Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.303.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAS DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
Cene inseratom; cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, */« strani Din 250.—, '/is strani Din 125.—v Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.

1
i
ä !
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOo
©O-letnica dir. Antona Korošca.
Jutri poteče 60 let, odkar je bil rojen (12. maja 1872) pri Sv. Juriju ob Ščavnici dr. Anton Korošec. Naš list ima posebno dolžnost, da se spominja te obletnice, ker je slavljenec tretjino življenjske dobe — 20 let — stal na čelu našemu listu. Bil mu je glavni urednik od 1. maja 1893 do konca svetovne vojne. Dobro nam je znano, da dr. Anton Korošec ne mara proslav, ki se tičejo njegove osebe. Cilj, ki ga je bil postavil svojemu po sadovih bogatemu življenjskemu delu, ni nikdar bil lastno dobro in lastna čast, temveč dobrobit ljudstva. S tem namenom se je dela lotil, ko je kot kaplan iz Marenherga — prva njegova namestitev je biia na Sladki gori — prišel v Maribor ter postavil svoje pero, svojo besedo in svoje velike duševne sposobnosti v službo našega naroda. Zato pa je njegova šestdesetletnica spominska obletnica dela med narodom, dela za narod in obenem dela samega naroda.
Tvorne sile našega naroda so se razvijale in udejstvovale v trojni smeri. Prvo v politični. Politično udejstvovanje slovenskega ljudstva v nekdanji avstro-cgrski monarhiji je pomenjalo borbo za Sa-moobrano, samoohrano in samoodločbo slov. naroda. Pozgriščs te borbe so bili poleg dunajske državne zbornice in deželnih zbornic po posameznih pokrajinah okrajni zastopi in občinska zastopstva. Borba je bila trda in težka, ker se je morala vršiti proti sovražni premoči, ki ji je bila poleg bogatih gmotnih sredstev na razpolago vsa moč državne oblasti. Od slovenske strani se je ta borba izpočetka vršila v složnih vrstah. Ko pa so bila v prvem desetletju sedanjega stoletja prinesena iz tujine liberalna načela v naše ljudstvo ter se začela med njim širiti potom svobodomiselnega časopisja in liberalne politične organizacije, je slovensko krščansko ljudstvo ustvarilo svojo lastno politično organizacijo.
Dr. Korošec je od tega časa stal na čelu politične dejavnosti našega ljudstva ter jo usmerjal v pravi tok. Borba ni bila namen ne njemu ne njegovim so-delovalcem, marveč samo sredstvo za to, da se slovenski narod ohrani ter postane gospodar na lastni zemlji. V to svrho je bilo nujno potrebno buditi in gojiti narodno zavest med ljudstvom. Saj je samo tisto ljudstvo, ki ve ceniti vrednote svoje narodnosti, sposobno, da se za obrambo in napredek svoje narodnosti zavzema, dela, žrtvuje in trpi. V težki borbi za samoohranitev in samoodločbo je slovensko ljudstvo svojo narodnost globoko vzljubilo ter se je z isto ljubeznijo oklepa naprej. Višek narodne samozavesti našega ljudstva predstavlja majniška deklaracija leta 1917., ko je naš narod sredi med težavami in strahotami svetovne vojne v javnosti manifestiral svojo voljo, da hoče v zvezi z brati Srbi in Hrvati zasigurati si obstoj ter določati svojo usodo. Ta ideja
je oživotvorjena v naši jugoslovanski državi, kateri je dr. Korošec takoj izpočetka posvetil svoje odlične politične sposobnosti in svoje delovne sile.
Prosveta je drugi pravec, h kateremu težijo tvorne sile našega ljudstva. To naravno teženje našega ljudstva je dr. Korošec s svojimi sodelevalci podpiral ter zbiral v posebnih organizacijah. Ded-ščina Slomšekova je bila to. Štajerski duhovniki so od ustanovitelja mariborske škofije in od največjega našega ljudskega učenika prevzeli geslo, ki so ga kot najresnejši opomin širili med ljudstvom: narod, ki si ne bistri glave, ki drema duševno zaspan, je tujini narodom prodan. Izobraževalno delo je porabljanje zaklada, ki ga je posameznik in ves narod prejel od svojega Stvarnika. Izobrazba je dolžnost poedincev in ljudstva. Za nas je bila tem večja dolžnost, ker je bila naše najkrepkejše in najučinkovitejše narodno-obrambno sredstvo. Z uma svetlim mečem smo branili in obranili naše narodne postojanke na severu našega narodnega ozemlja. Velike zasluge 5i je na tem polju pridobil dr. Korošec, ki je vodil našo veliko krščansko in slovensko izobraževalno organizacijo (Slov. kršč. socialno zvezo) od njenega začetka (29. nov. 1906) do 30. aprila 1319.
Gospodarstvo je tretja točka, kamor stremijo tvorne sile narodove. Je velevažno radi tega, ker tvori ter zajamčuje gmotno osnovo narodnega obstoja. Kakšna blagodat za ljudstvo je dobro urejeno in napredujoče gospodarstvo, se najbolj čuti takrat, ko vlada gospodarska kriza kakor danes. Važno sredstvo za prospeh gospodarstva posameznikov in naroda je zadružništvo. V dr. Krekovi zamisli o ureditvi gospodarstva med našim narodom zavzema zadružništvo važno mesto. Je gospodarska hrbtenica našega naroda. Doba med svetovno vojno in po vojni dokazuje, kake važnosti je ta hrbtenica. Dr. Korošec je z rajnim dr. Krekom sodeloval pri organizaciji zadružništva, kojega najodličnejši propa-gatorje bil na Slovenskem Štajerskem. Leta 1903. je vstopil kot zastopnik štajerskih zadrug v odbor Zadružne zveze v Ljubljani — takrat še »Gospodarske zveze« imenovane —, v načelstvo Zadružne zveze je prišel februarja 1917, po smrti dr. Kreka pa je decembra 1917 postal njen predsednik. Ko je bila leta 1919. ustanovljena Glavna zadružna zveza v Beogradu kot osrednja organizacija vsega zadružništva v državi, je bil za predsednika izvoljen dr. Korošec, dokaz za veliki ugled, ki ga uživa pri hrvatskih in srbskih zadružnih organizacijah.
Šestdesetletnica dr. Korošca aam je dala povod za stvarno pregledbo tvorne dejavnosti našega naroda na raznih življenjskih področjih in uspehov tega dela v zadnjih treh desetletjih. Čast narodu I Čast njegovemu voditelju I
°OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOM»OeOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO0OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Krog razpusta avstrijskega parlamenta. Razpust avstrijskega parlamenta in nove volitve v juniju zahtevajo: socialni demokrati, narodni socialisti, vele-nemci in Heimatblok. Proti razpustu so le krščanski socijalci in kmetska zveza (Landbund), ki pa sta v zbornici v manjšini (90 glasov opozicije proti 75 glasom vladnih strank).
Avstrijska vlada cdstopila. Dne 6. maja je podal kancelar dr. Buresch ostavko cele vlade. Predsednik republike Miklas je poveril začasno vodstvo vladnih poslov prejšnji vladi.
Napad na predsednika francoske republike. Dne 6. maja je obiskal v Parizu predsednik Pavel Doumer razstavo, katero so priredili književniki. Naenkrat se je približal predsedniku Rus dr. Gorgulov in oddal nanj iz neposredne bližine več revolverskih strelov, od katerih sta zadela dva Doumerja v glavo, eden v ramo. Predsednik se je zgrudil, napadalec je ustrelil nato še pisatelja Clauda Farreia v roko. Streli so povzročili nepopisno zmedo, med katero je skušal napadalec pobegniti, pa ga je le zagrabil pri izhodu šef javne varnosti, ga razorožil in predal stražnikom. 75 letni predsednik je podlegel smrtonosnim poškodbam 12 ur po napadu.
Nekaj o atentatorju. Na predsednika Doumerja je streljal Rus dr. Pavel Gor-£\llov, rojen na Kavkazu leta 1895. V Pragi Je končal zdravniške študije in je že bival dolgo na Francoskem. Ko so ga izpraševali, zakaj je izvršil atentat na obče priljubljenega predsednika, je odgovoril: »Predsednik narodne ruske fašistične stranke sem. To stranko sem ustanovil leta 1930. Bil sem vedno proti boljševizmu. Francija podpira boljševizem in je proti moji narodni domovini.« Atentatorja so odvedli v zapor, kjer se bo nadaljevala preiskava, če ni imel še mogoče več pomagačev. Po dosedanjem zasliševanju domnevajo, da je streljal Gorgulov na predsednika ne tolikanj iz političnih, temveč bolj iz osebnih razlogov. Francoske oblasti bi naj bile ovirale izvrševanje napadalče-ve zdravniške prakse in so mu grozili z izgonom, ako bo tudi politično na delu. Na povelje pariške policije je bila v Monaku aretirana atentatorjeva žena, ki je rodom Svicarka, in prepeljana v Pariz.
Hindenburg in organizacija brezbož-nikov. Nemški državni predsednik Hin-denburg je izdal zasilno naredbo, s katero razpušča komunistične brezbožne organizacije, tako internacionalo političnih brezbožnikov in priključene komunistične organizacije brebožcev, posebno pa zvezo brezbožcev Nemčije z vsemi pripadajočimi napravami in obrati.
Težavno stanje ameriških Združenih držav. Ameriški državni proračun izkazuje v prvih 10 mesecih nad dve milijardi dolarjev primanjkljaja. Dohodki so padli za 50%. — Ameriška poslanska zbornica je sprejela zakon o inflaciji (preplavitev s papirnatim denarjem) in
ZA MASIRANJE
pri prehlajenju, lenem krvnem toku in posebno pri revmatičnih bolečinah se že skozi 35 let najrajše vporablja kot zanesljivo domače sredstvo Fellerjev blagodišeči Elsafluid. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specijalne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341. Savska banovina.
radi tega je že padel dolar na borzi. Omenjeni zakonski načrt bo najbrž propadel v senatu, ker je odločno proti njemu finančni minister in predsednik federalne banke. Če bi pa tudi inflacijski zakonski načrt prodrl v senatu, ga bo predsednik Hoover razveljavil.
Mir med Kitajci in Japonci pred Šan-gajem. Dne 5. maja so podpisali zastopniki Kitajske in Japonske v Šangaju mir. Ta mir zaključuje le vojno stanje med obema drlav.ama pred Šangajem, a se prav nič ne tiče mandžurskega vprašanja.
Vojni oblaki nad Mandžurijo. Japonci zbirajo močne čete krog Kirina, bombardirali so že postajo Čioko in odposlali močne vojaške sile proti Dunhi. — V očigled japonskim vojnim pripravam in korakom je izjavil ruski poveljnik vzhodne sovjetske armade general Blu-cher dne 1. maja, da bo izbruhnil za posest severne Mandžurije v najkrajšem času vojni požar. Sovjeti sicer ne želijo vojne, je tudi ne bodo izzvali, a so pripravljeni, da branijo do zadnje kaplje krvi svoje pravice in gospodarske koristi.
Napad na egipčanskega ministrskega
predsednika. Na egiptovskega ministrskega predsednika Ismail pašo je bil izvršen 6, maja v okolici Kaire bombni atentat.	ki je bila namenjena
posebnemu vlaku predseuriill?.; je predčasno eksplodirala. Eksplozija je ijbïià dva železniška delavca, tri pa ranila.
Novefše.
Fancoske volitve. Volitve v Franciji, ki so bile zaključene v nedeljo, dne 8. maja, so končale s popolno zmaga levice. Bivša opozicija sedaj lahko sestavi vlado brez komunistov. Od 610 mandatov je dobila dosedanja opozicija 436 mandatov, vladne stranke pa 264. Največ izgub so utrpele srednje stranke Tardieujeve vlade. Posledica zmage levice je ostavka Tardieujeve vlade, katero je sprejel v torek, dne 10. maja izvoljeni novi predsednik francoske republike.	. ~ Ustreljeni predsednik Doumer bo pokopan z vsemi slovesnostmi v četrtek, dne 12. maja.
Napadalec na predsednika Doumerja v službi Moskve. Vedno bolj prevladuje mnenje, da je ubijalec francoskega predsednika Doumerja Rus dr. Gorgulov član zloglasne moskovske Čeke in da sedaj po aretaciji hlini duševno neodgovornost za krvavo dejanje.
Predsednik mednarodnega urada za delo v ženevi A. Thomas je umrl v Parizu 7. maja, zadet od kapi. Thomas se je pripeljal v Pariz volit, a ga je dohitela nenadna smrt. Pokojni je bil znan strokovnjak na polju delavskega
vprašanja in ga je spoštovala cela Evropa.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Naša dekleta so se zbrala na dveh dekliških sestankih. Fantje pa se pripravljajo na sestanek na binkoštno nedeljo po večernicah. Dragi starši, pustite svoje sinove, še priporočajte jim, da se udeležijo teh sestankov, da bodete lahko s ponosom gledali pošteno svojo mladino, katera se s pestrim očesom zanima za umsko, nravno, posebno pa duševno izobrazbo pod zastavo Marije in Kristusa Kralja. Fantje, na veselo svidenje na binkoštno nedeljo. Bog živi! Fant iz fare.
Polzela. Na splošno željo ponovi dramatičen odsek Katoliškega prosvetnega društva na Polzeli na binkoštno nedeljo, dne 15. maja ob 3. uri popoldan dramo »Veronika Deseniška«. Vabimo vse, kateri se prve predstave iz kateregakoli vzroka niso mogli udeležiti.
Eriževci pri Ljutomeru. Na binkoštni pon-deljek prvič nastopi Marijin vrtec. Po večernicah priredi akademijo z igrico »Rezikin Je-zušček«. Prijatelji otrok, vljudno vabljeni]
Drodno poročilo o Moro-SCevlh proslav oh.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine je dovolila javno proslavo 60-letnice gospoda bivšega ministrskega predsednika dr. Antona Korošca, za narod in državo zaslužnega moža, ter je prireditveni odbor odločno izjavi!, da »na kake politične demonstracije absolutno ne misli in jih bo ljudem tudi odsvetoval, ker mu je na tem, da se morejo v redu izvršiti proslave tudi drugod po deželi«. To jamstvo je bilo podkrepljeno s tem, da je predsednik pripravljalnega odbora sam osebno prevzel razdeljevanje in prodajo vstopnic za proslavo v Ljubljani v svoji jn^ sarni ter imel po zaupnikih pri vhoda v proslavilo dvorano točen pregled vseh udeležencev. Kljub temu je pri tej proslavi nekaj desetin povabljenih udeležencev povzročilo izgrede in pozivalo na izpade, ki so v nasprotju z danim jamstvom, pa tudi niso v skladu z obstoječimi zakoni in iskrenim čuvstvo-vanjem naroda. Ker se je s tem kalil resnični pomen proslave in je dokazano, da pripravljalni odbor ni zmožen izpolniti svojega jamstva, je kraljevska banska uprava odredila, da se nadaljnje tozadevne prireditve ne dovole.
Ta objava se pošlje vsem slovenskim listom.
Ljubljana, dne 9. maja 1932.
Ban: Dr. Marušič, 1. r.
Z ozirom na ta uradni razglas objavljamo, da se v listu napovedane dr. Koroščeve prireditve ne bodo moglo vršiti. Pač pa naj se pismene čestitke čimpreje pošljejo.	i

Brezbožniška organizacija v Avstriji.
Avstrijski komunisti so ustanovili po-
sebno organizacijo za razširjevanje brezboštva. V to svrho izdajajo poseben list, ki je poln napadov na vero in oso-bito na katoliško Cerkev. Delovni program avstrijskih brezbožnikov poudarja, da ne sme biti »nobenega ljubimkanja« s Cerkvijo. Množice je treba odtrgati od Cerkve, posebno žene in mladino. Družina se mora razrušiti, zakonska zveza je registrirano razmerje, ki ga je treba preregistrirati. Posebno pozornost bodo brezbožniki poklanjali mladini, katero je treba — tako stoji doslovno v njihovem delovnem programu — osvoboditi verskega strupa. Ne samo po mestjh, marveč tudi po deželi je treba razpresti mreže, da se vlovi mladina. Iz tega se vidi, da delajo avstrijski komunisti po vzorcu, navodilu in naročilu holjševiške Moskve. Roj proti Rogu in Cerkvi je njihov življenjski element, pa bo tudi njihova smrt.
Framason poneveril in pobegnil. Eden izmed prvakov framasonstva na Čelioslovaškem je bil dr. Karel Zajiček. Bil je po svojem poklicu vrhovni upravitelj posestev grofovske obitelji La-risch-Monnich. Zvest svojim absolutno svobodoumnim načelom je tudi svoje življenje po njih prilagodil. Pri tem mu je bila na poti katoliška vera. Da odstrani to oviro, je takoj po končani svetovni vojni in po državnem prevratu izstopil iz katoliške Cerkve ter se pridružil čehoslovaški narodni cerkvi, v kateri je igral vidno ulogo. Še večja je bila njegova uloga v čehoslovaškem framasonstvu. Bil je starešina frama-sonske lože v Moravski Ostravi. Velika loža Čehoslovaške ga je izbrala za svojega službenega zastopnika na mednarodnem svobodozidarskem kongresu, ki se letos vrši v Argentini — v južni Ameriki — meseca maja. Medtem pa je tega dičnega framasonskega prvaka vzela noč. Dr. Zajiček je namreč poneveril svojemu gospodarju nič manj nego 7 milijonov čehoslovaških kron. Izmišljal je račune, potvarjal podpise in na ta goljufivi način je od leta 1929. do sedaj svojega gospodarja oškodoval za to ogromno vsoto. Pobegnil pa je zdaj s pomočjo krivega potnega lista. Poleg potnega lista, glasečega se na njegovo ime, si je tudi oskrbel potni list na ime Franca Raba. Ko je njegova goljufija bila prijavljena policiji ter mu je ista, da ne bi pobegnil, odvzela njegov potni list, pa je dr. Zajiček pobegnil s krivim potnim listom. Policija je izdala za njim tiralico, ki ga pa ni dohitela. Zadnja njegova sled je iz Sebastiana v Španiji. Zanimivo je, da španske oblasti, kjer ima sedaj framasonstvo prvo besedo, niso ničesar storile, da bi dr. Za-jička poslale nazaj na Čehoslovašlco. Ali bo dr. Zajiček kot zastopnik čeho-slovaškegfL. framasonstva nastonil na omenjenem mednarodnem framason-Skem kongresu, se bo kmalu pokazalo.
V Španiji se razmere vedno bolj razvijajo na levo, v smeri radikalizma in komunizma. Morda to framasonom, ki so začeli revolucijo, ni prav. Mislili so, da se da ljudstvo, osobito delavsko ljudstvo držati na vrvici s praznimi svobodomiselnimi frazami in protiver-skimi in proticerkvenimi gesli. Zadovoljnih oči so framasoni in svobodomi-sleci gledali, kako so v Španiji goreli
Odstranite trajno
zobni kamen.
))j ker je on često vzrok, da se 'zobje majajo in končno izpadejo. Sargov Kalodont odstrani zobni kamen, ker je edina zobna krema, katera vsebuje učinkoviti sul-foricinoleat po Dr. Braunlichu. Polagoma, ne da bi škodoval zobem, razkroji organske substance, ki tvorijo zobni kamen. S tem izgubi zobni kamen svoje oporišče, se zdrobi in se z lahkoto odstrani z zobno ščetko.
Ako redno uporabljate Sargov Kalodont, boste na najudobnejši način ohranili Vaše zobe zdrave in trdne.
Proti zobnemu kamnu
samostani ter se rušile cerkvene zgradbe. S tem so mislili, da bodo zadovoljili radikalne elemente, komuniste in anarhiste. Pa jih niso. Komunisti ne dado miru, marveč hujskajo naprej ljudske množice. Kakor poročajo francoski listi, se v Španiji komunizem naglo širi. Vlada očividno nima moči, da bi se postavila v bran proti razširjajoči se komunistični povodnji. Nekaterim članom vlade manjka za to tudi yolja. Indalecio Prieto, delovni minister je na primer izjavil, da mu je stokrat ljubše, da pride komunizem, kot pa monarhizem.
PRVA VELIKA EVHARISTIČNA
SLOVESNOST
se bo vršila v marenberški dekaniji v veliki romarski cerkvi sv. Janeza nacl Marenbergom. Praznovale se bodo obenem kar tri slavnosti: evharistični kongres, god cerkvenega patrona in 200 letnica, odkar je bila prinešena na oltar čudodelna podoba sv. Janeza Ne-jjomuka. — Na mestu, kier stoii sedaj, romarska cerkev, je stala prvotno kapelica, ki jo je posvetil dr. Jurij Mory, marenberški župnik. V tej kapelici je bilo prostora za 100 ljudi. Na prošnjo marenberške občine in priorke domi-nikank je takratna lavantinska škofijska oblast dovolila zidanje cerkve. Dne 16. maja 1732 je bila prenešena čudodelna podoba sv. Janeza Nepomuka iz kapelice v cerkev. Slovesnosti se je udeležil tudi 42. lavantinski škof Jožef L Ožbalt grof Attems, ki je ob tej prili-
ki tudi birmoval. Cerkev je bila dne 4. maja 1715 od istega škofa posvečena. Tudi tedaj se je v cerkvi birmovalo. — Kongres se bo vršil na binkoštni pon-deljek, letos obenem god sv. Janeza Nepomuka. Prva sveta maša bo ob 8. uri, nato sledi še več svetih maš, dve pridigi, obhod okoli cerkve. Po cerkvenem opravilu bo v okviru katoliške akcije zborovanje na prostem. — Vabljeni so verniki iz župnij domače dekanije, pa tudi vsi častilci Najsvetejšega ter sv. Janeza od blizu in od daleč. Najbližja železniška postaja je Vuhred-Maren-berg.
MM §mo ulovili cerkvenega iiln?
Poročilo od Sv. Jakoba v Slov. goricah. Živimo in upamo na jesen. Da ni preveč obupa v tem čakanju, si katero zaigramo na prosvetnem odru in kako 1 ep_o zao/ij ¿uuiL-. tla., i^a. nam_ i p _ krajci. ' čas, lovimo cerkvene tatove in to zgodbo hočemo ovekovečiti v našem ljubem »Slov. gospodarju«. Eden izmed pevcev je prišel malo prepozno k pevski vaji v sredo, dne 27. aprila. Ko gre mimo vrat zakristije, sliši od znotraj neko škrtanje. Hitro gre v pevsko sobo po enega tovariša in oba se prepričata, da je notri nekdo, ki hoče izrezati vrata. Takoj je bila cerkev pri vseh vratih od zunaj zasedena. Sedaj pa junaško v cerkev. Vse prazno! Stoj, na kor je pri-
V severoameriški državi Ohio so poslali policijo nad stavkajoče rudarje v premogovniku v Cadizu. — Desno: Papež Pij XI. v pogovoru z velikim italijanskim izumiteljem Markonijem.
slonjena lestvica, ki tam ni bila nikdar «hranjena. Na koru je! Halo, po ključe In na kor! Komaj je junaška četa na koru, že skoči tat iz orgel, kamor se je v flili skril, po lestvici zopet v cerkev. Po dolgem iskanju ga najdejo za stranskim oltarjem. Vrvi sem! Kmalu je zvezan. Poznajo ga vsi, je znan tat iz zgodovine kurjih lovcev. Po dolgem prerekanju ga odpeljejo ob 11. uri ponoči na orožniško postajo k Sv. Marjeti, kjer so ga sprejeli s tem večjim veseljem, ker so ga že iskali zaradi drugih sličnih junaštev. Kako je prišel v cerkev? Skril se je v cerkev med dnevom, ko je mež-nar popoldne cerkev odprl, da jo prezrači; da bi prišel lahko zopet ven, je odprl zapahe druge polovice vrat in če bi tega mežnar pri zaklepanju ne opazil in zapahe zopet zaprl, bi kljub zaklenjenim vratom uzmovič lahko odšel iz cerkve. Ko pa to ni bilo mogoče, si je poiskal vrata od zakristije in jih je nameraval v spodnjem delu prevrtati, kar mu ni bilo težko, ker je po svoji obrti vratom vajen. Še deset minut in ptiček bi imel prosto pot skozi luknjo, ki bi si jo izrezal, pa ni imel sreče. Kaj je hotel? Ne vemo! Molit še menda v nedeljo po ilnevi ne pride. Gotovo je, da je popolnoma stri in pokvaril en nabiralnik ter ga izpraznil. Da bi se bolj ojUnačil, je spil ostanke vina iz mašnih vrčkov, ter si »izposodil« žepno ruto iz župnikove spovednice. Kaj več pa bo menda prinesla na dan preiskava. Ljudje so silno teseli, da se je ptiček ujel, tako se bo s «S&som ujel tudi tisti ali tista, ki je že trikrat pokradel oltarjeve dragocene prte, če ni bil morebiti tudi ta tisti tat.
Smrt prekmurskega g. župnika. Po
daljši bolezni je preminul 1. maja župnik v Martijancih g. Jožef Horvat. Rajni je bil obče priljubljen, vnet dušni pastir, zaveden narodnjak, ki se je neustrašeno potegoval za narodne pravi-ge Prekmurcev. Blagemu in delavnemu
dušnemu pastirju ostani ohranjen časten in hvaležen spomin!
Za provizorja v Guštajn pride g. Mihael Barbič, kaplan v Dravogradu.
Gospodarsko poslopje pogorelo. Po polnoči v torek, dne 3. maja je pogorelo v vasi Črnci v Apački kotlini gospodarsko poslopje posestnice Cecilije Tret-nak. Ogenj je upepelil tudi seno, slamo, gospodarsko orodje in drva. Požar je bil najbrž podtaknjen, zavarovana je bila polovična vrednost.
Roparski napad v mariborskem parku. Dne 2. maja v nočnih urah je bil napaden v mestnem parku v Mariboru od treh neznancev posestnik Franc Schäfer iz Avstrije. V neki krčmi v Mariboru si je privoščil Schäfer nekaj vina in tamkaj prešteval avstrijske šilinge tako, da ga je opazovala trojica moških. Schäfer je bil namenjen v Ptuj, da bi kupil tamkaj konje. Ko je Avstrijec ostavil krčmo, je že bila trojica krog njega in ga nagovarjala, naj gre ž njimi v drugo gostilno, kjer bo pil boljšo kapljico. S prigovarjanjem so lopovi spra-
vili nič hudega slutečega Schaferja v park, kjer so ga napadli, ga pobili do nezavesti in mu oropali 2000 šilingov in 90 Din denarja. Schafer se je prebudil iz nezavesti šele drugo jutro in prijavil rop policiji.
Konj se je splašil v Košakih pri Mariboru 16 letnemu vajencu Henriku Hlebu. Fant je padel z voza in se znatno poškodoval.
Okraden v spanju. Pri Treh ribnikih pri Mariboru je zaspal na trati Leopold Berger iz Gospejne ulice. V spanju mu je nekdo potegnil 500 Din vredno uro.
Smrtonosen sunek z nožem. Nesrečni Jelovec pri Kamnici v mariborski okolici je znan našim čitateljem izza groznega Mohorkovega umora. Na Vnebo-hod je prišel k Jožefu Oderju na Jelov-cu 20 letni Jožef Tomažič. Med obema je prišlo do prepira, v katerem je obležal Oder kot žrtev smrtonosnega sunka z nožem. Ubijalec se izgovarja s silo-branom.
Obsojen ubijalec. Mariborski senat je obsodil Jurija Verzela iz Blaguša, ki je
Dvanajstletni Helmut Lichterfeld poseda že tako moč, da raztrga 4 mm debelo policijsko verigo, upogne novec z zobmi, dvigne konja in vzdrži, da mu zvijata v njegovih ustih dva močna moža železno palico.
Botri in starši!
Pri nakupu za birmo ne premišljujte, ampak
še danes pišite
Trpstau domu Stermecki
Celje št. 24
po vzorce in cenik! Gladka in vzorčasta svila za oblekce 14 Din, belo volneno blago 29 Din, sukno lepo vzorčasto 34 Din, gladko modro in črno 53 Din, kamgarn vzorčast 102 Din, gladek in črn 59 Din, venci za na glavo 12 Din, ure in zlatnina, lepi čeveljčki, močne nogavice, klobučki in vse, kar potrebu jete, je dobro in poceni. Obleke se po meri izdelajo v lastni tovarni! Ako niste predaleč od celja, se izplača, da pridete osebno nakupit.
lani v pijanosti in v prepiru s planko pobil Alojzija Topolnika, ki je umrl pozneje v ptujski bolnici. Verzelu so prisodili štiri leta ječe in mora povrniti pogrebne stroške.
Novembra lanskega leta je zabodel 21 letni posestniški sin Anton Lešnik iz Sp. Porčiča Martina Padovnika. Lešnik je pred mariborskim senatom priznal krvavo dejanje in bil obsojen na štiri leta ječe, 5000 Din odškodnine in na povračilo stroškov.
Mrtvega so našli. -Štiriletni Artur Pušnik na Smolniku pri Rušah se je zgubil v planini. Domači so ga vsi obupani iskali dva dni in dve noči in ga našli mrtvega v snegu ne daleč od doma.
(Pojasnjen umor starke. Dne 27. aprila so našli na Pavlovskem vrhu pri Sv. Tomažu v Slov. goricah v sobi na postelji mrtvo staro prevžitkarico Ano Tomažič. Mrtev je bil v izbi tudi pes čuvaj in vse je bilo mnenja, da se je bila starka zadušila. Raztelesenje je dognalo ne zadušenja, ampak nasilno zadavljenje. Radi suma roparskega umora Tomažičeve je bilo predano v zapore mariborskega okrožnega sodišča več oseb.
Bogat vlomilski plen. Iz trgovine trgovca Rudolfa Kohna v Markovcih pri Hodošu v Prekmurju so odnesli neznani vlomilci manufakturnega blaga za 21.700 Din.
Požar. V noči na 2. maja je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Izidorja Žefrajnik v Maclju. Poslopje je imel v najemu Jernej Vavpo-tič. Požar je uničil poleg gospodarskega poslopja tudi še hišo, svinjake in kolar-nico. Ogenj so pogasili vaščani, ker je obstojala nevarnost še večje nesreče. Vzrok požara je nepojasnjen.
Pesem noža. Na Vnebohod je napadlo več pijanih fantov v Poljčanah krog 22. ure rudarja brata Šrot iz Spodnjih Poljčan. Oba sta dobila hude zabodljaje in starejšemu bratu so ranjena celo pljuča.
Vlom v pokojninski zavod v Celju. V
noči od 6. na 7. maja je bilo vlomljeno v celjski pokojninski zavod in si je prilastil vlomilec iz stanovanja Vinka Vilfana za 2500 Din zlatnine.
Dva avtomobila se prevrnila. V nedeljo, dne 1. maja se je vršila v Virštajnu blagoslovitev motorne brizgalne. Na slavnost so se peljali tudi gostje iz Kozjega in sta se po nesreči na strmem in nevarnem klancu med Grusko in Ruča-mi prevrnila dva avtomobila v cestni jarek. Vsi potniki so se lažje in težje poškodovali.
Kaj vse napravi alkohol. Zasebni uradnik Jurij Radosavljevič iz Cerno-merca pri Zagrebu se je pripeljal v okajenem stanju na motornem kolesu s prikolico iz Jurkloštra v Rimske toplice. Pri prehodu čez železniško progo je zavil s kolesom na progo in oddivjal med tračnicami v smeri proti Laškem. Prevozil je že 2 km, ko so ga komaj ustavili čuvaji s pomočjo orožnikov. Da se ni zgodila smrtna nesreča, je le pripisati slučaju, da ni dohitel vinjenega ne-previdneža nobeden vlak.
Splavar utonil. Dne 5. maja ob 8. uri zjutraj je zadel splavar, po domače Re-
štelak, iz Okonjive pri Mozirju s splavom pri prevozu skozi savski most pri Krškem v soho. Vsled sunka se je splav razbil in Reštelak je izginil v valovih-Save.
Vlom. V petek, dne 29. aprila je vlomil neznanec v hišo Janeza Arha v Dobrle-vem pri Čemšeniku na štajersko-kranj-ski meji. Odnesel je slanino in 1000 Din gotovine, katero je imel gospodar pripravljeno za nakup vola.
Motociklist povozil dva otroka. Na cesti med Kostanjevico in Rrežicami je zadel zagrebški motociklist Josip Še-krst na dve deklici: na šestletno Anico in devetletno Reziko Grozdinovo. Otroka se nista prav ognila ter prišla pod kolo. Anico so potegnili izpod kolesa z razbito lobanjo, Rezika na je odnesla iz nesreče hujše notranje poškodbe.
Na cerkvenem pragu najden novorojenček. Dne 3. maja zjutraj je našel sluga frančiškanskega samostana pri novi cerkvi v Šiški v Ljubljani ob desni strani cerkve zavoj, v katerem je bil pred par urami rojeni otročiček in listič z besedami: »Krstite ga, izredite ga, jaz ga ne morem!« Otročička so oddali v ljubljanski Dečji dom.
V gostilni odložen otrok. V gostilni Franca Rozmana na Sv. Petra cesti v Ljubljani je odložila 3. maja neznanka osem dni staro Milico in izginila. Joka-jočega otročička so oddali v Zdravstveni dom kraljice Marije.
Žrtev splašenega konja. Posestnik Ivan Peterka iz Laz pri Ljubljani se je pripeljal s svojo ženo po opravkih v
V zverinjaku v Berlinu so otvorili vri z raznimi živalskimi mladiči, katere krmijo otroci. Slika nam kaže krmljenje medvedekov.
Ljubljano. Ko se je vračal nazaj proti domu skozi Vodmot v Moste se je spla-šil konj avtomobila, žena je skočila % voza, si zlomila pri padcu tilnik in je izdihnila po prevozu v bolnico.
Uboj iz ljubosumnosti. Josip Ledenik iz Kočevja je bil zaljubljen v Franjo Gabrovo, doma iz Mozlja pri Kočevju. Dne 4. maja je došlo med imenovanima do
Žrtve atentata v šangaju. Med vojaško parado je pognal Korejanec med zbrane japonske dostojanstvenike ročno granato, ki je težko ranila japonskega admirala Nomuro (levo), generala širokavo (na sredi) in japonskega konzula »
šangaju Maraja (desno).
prepira, v katerem je ustrelil Ledenik ljubico tik pod srce in pobegnil. Težko ranjeno so hoteli prepeljati v Ljubljano, a je že med prevozom izdalinila.
Otrok utonil. Triletni mlinarjev sinček Vladko Zupančič se je igral ob potoku v vasi Potok pri Novem mestu. Ko je trgal cvetlice, je padel v potok in utonil.
Trupla pred tedni v Krki smrtno ponesrečenih dijakov najdena. »Gospodar« je poročal, kako so utonili pri vožnji preko narasle Krke pri Novem mestu trije drugošolci. Vsa iskanja trupel so bila dolgo zaman. Dne 3. maja so potegnili iz vode po 22 dneh dve trupli, ».no pa nekaj dni poprej.
Svedrovci na Kranjskem. Na Gorenjskem v okolici Podbrezja so obiskali v noči svedrovci hišo posestnika Matevža Brzarja v Britofu in mu odnesli 7000 Din v gotovini in 5 hranilnih knjižic, a katere je bilo naloženih 34.5000 Din.
Velika mizarska delavnica pogorela. Na Vnebohod je pogorela v Cerkljah pri Kranju velika mizarska delavnica na električni pogon, ki je bila last mizarskega podjetnika Josipa Erzerja.
Vlomilci brez plena. V vasi Praprot v Beli Krajini so obiskali hišo lesnega trgovca Jakoba Judiniča v noči 3. maja neznani vlomilci. Gospodarja ni bilo doma, ker se je mudil po opravkih v Črnomlju. Uzmoviči so zvabili s trka» njem trgovčevega poslovodjo Ivana Pezdirca k vežnim vratom, kjer so ga užugali z revolverjem in se podali po sobah za plenom. Predno jim je prišlo kaj pod prste, se je vrnil trgovec na vozu, pričel je pobeg vlomilcev, ki so utekli brez plena.
Kdor potrebuje okrepčila. posebno kdor je raposlen v zaprtih prostorih, ta se zanesljivo varuje z jačanjem mišic in kit, kakor tudi s
pospešenjem krvnega toka s Fellerjevim El-safluidom, tem preizkušenim domačim sredstvom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 'J dvojnih ali 2 velike specijalne ^steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eu-gen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341. Savska banovina.
>>Vinski zakon in kletarski vedež«. Pravkar smo prejeli to knjigo. Trdo vezano. XII + 176 strani. Cena 50 Din. V samozaložbi pisca: Andrej Žmavc, Maribor. Za vinarje, vinarske in kletarske zadruge, kletarje, gostilničarje, trgovce z vinom in spirituozami, za vinske konsumente in kletarske kontrolne organe, pa tudi za pravnika, narodnega gospodarja, organe finančne uprave in prometne ustanove. O aktualnem izdanju še izpregovorimo. Knjiga se naroča tudi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Oblačilno blago in vse vaše potrebščine kupite vedno najugodneje v trgovinah F. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.	619
Izgubil se je Franc Leskovar, star 17 let, doma iz Ka.lš št. 4, Zgornja Polskava. Kdo kaj ve, naj naznani na občino.
Prenosi w preteklosti in danes.
Umetnost gradnje predorov je že bila znana starim Egipčanom. V starodavnih časih je bilo veliko podzemeljskih bivališč ter grobnic, ki so bile v naravnih ali umetnih jamah ter votlinah in so bile med seboj zvezane s podzemeljskimi hodniki ali predori. Egipčanski faraoni so začeli koj po zasedbi prestola z gradnjo predora, ko je vodil do njihove grobnice. Razkrili so staroegip-
čanske predore, ki so vodili 100 m vodoravno v hrib, nato pa 90 m poševno navzdol in slednjič v grobnico.
V Palestini so bile predorne zgradbe zelo važnega pomena. Pod vlado kralja Hiskiasa so izvrtali 500 m dolgi Sliilo-ah predor, katerega so pričeli, kakor nam to pove v skalo vsekan napis, delati od dveh strani. Ta predor je služil za vodovod.
Rimljani so napravili pod cesarjem Claudijem, da bi izsušili iz zdravstvenih ozirov Tusinsko jezero, 5 in pol km dolgi tunel, ki je bil po opisu zgodovinarja Plinija najbolj znamenita zgradba tedanje dobe. Zaposlenih je bilo 30 tisoč delavcev in delo je trajalo 11 let.
Tudi skrivni podzemeljski hodniki, katere so izkopavali in obokali v sredn-njem veku, so bili predori.
Pravzaprav pa je začela siliti grad-ba predorov v ospredje v 19. stoletju.
Veliko občudovanja je vzbudil predor pod londonsko reko Themso. To delo so otežkočali razni podzemeljski izvirki. Šele za tem tunelom so začeli tudi po drugod vrtati predore pod rekami. V Ne\vyorku je reka Hudson na več mestih podlcopana in opremljena s predori. Konečno so zgradili še 2 in pol km dolgi predor za avtomobile.
Veliki predor pod reko Labo v Hamburgu je bil predan prometu leta 1911.
Stara misel: spojiti Angleško in Francijo s predorom pod morjem, se je doslej uveljavljala edino v povestih. Baš omenjeno misel je sprožil kot prvi francoski inžener Matthieu leta 1802 in je bil tozadevni načrt predložen angleškemu državniku Foxu in francoskemu cesarju Napoleonu. Fox je bil ves navdušen za predor. Napoleon pa odločno proti. Ob času Napoleona III. je bil tudi načrt podmorske zveze Francije in Anglije v ospredju in so se že tudi vršila preddela. Tokrat so onemogočili dograditev Angleži, ki so se bali, da bi ne postal predor preveč vabljiv za upad Francozov na Angleško.
Prvi tunel skozi Alpe, takozvani »Hauenstein predor«, so začeli vrtati leta 1853 in so ga dogotovili v šestih letih. Spomladi leta 1882 je bil predan prometu veliki Šentgothartski predor. Z njim je bilo ustvarjeno pravo svetovno čudo, odprta udobna zveza med severno ter južno Evropo. Za gradbo tega tunela je bilo potrebnih devet let. Najbolj znamenit predor skozi hribovje je Simplón tunel, ki vodi skozi hrib v višini 700 metrov. Pri tej zgradbi je bila velika težkoča vročina 56 stopinj C.
Največji predor na svetu je Moffat-tunel v Združenih državah in je bil otvorjen leta 1928.
Mil......I.....
Ml M dinar padci?
Zadnji čas so širili neodgovorni elementi med ljudstvom vesti, da bo dinar padel. Nekateri ljudje so se začeli bati za denar in so začeli nepremišljeno kupovati hiše, posestva, pa tudi druge predmete za tako visoke cene, da za te reči nikdar niti polovice tega ne bede dobili, kakor so dali za nje. Tako so nekateri bili ogoljufani za mnogo, mnogo tisočakov. Že lansko leto v jesen so brezvestni agitatorji razširjali enake lažnjive govorice o padcu dinarja, pa minulo je od takrat že osem mesecev in dinar ni izgubil veljave. Kakor so govorice o padcu dinarja takrat bile lažnjive in so mnoge vlagatelje zmešale ter njim napravile velikanske škode, ravnotako so te govorice lažnjive tudi sedaj.
Kaj pravi naš finančni minister o padcu dinarja?
Dne 4. maja je bil predsednik društva bančnih zavodov v Sloveniji, g. generalni ravnatelj dr. Ivan SlOkar sprejet od finačnega ministra ter mu je gosp. finančni minister pri tej priliki najodločneje izjavil:
Bojazen pred inflacijo v Jugoslaviji je brez vsake podlage. Kraljevska vlada inflacije niti v najmanjšem obsegu ne bo nikdar dopustila in bo brezpogojno držala dinarsko \'rednost na mednarodni višini, ki odgovarja kritju v zlatu in devizah, predvidenem v zakonu o denarju. To mojo izjavo smete vsakomur sporočiti in tudi objaviti.
To izjavo je torej podal naš finančni minister, ki je za vrednost denarja v naši državi najmerodajnejša oseba.
Kaj sledi iz gornje izjave našega finančnega ministra? Iz te gornje naj-odločnejše izjave sledi:
1.	Inflacije ali preplave denarnega trga s papirnatim denarjem ne bo in zato tudi dinar ne bo padel po izjavi finančnega ministra.
2.	Ne dvigajte po nepotrebnem denarja iz denarnih zavodov, kjer jp varno in dobičkanosno naložen.
3.	Ne kuplijte nepremišljeno posestev in hiš, ker pozneje niti polovico tega ne bodete dobili za nje kakor zdaj plačate.
4.	Če imate denar shranjen doma, kjer Vam lahko zgori ali Vam je lahko ukraden, vložite ga rajši v posojilnico, kjer dobite obresti. Če bodo vsi, ki imajo denar doma, istega naložili v denarnih zavodih, potem ne bo več pomanjkanja denarja in denarni zavodi bodo zopet lahko izplačevali vsako vsoto in dajali tudi posojila.
Zakaj pa denarni zavodi ne izplačujejo?
To je danes glavni očitek denarnim zavodom, ki pa je krivičen. Denarni zavod je sprejel tvoj denar. Tega nima doma v blagajni zaprtega, saj denarnima mladih, da bi ti lahko dobil obresti od vloge. Denarni zavod je tvoj denar naprej posodil. V mirnih časih, ko vlagatelji niso brez potrebe dvigali vlog, je vsak lahko dobil, kolikor je hotel. Zdaj pa, ko je zmeda nastala, so oni vlagatelji naenkrat hoteli ves denar imeti. Kje ga naj denarni zavod dobi? Izterjati mora posojila. To pa ni tako lahko. S tem bi se uničilo vse, ki so si posojilo najeli. Ti bi namreč morali posest prodati, če bi sploh kupca našli, dapla-
čajo. Zmešnjava in nesreča bi bila še večja Zato pa denarni zavodi izplačujejo toliko, kolikor od dolžnikov dobijo. Niso torej krivi denarni zavodi, ako nimajo vsega denarja za vse vlagatelje takoj na razpolago. Denar je kljub temu varno naložen, ker so ga dolžni dolžniki, ki imajo posestva ali poroke — plačnike; če tudi ga denarni zavod nima v svoji blagajni, da bi ti ga takoj odštel.
Kdo je torej kriv teh težkih denarnih razmer?
Tega niso krivi denarni zavodi, pač pa so krivi oni ljudje, ki brez potrebe denar doma skrivajo. Poznamo v Mariboru eno samo hišo, kjer so prebivalci dali 1 in pol milijona dinarjev zavarovati proti vlomu. Pri oni veliki nesreči v Zagrebu, kjer je film eksplodiral, je enemu samemu stanovalcu zgorelo en milijon dinarjev v gotovini. Torej ljudje imajo denar doma, trgovini pa ga manjka, manjka ga državi, da ne more vršiti vseh dolžnosti kot sicer, manjka ga vsem, ki živijo od tedna do tedna, od meseca do meseca, vsem revnejšim. Bogataši, ki imajo denar doma, so krivi teh težkih denarnih razmer.
Ali bi mogli te ljudi prisiliti, da dajo denar v denarne zavode? To je trenutno nemogoče, ni pa izključeno za vedno. Toda eno pa povemo: Sami sebe bodo kaznovali, kateri sedaj denar skrivajo! Kakšna bo kazen, bodo že videli!
Prosimo zato vse, naj mirno in trezno premislijo izjavo finančnega ministra in naše izvajanje ter naj se po tem ravnajo.
Gramozne dražbe v Ptuju. Po sreskem cestnem odboru Ptuj se bo oddala dražbenim potom dobava gramoza za banovinske, subvencionirane in kolodvorske dovozne ceste, in sicer: v pondeljek, dne 23. majnika 1932 ob pol 9. uri v pisarni sreskega cestnega odbora v Ptuju za ceste v ptujskem okraju, levi breg Drave, v torek, dne 24. majnika 1932 ob pol 9. uri is.totam za ceste v ptujskem okraju, desni breg Drave, v sredo, dne 25. majnika 1932 ob 8. uri v dvorani pri Skorčiču v Ormožu za vse ceste v ormoškem okraju. — Podrobni pogoji za te dražbe so razvidni pri sreskem cestnena odboru v Ptuju pred dražbo in na dan dražbe. — Pripomni se, da se bo dražbalo skupaj delo, dobava in vožnja gramoza povsod, kjer nima cestni odbor svojih prodnih jam. — Do določenega dneva in ure se bodo sprejemale tudi pismene ponudbe, ki pa morajo biti koliko-vane s 100 Din. — Vsak ponudnik mora položiti pred dražbo 10% kavcijo v gotovini, hranilni knjižici ali v vrednostnih papirjih ter podpisati dražbene pogoje. Vsa pojasnila daje sreski cestni odbor Ptuj.
Št. Janš pri Velenju. Sadjarska podružnica v Št. Janžu pri Velenju beleži v svoji zgodovini 24. april kot svetal in razveseljiv dan. Prišel je med nas strokovnjak, kakor je g. M. Levstik, izkušen sadjar in vnet pobornik za sadjarsko organizacijo. V zelo poljudni in pri-
Gospodarska zadruga v Ormožu je imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 24. aprila. Iz poročila načelstva posnemamo, da je bilo delovanje zadruge v letu 1931 z ozirom na hudo krizo, ki tlači posebno kmečki stan, zelo povoljno. Bilanca izkazuje za približno 1,400.000 Din večji promet kakor prejšnje leto ter je pristopilo tudi čez 40 novih članov. Gotovim krogom ta aktivnost zadruge seveda ni pogodu in so vsled tega neprestano tožarili zadrugo na sresko načelstvo, katero jo je končno pozvalo, naj odjavi obrt. Občni zbor je sklenil, da se tej zahtevi ustreže ter bodo s tem prenehale vse obveznosti zadruge napram trgovskemu gremiju. Seveda pa se bo smelo prodajati sedaj še posebno izključno le članom in se vsled tega priporoča vsem, ki še niso člani zadruge, da pristopijo. Člani, ki nakupujejo stalno vse svoje potrebščine v zadrugi, dobe ob koncu leta 2% dividendo. Tako so dobili ob koncu leta 1931 mnogi člani za do 150 Din blaga po svoji izberi zastonj. Delež znaša le dva in pol dinarja ter je tako pristop vsakomur omogočen.
kupljeni obliki je razpršil oblake predsodkov in nezaupanja, ki še ve-dno ogrožajo naš sadjarski napredek in priporočal za naš kraj posebno pripravne sorte jablan, hrušek, sliv in breskev. Na praktičnem vzgledu je pokazal na bogat in še dolgo neizčrpljiv vir dohodkov, ki jih umno sadjarstvo odpira kmetske-mu gospodarstvu. Zlasti v današnji krizi, ko smo na take dohodke tako zelo navezani. Umnega sadjarstva pa se je treba učiti po knjigah, listu »Sadjar in vrtnar« in organizaciji, ki je vsem na razpolago. Mnogoštevilni navzoči so z veliko pozornostjo sledili lepim izvajanjem gospoda predavatelja. Najbolj veselo in živahno pa je bilo, ko so se delili »odpustki« v obliki cepičev, kjer so seveda najmlajši sadjarji prišli najbolj na svoj račun. Najlepša zahvala g. Levstiku za veliki trud in lepo predavanje, mi pa 3e ravnajmo po njegovih dobrohotnih navodilih in stopajmo v vrsto umnih sadjarjev in v krog sadjarske podružnice.
GospoHarsišo vprašanfa
Ifi oügoYori.
Sako zavarujem cruzo, da je vrane ne bo^ do vlekle iz zemlje, ko skali. Namočite zrnje v miniju, to je v barvilo, ki ga dobite v vsaki trgovini 7. železom. Vzemite v ta namen na 1 kg minija pol kg firneža. Namočeno zrnje je treba pred setvijo popolnoma posušiti, kar traja več dni. Ker pa minij vendar ne odžene popolnoma vran od koruze, je najbolje, da jo nekaj dni potem ko skali in ko jo vrane najbolj vlečejo iz zemlje, zastražite, in to zlasti v ranih jutranjih urah. Če jo sejete dosti globoko, vidijo vrane, da je ne morejo spraviti iz zemlje in jo nehajo kljuvati. Sako obvarujem koruzo snetljivosti, ki mi je lani uničila eno četrtino pridelka? Koruzno snetljivost boste zatrli edino s tem, da sproti porežete vse bule in izrastke, ki se razvijajo na storžih, na metlici in na listih, in sicer tako, da nič ne ostane na rastlini. To treba opraviit takoj ko opazite snetljive izrastke ali vsaj predno se razpočijo. Porezane bule in izrastke skrbno zbirajte in glejte, da ničesar ne raztresete po njivi ter jih sežgite ali kako drugače uničite.
En uspeh —
a 100 razočaranj.
Severna ameriška Kanada je danes največja privlačna sila za vse one, ki bi radi obogateli na brzo roko. Tamkaj pač ponuja zemlja zlate zaklade. Do bogastva pa ni mogoče brez truda in je predpogoj za dvig zlatih zakladov težko delo in tolikokrat je dolgotrajno iskanje zaman. Le redki so oni otroci sreče, kateri zadenejo na večje zaloge zlata.
V kanadskem okolišu Klondvke se je iskalec zlata naveličal brezuspešnega brodenja po zemlji in je iskal onega bedaka, ki bi mu odkupil domnevano .zlato polje. Ni mogel naleteti na nikogar, ki bi ga bil odrešil. V eni krčmi pa
Januš Goleč:
Trojno
Ljudska povest o U-ojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. 20	(Dalje.)
Od istega navdušenja, mnogobrojne udeležbe, spokornega duha in zavesti uslišanja kakor zagorska procesija je bila spremljana tudi naslednja na stare Gore nad Podsredo k žalostni Materi. Od zgodaj zjutraj do poldne je drsala večina romarjev od Bistrice na Goro po golih kolenih — po ostrem kamenju. Tudi tukaj pri žalostni Materi sta bili dve pridigi. V svetišču se je spominjal v ognjevitih besedah podsreški g. vikar poleg sedmerih bolečin Matere božje kmečke junakinje, poosebljenega krščanskega usmiljenja Eme, ki je klečala ihte v spokorni obleki iz hodnega platna pred velikim oltarjem. Romarji so jo že itak častili kot angela v človeški podobi, na pridigarjev poziv so jo dvignili, jo nosili krog po cerkvi in šli z njo venkaj med množico, da je lahko vsakdo videl, kaj da zmore samo ena Bogu prav vdana duša!
Ko je obhajal Emo škof, je oznanil duhovnik, da bo napravila samaritanka Ema pred Bogom, pred Marijo, škofom in nabito polno cerkvijo sveto obljubo. Ako bo izprosila gorska Mati božja pri Bogu milost ublaženja pomanjkanja in ozdravljenje od kuge, se zavezuje Ema z najsvetejšo prisego na sv. evangelij, da bo branila sv. vero tudi z oboroženo roko proti nevernikom. Obred slovesne obljube je bil tako ganljiv, veličasten in pomenljiv, da ni bilo med zbranimi nobenega dvomljivca: Marija bo pomagala! Narod bo nasičen in ozdravljen najhujšega zla — kuge!
Romarji so prebili noč v svetišču in pod milim nebom, da so se še udeležili zaključne procesije na Goro nad Št. Petrom v Leskovcu k rojstvu Marije Device. Ta zadnji prošnji sprevod je že bil zahvalna pesem, da se je izkazala Marija kot pomoč kristjanov in zdravje bolnikov. Škof je zapel po sv. daritvi zahvalnico in je podelil nadpastir-ski blagoslov, prepričan iz dna srca, da je posre* dovala Marija spravo med narodom in nebom, ki bo te nesrečne kraje odslej blagoslavljalo.
Romanja so bila zaključena. Tolažbe nebeške

Na gnoj ali kompost jih ne smete metati, da ne pridejo nazaj v zemljo, ker bi čez več let, ko pride na njivo zopet koruza, na novo povzročali snetljivost. Šele v nekaj letih, ko boste vse njive na ta način temeljito očistili, boste pregnali ali vsaj omejili to bolezen. Vsako leto imam velike snetljive koruze, dasi ♦mam seme lepo odbrano in na suhem sprav-Jjeno. Kako bi to preprečil? Ker se glivica, ki povzroča to bolezen, ne prenaša s semenom iz leta v leto, ampak živi v zemlji, zato vam nič ne pomaga, če imate zdravo in dobro posušeno seme. Zatirajte to snet, kakor je bilo opisano v prejšnjem odgovoru. Ali naj potrosim pepel »svetlega« (rujavega) premoga na moker ali na suh travnik? Ce bi škodoval, bi ga vrgel raje v smetišče. Lesni pepel je dobro In veliko vredno gnojilo; premogov pepel (tudi rujavega premoga) sicer ni naravnost škodljiv, je pa malo vreden, ker nima skoro nič rastlinskih hranilnih snovi, tako da je za travnike popolnoma brez pomena. Porabiti se da kvečjemu na njivi, kjer je težka zemlja, da jo nekoliko rahlja. Kakšno umetno gnojilo bi bilo za travnik v suhi slatinski legi? Koliko bi ga bilo treba za en oral, koliko stane in kje ga je najbolje naročiti? Glejte odgovor na enako vprašanje v 15. letošnji številki.
ZH
LE
'GOSPODINJE
Neka!, Um fe lepo in nič ne slane.
(Nadaljevanje.)
Ko si opravila snaženje v podstrešju, loti se sobe. Sobo temeljito snažiš takole: Omare odmakneš od stene, slike Bnameš s stene, zavese morajo z oken, ne le po tleh, tudi po opravi je treba ves prah zbrisati. Tla in okna ter vrata umijemo z navadno ali krompirjevo vodo. Pohištva po polirani strani nikar ne ribaj s toplo vodo, naredi ši mešanico iz vode, lanenega olja in malo špirita. Volneno krpo namoči in s tem obriši pohištvo. Tla seveda lahko ribaš tudi z
milom. Ako opaziš za robom tal kake luknje, sedaj je čas, da jih zadelaš, in sicer z lesenimi dostavki.
Prah začnemo brisati z mehko cunjo. Pajčevino ometemo seveda preje kot pobrišemo prah. Metla pa mora biti snažna, sicer se stena zamaže. Ne segaj z metlo v kot, če tam visijo slike in lahko vse skupaj doli vržeš, kar se ti je gotovo že zgodilo.
Podobe, ki imajo šipe, osnažiš z mokro cunjo, pazi pa, da ti voda ne* teče za les. One podobe, ki so brez šipe, z mokrim ne snaži. Okna zelo lepo osnažiš najpreje z mokrim in sušiš s suhim časopisnim papirjem. Šip ne umivaj, kadar solnce sije nanje, ne bodo lepe. Svetilka nad mizo naj ne bo okajena in od muh onesnažena. Bronciraš lahko sama, v trgovini si kupi za malenkost srebrne bronce. Kljuke in pri pohištvu ročaje snažiš kakor držaje pri svetilki.
Kjer spiš, naj bo še posebno vse snažno, saj se sicer iz nesnage ravno med tem, ko si hočeš v spanju zdravja načrpati, lahko bliža tebi in tvojim bolezen.
Pri tem temeljitem snaženju nesi ne le posteljnino, ampak tudi posteljo ven ter jo zribaj. Nočne omarice in umivalnike je tudi na svežem zraku pustiti, da se poribani dobro osušijo.
Snaženje po sobah še gre hitro in tudi za nekaj časa izda. Toda kuhinja, kjer se gospodinja vsaki dan vrti in dela kot mravlja, kuhinja, ta napravlja posla, ako gospodinja hoče, da bo snaga v kuhinji. Tu je namreč največ sovražnikov snage. Je dim, so drva, so jedila, je treba pomivati, za ostanki stikajo razne »domače živali« kakor grili in muhe itd. Potem pa pridejo še vsi domači v kuhinjo, pa ti nanosijo blata, se naslanjajo na vseh krajih. Kako bo tukaj mogoče snažiti? O tem pa prihodnjič, da ne boš danes preveč obupala!
Kako uporabljam kurji gnoj? Kurji gnoj je zelo močan, zato ga smeš uporabljati samo v malih plasteh, ne na debelo. Najbolje napraviš, ako ga posu-
šiš poleti in ga zmešaš z vodo za zalivanje.
Gnojnico dobro razredči, predno jo uporabljaš. Najbolje, ako jo pustiš en dan zmešano z vodo in potem šele uporabljaš.
Pokončavaj hrošče! Letos je zopet polno hroščev. Škodo delajo, da je joj! Drevo otresi zjutraj, spravi hrošče skupaj, polij jih z vrelo vodo, nato jih pusti kokošim in svinjam za hrano.
Cene in setmsha poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto, dne 7. maja so pripeljali špeharji 33 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10 do
11	Din, špeh tudi po 10 do 11 Din. Kmetje so pripeljali 24 voz sena po 85 do 110 Din, tri vozove atave po 85 do 95 Din, šest voz slame po 65 do 70 Din, 23 voz krompirja po 1.50 do 2 Din, 20 vreč čebule po 5.50 do 6 Din (česen po 10 do
12	Din). Pšenica 1.75 do 2 Din, rž 1.75, ječmen 1.50, oves 1.25 do 1.50 Din, koruza 1.25 do 1.50 proso 1.50 do 2 Din, ajda 1.50, iižol 2 do 4 Din, grah 12 Din. Kokoš 25 do 35 Din, puran 50 do 80 Din. Domačih zajčkov je bilo 36 (po 5 do 30 Din), 26 kozličkov (po 40 do 80 Din), dva jag-njeta (po 80 do 100 Din), tri ovce (90 do 125 Din). Nadalje je bilo 70 sadnih drevesc in 400 komadov trt. Celi orehi 5.50 do 6 Din, luščeni 16 do 18 Din. Hren 8 do 10 Din, karfijola 8 do 15 Din, kislo zelje 3 do 4 Din, kisla repa 2 Din. Glavnata solata 1 do 3 Din, gobe 1 Din, jabolka 8 do 10 Din. Mleko 2 do 3 Din, smetana 10 do 12 Din, surovo maslo 24 do 30 Din. Jajca 0.50 do 0.75, špargel 6 do 8, med 14 do 20 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 6. maja tega leta je bilo pripeljanih 313 svinj in dva kozlička; cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 50 do 75 Din; 7 do 9 tednov stari 80 do 115 Din; 3 do 4 mesece stari 150 do 250 Din; 5 do 7 mesecev stari 300 do 350 Din; 8 do 10 mesecev stari 400 do 450 Din; eno leto stari 500 do 650 Din; 1 kg žive teže so prodajali po Din 5.— do 6.50; 1 kg mrtve teže pa po Din 8.50 do 9.—. Prodanih je bilo 236 svinj.
matere prežeti verniki so se razšli v zavesti: Marija je že pomagala! Nikogar ni več skrbelo pomanjkanje, nikdo se ni več bal okuženca. In ta trdna vera v podarjeno nebeško odpomoč, kako je dvignila in okrepčala obupani narod! Krščansko usmiljenje se je vzbudilo v srcih vseh, se pokazalo na zunaj v pravem bratstvu. Marija, vsem revežem odprte grajske zaloge in ljudska na ljubezen pozidana samopomoč je prepodila lakoto in kugo. Spomlad leta 1579. se je prismehljala v te kraje s solnčno toploto, s preobilnim cvetjem In Marija je pomagala skesanemu in Cerkvi zvestemu slovenskemu narodu.
Krškega škofa je klicala kmalu po tako prisrčno opravljenih procesijah dolžnost v svojo škofijo. Pred slovesom je naročil vsem svojim oskrbnikom skrb za pomoč gladnemu narodu med zimo. Odhajal je iz Bistriške doline kot oče, katerega so spremljali hvaležni otroci z Emo na čelu do Št. Jurja, kjer so prejeli njegov zadnji blagoslov. Blagi vladika je pozneje večkrat povdar-Jal y najimenitnejših družbah, da je pridobila
njegova duša v kužnem letu 1578. več, kakor če bi bil romal v sv. deželo in se bojeval tamkaj z neverniki z mečem za posest sv. krajev. Le med lakoto in kugo je okušal sladkost dejanskega usmiljenja, zaupanja v Boga ter v Marijo in resnične hvaležnosti priprostega naroda!
Kaj pa Pištelakova Ema, ta rešilni angel iz lakote in kuge? Trdno je verjela, da bo narodu v pomoč dejansko usmiljenje in Marijina priproš-nja. Kot prava spokornica se je udeleževala proš-njih procesij. Rahločutna vest jej je očitala, da je pripomogla nekoliko tudi njena radovednost, da je bila prenešena črna morilka iz Hrvaške na Pil-štajn. Belaku bi bila prav lahko zabranila usode-polni izvid, a ga je še celo preskrbela z mesom in vinom na pot. Zavest vsaj delne krivde na okuže-nju jej je narekovala svetniško neustrašenost v skrbi za okužence. Dneve in noči je bila dolga časa edini angel v človeški podobi, ki se je upal med smrti zapisane s tolažilno besedo in z milodari. Resnična ljubezen do trpečega bližnjega jej je vlivala moč, da je prezirala vsako nevarnost oku-ženja in da ni omagala pod telesnimi napori. Nad
je konečno naletel na Šveda, katerega je začel pripravljati na kup z žganjem. V pijanosti je podpisal Šved kupno pogodbo, s katero se je zavezal, da bo izplačal iskalcu zlata osem sto dolarjev za zlato polje. Šved je kupnino tudi resnično naštel; ko se je pa zjutraj streznil, je skušal pogodbo razveljaviti, kar se mu pa ni posrečilo, ker jo je bil prodajalec že popihal. Švedu ni preostalo dru-zega, kakor da je obdržal kupljeno zemljišče. Izposodil si je nekaj denarja, da je lahko pričel z delom in se je podal navzgor ob reki,, da bi pregledal svojo posest. S pregledom ni bil nič kaj zadovoljen, pa se je le lotil dela, ki mu j9
J
vigi ¥ 03$ OgCiff §W0)€
ii®Mmi...
(Binkoštne misli o d>brodelnosti.)
»Glejte, kako se ljubijo med seboj, ne le z besedami, marveč v dejanju in lesnici!« — tako so kazali ljudje na prve kristjane, ko so z gorečnostjo vršili dela krščanske ljubezni.
Dejanska, požrtvovalna, nesebična ljubezen mora tudi danes biti znak, po katerem nas mora svet spoznavati kot Kristusove učence. Dela usmiljenja morajo biti naši zagovorniki pred brezbožnim svetom, če bomo bogati na dobrih delih, bodo besede nepotrebne.
»Ljubi svojega bližnjega ko samega sebel« — Je zapovedal Kristus.
»Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli!« — je dejal na gori.
»Karkoli boste stor'11 enemu teh najmanjših, ki v me verujejo, ste meni storilil« — je na-glašal ob drugi priliki.
Vsi ti in še mnogi drugi izreki Kristusovi nas uče in nam nalagajo dolžnost, da po svojih močeh naklanjamo dela ljubezni vsakemu, ki jih je potreben in trpi kakršnokoli pomanjkanje.
Potreba po nesebičnih delih usmiljenja že dolgo dolgo ni bila tako velika, kakor je danes ... Koliko je brezposelnih, ki često nimajo niti koščka kruha I Koliko je beračev, ki onemogli blodijo po cestah in gladu umirajo! Koliko je bolnih, katerim nihče ne nudi pomoči in tolažbe! Koliko je otrok-sirot, za katere nikdo ne skrbil Koliko Je grešnikov, ki tavajo na poti pogube in jim nikdo ne pokaže prave poti. Z eno besedo: koliko je lačnih, žejnih, nagih, bolnih (na duši in telesu), koliko sirot, ki so potrebne našega usmiljenja!
Kaj storiti?
Pomagati! In sicer takoj!
Vsak naj pomaga po svoji moči! En bo lahko pogrešal kak dinar, dragi košček kruha, tretji kos obleke, četrti poleno drv, peti bo lahko sprejel brezdomca pod streho, šesti kakega osirotelega otroka za svojega, sedmi bo imel priliko, da obišče bolnika ali skuša spraviti na pravo pot kakega grešnika itd itd. Dan za dnem se nam nudi tisoč prilik, da pomagamo bližnjemu.
Pomaga naj vsak sam in tudi druge vzpodbuja k delom usmiljenja. Več ljudi več pre-
more. Po vaseh, trgih in mestih se naj zberejo ljudje, ki se bodo delu usmiljenja posebej posvetili. Eni bodo skrbeli za gladne, drugi obiskovali bolnike, tretji bodo imeli skrb za sirote, četrti bode verski apostoli itd. Da bo mogoče vsakemu pomagati, se naj napravi seznam vseh pomoči potrebnih.
Žene in dekleta! Zlasti ve morate biti angeli usmiljenja. Bog vam je dal nežno srce, ne zapirajte ga bednim, pomoči potrebnim!
Na sodni dan bo Kristus dejal: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, prejmite kraljestvo, k vam je pripravljeno od začetka sveta! Zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti; žejen sem bil in ste mi dali piti; popotnik sem bil in ste me sprejeli; nag sem bil in ste me oblekli; v ječi sem bil in ste prišli k meni...«
Potrudimo se, da bodo te besede veljale tudi nam!
Kolenc Franc, tajnik K. A. v Mariboru.
Bežiserski in maskerski tečaj Prosvetne zveze v Mariboru. V dnevih 22. in 23. maja (nedelja in pondeljek) bo v Mariboru, v dvorani Prosvetne zveze, režiserski in maskerski tečaj za vodje naših podeželskih odrov, ki delujejo bodisi samostojno, bodisi v okviru Prosvetnih društev. Že večkrat so člani naših društev izrazili željo po takem tečaju. Tečaj se prične v nedeljo, dne 22. maja ob 10. uri in se zaključi v pondeljek ob 15. uri. Organizacija tečaja je v rokah Ljudskega odra v Mariboru in Fantovske podzveze. Zagotovljeno je sodelovanje naših najboljših poznavalcev drame in oderske režije in bo pomenjal tečaj za našo odersko prosveto nedvomno velik korak na boljše. Gre predvsem za to, da bodo znali naši podeželski odri nuditi ljudstvu dobro igro, dobro igralsko in vsebinsko. Zato bi naj v bodoče skrbel predvsem Ljudski oder v Mariboru, ki želi ob priliki' tečaja navezati tesnejše stike z našimi odri in storiti vse, da dobi oderska umetnost v naši prosveti mesto, ki ji gre. Prosvetna društva bodo sprejela posebna vabila z natančnim sporedom te-
čaja in statistično polo, ki naj jo izpolnjeno vrnejo, oziroma prinesejo na tečaj. Prijave lahko pošljete takoj na naslov Prosvetne zve-: ze v Mariboru. Za prenočišča bo preskrbljeno. — Prosvetni pozdrav!
Zgornja Polskava. Naše izobraževalno društvo »Skala« proslavi na binkoštni pondeljek, dne 16. maja, desetletnico svoje ustanovitve. Ob tej priliki priredi popoldan po večernicah ob 3. uri v društvenem domu pri Rečniku lepo ljudsko igro »Pri vaški kapelici« v treh dejanjih. Sodelujeta tudi pevski in tamburaški zbor. Prosimo sosedna društva, da ta dan svoje prireditve preložijo in naj pridejo v obilnem številu k proslavi naše desetletnice. Pridiite vsi prijatelji in sosedje ta dan na našo lepo Zgornjo Polskavo. Ne bo vam žal.
Št. Janž na Dravskem polju. Na binkoštni pondeljek, dne 16. maja priredi tuf&jšnje bralno društvo ob 3. uri popoldne v društvenem domu zelo zanimivo ljudsko igro »Mala pevka«. Med odmorom petje in godba domačih godbenikov, ki nastopijo prvič na odru. Kdor želi pošteno zabavo, naj pride! K obilni udeležbi vabi odbor!
Gornja Sv. Kungota. Na binkoštno nedeljo popoldne ob 3. uri proslavi katoliško prosvetno društvo v društvenih prostorih 60 letnico našega velikega zaslužnega moža dr.Antona Korošca s pestrim sporedom. Pridite v mogočnem številu, da izkažemo g. dr. Korošcu zaslužno priznanje za nadčloveška dela, ki jih je storil za naš narod.
Prošnja vsem, ki so dobre volje... Dan za dnem slišimo o pobojih in pretepih, porojenih iz alkohola in pijanosti, vršijo se posvetovanja, kako odpraviti to zlo iz naroda, vendar vse brez vidnega uspeha. Pozablja se, da ne zadostuje samo ruvati plevel, treba je tudi prazen prostor zasaditi z žlahtnejšo rastlino. Podpisano društvo smatra za sveto dolžnost zatirati to zlo na našem narodnem telesu. Zatirati zlo, gojiti dobro. Mesto pohajkovanja in pijančevanja nuditi mladini torišče za boljše in plodonosnejše udejstvovanje, nuditi ji pouk in zabavo. Snuje se pod okflljem društva poseben odsek, nekakšna ljudska univerza, kateri bi naj organiziral redna predavanja, dvakrat ali vsaj enkrat mesečno v prosvetnem domu na Polzeli. Pre'davanja bi bila različna, poučna, zabavna, potopisna itd. Trajala
¡vrglo nad 1 milijon dolarjev zlata. O milijonski zlati najdbi se prvotnemu posestniku niti sanjalo nil
Nek drug iskalec zlata v Klondyke je prodal svojo posest za nekaj funtov tobaka in par kilogramov konzerv. Kupec je pa zadel kmalu za tem na zlato, ki mu je vrglo tisoče in tisoče dolarjev. Večinoma so pa ta usodepolna stikanja za zlatom brezuspešna. Ubogi izseljenec je zadovoljen, če je naletel v enem dnevu na toliko zlata, da izkupi' zanj vsaj en dolar. Ako pa najdejo iskalci zlata nekaj več, potem se pa pije ter raja in to že imenujejo izredno sre-Ž9i Kljub, temp pa se
lakoto in kugo je zmagalo njeno usmiljeno srce. Niti ta zmaga jej ni bila dovolj! Slovesno je obljubila, da bo storila v zahvalo nekaj izredno velikega ob prvi priliki, ki se bo ponudila. Narod ji je bil daleč — daleč naokrog hvaležen, ji je pripisoval svetniško moč in jo nazival rešilnega angela. Zaslužena zahvalna pesem jo je napravila še bolj skromno in ponižno. Bolj ko so jo ljudje proslavljali in se jej zahvaljevali, tem glasneje in s tim večjim povdarkom je pripisovala rešenje iz najhujšega zla Marijini priprošnji in je vzpodbujala rojake k stanovitnosti v pokori in k ljubezni do Boga in do bližnjega. Nebo jej je obilno blagoslavljalo za prihodnost: domačijo, imetje in posest v vsakem oziru. Njena hiša pa je bila tudi zanaprej na stežaj odprta revežem, tolažbe in nasvetov potrebnim.
Gospod in kmet sta občudovala svetniško junakinjo in dobrotnico. Nobenemu ni prišlo na um, da bi jo bil upal prositi za roko. Slišali so jo večkrat naglašati, da je in bo ostala do smrti nevesta v Celju po nedolžnem obglavljenega kmečkega kapitana Pavla. Ljudje so govorili in bili uverje-
ni, da se je zaobljubila žalostni Materi božji na starih Gorah v upu na nebeško pomoč z vednim devištvom.
Leto 1579 je bilo eno najbolj bogatih na polju in po vinogradih. Izginilo je pomanjkanje in z njim vred tudi kuga. Tega leta so zopet oživeli: sejmi, božja pota, cerkvena proščenja in ljudje so se upali eden do drugega. Sedaj se je šele videlo, kako strašno je gospodovala kuga tudi po štajerski strani. Navedem v naslednjem le nekaj najbolj kričečih vzgledov:
Vasi tik ob Sotli: Imeno in Prelasko sta bili glede prebivalstva zdesetkovani. Sedanja vas Sedlarjevo se je imenovala v letu kuge še Razdrto. Tukaj je izumrlo vse. Vsakdo se je ogibal daleč na okrog in dolgo časa popolnega smrtnega razdejanja in uničenja.
Posluhnimo še, kaj pravi več sto let stari ljudski glas glede sedanje vasi Sedlarjevo: Leto lakote in kuge 1578 je bilo za celo Hrvatsko in Slavonijo mnogo usodnejše nego za štajerske spodnje kraje. Krdelo v Slavonijo vpadlih bosanskih Turčinov je zalezla kuga baš na roparskem
bi eno uro in pol, nazadnje vedno debata. Vstop vsakemu popolnoma prost. Imamo lepo dvorano v novem prosvetnem domu, v središču gornjega dela Savinjske doline. Ugodne zveze na vse strani, tudi ljudje so, ki bi radi poslušali predavanja, manjka nam samo predavateljev. Obračamo se tem potom z vljudno prošnjo na vse, ki bi bili pripravljeni prevzeti eno ali več predavanj ter prinesti tako majhen dar narodu na oltar. Predavanja bi bila. vedno ob nedeljah popoldan z začetkom ob 3. uri. Par besed na dopisnici, snov predavanja in čas, ki bi bi! predavatelju najljubši. Na besede dejanja naj govorijo! Katoliško prosvetno društvo na Polzeli.
Središče ob Dravi. Dne 11. maja v sredo zvečer zakurimo kres, ker je predvečer 60 letnice g. dr. Antona Koroš . Blizu kraja, kjer je leta 192Ggovoril velikim množicam ob priliki blagoslovitve orlovskega prapora, bo razsvetlilo večerno ozračje nekaj raket, da se vsi hvaležno spomnimo zaslužnega moža. Javna proslava 60 letnice bo dne 22. tega meseca po večer-nicah v Društvenem domu. Pridite v tako obilnem številu ko trkrat, Vo je naš veliki voditelj sam prišel v Središče. Prepričali se boste, da mož našo hvaležnost zasluži. Vstopnine ni nobene. — Dne 15. maja, na Binkošii, po ve-černicah je v Društvenem domu po večernicali materinska proslava. Leto» bo gtfvoril g. profesor Bogovič iz Maribora. Matere in drugi, pridite! Zelo pester spored in matere tudi zaslužijo vse naše pozornosti in hvaležnosti.
Gornja Radgona. Letos smo obhajali na praznik Vnebohoda materinski dan na poseben način. Po primernem uvodnem govoru se je dekliška zveza po svoji navdušeni predsednici znova posvetila presv. Srcu Jezusovemu, nakar je zadonela iz mladih grl vedno lepa pesem: Do nebes naj se razlega ... Že par tednov se je govorilo po vsej župniji, da se pripravlja za ta dan neka čisto nova, iz slovaškega prevedena igra »Zlato srce«. Iz vabil je bilo razvidno, da nastopi v čarobni igri kraljevič, začaran v črnega ptiča, ki straži studenec žive in mrt^e vode. Kraljeva hčerka, ki pride po živo vodo za svojega očeta, ki je po hudobiji njene mačehe pil mrtvo vodo in tako zapadel smrti — sicer dobi žive vode, pa pod pogojem, da se mu zaroči. Hudobno mačeho razkrinka črni ptič, ki pride na kraljev dvor in
se spremeni v lepega kraljeviča, hudobna mačeha pa postane grda sova, in kralj blagoslovi svojo hčerko in njenega ženina. V prvem dejanju se dogovorijo otroci dveh družin, da uprizorijo za materinski član to pravljico, ki tvori drugo dejanje s spremembo. V tretjem dejanju obdarijo dve siroti z izkupičkom te igre, nakar se vsi zahvalijo Bogu za prejete darove. Igra je polna živahnih prizorov in kakor nalašč za materinski dan. Vsi igralci so po končanem trudu čutili v svojem srcu zadoščenje, da je njih nastop ugajal mnogoštevilnemu občinstvu, ki je navdušeno sledilo poteku igre. Otroci ne bodo pozabili kmalu tistih dveh malih porednežev, ki sta divjala po sob! in vse pojedla, kar je bilo na mizi. In požrtvovalna Rožica! Kako je revica trepetala pred strašnim ptičem, ki je strogo zahteval, da se mu mora zaročiti, ako hoče dobiti žive vode! In hudobna Zula, kako strašna je bila, ko je hotela Rožico zabosti z bodalom, da jo je komaj rešil lepi kralj Radoš! No, pa saj je bila dovolj kaznovana s tem, da se je spremenila v rujavo sovo. In palčka! In vile, ki so plavale in pevale okrog Rožice! — Zares, lepo je bilo, in žal je lahko vsem, lci vsega tega niso videli!
Črešnjevci pri Slov. Bistrici. Tukajšnje prosvetno društvo ponovi na binkoštno nedeljo, dne 15. maja, po večernicali igro »Lovski tat«, katero so naši igralci s krasnim uspehom igrali že 1. maja. Ker se ponovitev vrši na željo občinstva ter bo tudi vstopnina primemo niz-ka-, vabimo vse od blizu in daleč, da se te prireditve udeležijo. Odbor.
Vojnik. Ali veste, kje je Turkov mlin na Te-harjih? Tam je bil doma Mlinarjev Janez, ki pride na binkoštai pondeljek, dne 16. maja že drugič na naš oder. Za igro vlada izredno veliko zanimanje. Celo iz Braslovč in Št. Jurja se nam obeta obisk. Je pa tudi vredno iti pogledat. Kdor hoče videti turškega sultana Mohameda II., celjskega grofa Ulrika, grofico Katarino itd., ki so same zgodovinske osebe, igre ne bo zamudil. Najlepši so tile prizori: Izvolitev Mlinarjevega Janeza za teharskega načelnika, fantje odhajajo na križarsko vojsko, boj pri Belem gradu in drugi. Predprodaja vstopnic je v trafiki ge. Galun.
*
Živali pred človehom.
Medtem ko se neprestano posvetuje Društvo narodov v Ženevi, kako in katero moderno morilno orožje bi naj prepovedalo, je moderno orožje dnevno v rabi, ne da bi kdo opazil, in sicer v — živalstvu!
Tudi živali se poslužujejo tako moderne vojne tehnike, da jo je začel uvajati človek šele v 20. stoletju, a živalstvo se je poslužuje bogznaj koliko tisočletij.
Nočemo govoriti tokrat o primeroma priprostem živalskem napadalnem in obrambnem orožju, kakor o: zobeh, krempljih, tipalkah ter rogovih. Omenjeno orožje je le prva -stopnja vojne tehnike in je določeno za neposreden boj z nasprotnikom. Živali pa poznajo tudi orožje, ki učinkuje na daljše razdalje.
Majhna avstralska ribica, ki se imenuje »strelec«, strelja vodne kapljice. Meče vodne izstrelke na žuželke, ki sedijo na listju vodnih rastlin. Učinek takega izstrelka, ki se vsikdar posreči, je uničujoč, žuželko vrže strel z lista v vodo in ribji strelec jo takoj požre.
Posebna vrsta vodnih črvov zna delati s tipalkami vrtince in naganja na ta način najmanjše, s prostim očesom nevidne žuželke, v svoje žrelo. Brez te tehnične spretnosti bi se vodni črvi sploh ne mogli preživljati, ker so prenerodni.
Afriškega orjaškega ježa bi svobodno prištevali izumiteljem minometalca. Trup te živali je obdan od oklepa, ki je posejan s trdimi bodicami. Jež lahko požene s stiskanjem in popuščanjem mišic bodice iz svojega telesa v nasprotnika, ga tudi zadene ter težko rani.
>' Kuščar, ki živi v Mehiki, se poslužuje pri obrambi izmečka krvi iz lastnega telesa.
Zelo nevarna je v Mehiki živeča kača, ki bruha iz sebe pri napadu strupeno tekočino in skuša zadeti nasprotni*
pohodu. Ko so počepali med njimi s konj prvi okuženci, se je oprijel ostalih tolik strah pred groznim obolenjem, da so drveli le naprej proti severu, da bi ušli smrti. Pribežali so preko Sotle do Razdrtega, kjer so našli vas prazno. Enostavno so se naselili v zapuščenem selu, se s časom po-kristjanili in začeli izvrševati sedlarsko obrt. Po obrti je bilo prekrščeno Razdrto v Sedlarjevo. Še danes so v tej vasi hiše, kjer pravijo pri: Baših (paša), Turku in Hasanu. Cerkvena kronika župnije Sv. Miklavža na Polju, kamor spada Sedlarjevo trdi, da so zaostali v tej vasi Turki (poturčeni Bosanci), kar se da sklepati iz omenjenih hišnih imen, iz visoke rasti današnjih Sedlarcev in iz njihovih bolj izrednih navad.
Močno je trpela nadalje od kuge vas Dekman-ca, ICunšperg, Gregovce in Stara vas na Bizelj-skem ter Jureslavci ob Sotll v župniji Kapele. Danes Štadlerjev mlin na Bistrici malo pred Št. Petrom je bi! ob času naše povesti grajska last in večja naselbina. Tukaj je vse pomrlo in odbežalo radi kuge. Ko je bolezen čisto ponehala, se je preselil Ijekaj iz lesičkili kovačnic eden od treh nem-
ških bratov Stadler. Oženil se je pozneje z domačinko. Poleg mlina je bila še tudi kovačnica. Še danes stojita na istem mestu Štadlerjev mlin in istoimena kovačnica.
Lakota in kuga ste nekako čisto zabrisali spomin na ponesrečeni kmečki punt 1.1573. Usmiljeni nastop grada do tlačanov v letu kuge je prepodil puntarskega duha iz spodnjih krajev. Kmet se ni več tolikanj pehal za staro pravdo, bil je zadovoljen, če je le imel vsakdanjega kruha in zdravje. Spomin na strašno lakoto in kugo se je pa ohranil prav živo po ustnem izročilu ter v Številnih kužnih znamenjih.
Omenili smo že, da so bili okuženci večkrat izgnani kakor gobavci iz srede človeške družbe. Umirali so tolikokrat čisto zapuščeni ter osameli na poljih in po gozdovih. Tudi po vaseh umrlih niso pokopavali na pokopališča krog cerkev, odnesli so jih tja, kjer je bila najbolj rahla zemlja in so jih tamkaj površno zagrebli.
(Dalje prihodnjič.)
trudijo tisoči kanadk skih brezposelnih po zlartih poljih, da se
vsaj preživijo!
Preveč zaupal svojim čebelam.
Umrl je v Middletovv.-. nu v Zedinjenih državah 78 letni navdušeni čebelar John Reamer, in sicer kot žrtev lastne, neprevidnosti. Okrog svojih čebel je vedno, delal nezavarovan, češ, da ga njegove čebele poznajo in mu ne store, nič žalega. Pred neka-! ko letom dni pa so ga nevarno opikale ifl strup se mu je razlezel po celem telesu. Para-liziral mu je jezik, da ni mogel govoriti, in zdaj mu je vzel tudi življenje.
ka v oči. Izbruhani strup povzroča vnetje in je obrambno in napadalno orožje.
Plinska vojna, katere se je oklenil človek šele v 20. stoletju, je znana živalstvu v dobi, ko človek sploh ni prebival na zemlji. Hrošč, znan pod imenom »bombardir«, izdeluje v svojih žlezah strupeno kislino. Pri napadu odda iz sebe oblaček strupenega plina, ki povzroči nasprotniku težke opekline.
Skunks, kojega kožuh je tolikanj čislan od mestnih dam, se poslužuje v nevarnosti bruhanja tekočine, ki razvija zelo strupene pline.
Siva vojaška uniforma je bila upelja-na prvič v burski vojni. Vojske v ble-stečih in pisanih uniformah, kakor so bile običajne v napoleonskih časih, si danes niti misliti ne moremo. Siva barva kot maska je v živalstvu nekaj vsakdanjega. Omenjamo tukaj le rumenkasto barvo puščavskih živali in belo severnih. Pisana tigrova koža odgovarja senci trstike, med katero se najrajši skriva ta ropar.
Pravi umetnik glede spreminjanja barv v živalstvu je orjaški polip, ki živi v Tihem Oceanu. Ni znana nobena druga žival, ki bi se lahko kosala glede menjave barv s tem polipom. Po potrebi je polip: temnordeč, rožnat, zelen ali eivkast. Strašni ropar poseda bojno Dpremo v obliki lijaka, iz katerega izbrizgava vodo. Razven tega je še žival opremljena z vrečo, ki je polna črnila, B pomočjo katerega se obda pod vodo z umetno meglo.
Načina umetnega zameglenja se komaj danes poslužujejo letala.
Živalska vojna tehnika je v rabi le kot obrambno sredstvo in za nabavo prehrane. Organizirane vojske so v živalstvu neznane. Izjemo tvorijo v tem oziru le mravlje, ki prirejajo cele vojne pohode na lastne tovariše.
Dejstvo je, kar si osvaja človek kot bojno orodje šele sedaj, je med živalstvom v rabi od postanka sveta.
Dravograd. Ko sem šel nekega večera z dela proti domu, je vozil po cesti neki voznik. Naenkrat se pripelje po strmi cesti kolesar, ki je vozil z naglico. Ker je bila cesta ozka in ovinek, se kolesar ni mogel izogniti vozniku. Zagnal se je z vso silo med konje. Konji-se spla-61 jo in se spustijo v beg, da jih voznik ni mogel obdržaiti. Kolesar je ostal nepoškodovan, čeprav je šlo vse_čez njega; samo kolo je bilo malo poškodovano, s
Marenberg. Partl-mlinarjevo posestvo je s poslopjem in 'mlinom od g. Petra Zlatarja, po domače Rožiča, kupil marenberški čevljar g. Roman llelbling. — Tajništvo občine Zgornja .Vižinga se je od tam preselilo v marenberški trg, kar je zelo prikladno za občane iz Spod-pje Vižinge in od Sv. Janeza, ki spadajo pod imenovano občino. — šmarnic ob večerih se v častnem številu udeležujejo trški farani v župnijski cerkvi. — Tekmovati hočeta podružnici sv. Ilja in sv. Martina, ki pa trga nikakor ne moreta prekositi. Pri sv. Ilju so ob nedeljah jn praznikih šmarnice z ljudskim petjem ob gol 17. uri,
Št. Peter pri Mariboru. Skoraj ni v naši občini hiše, ki bi ne bila naročena na Slov. gospodarja«, saj prihaja 126 izvodov tega prijatelja kmetskega ljudstva med nas. Tudi »Slovenec« in »Pravica« imata lepo število naročnikov. še celo »Preporod« ima dva naročnika. Sploh ni slovenskega katoliškega lista ali revije, ki bi bila brez naročnika. Če pa še prištejemo nabožne liste, katerih prihaja okrog 200 izvodot med nas, vidimo, da smo z dobrim čtivom dovolj preskrbljeni. Svobodomiselno časopisje pa pri nas nima tal. Prihaja ga v občino le kakšnih 20 izvodov. Ob nedeljah pa se pred cerkvijo pridno razpečava nedeljski »Slovenec«. Tudi Šentpeterčani nameravamo proslaviti 60 letnico dr. Antona Korošca,— Pomanjkanje krme močno občutijo kmetovalci, tako da že mnogi pasejo živino Neznani nepridiprav je ukradel posestnici Teršavec v Metavi tri stote sena iz gospodarskega poslopja viničarije. Šentpeterski sadjarji pridno škrope sadno drevje, optimisti pa čakajo, če bo škropljenje kaj pomagalo. V Trčovi je umrla Pajer Andtonija, stara 78 let. Naj v miru počiva!
Ruše. Žalosti smo Rušani, ko nas je s 1. majem zapustil č. g. kaplan France Modrinjok in se preselil na novo službeno mesto v Pišece pri Brežicah. Nenadno je to prišlo. Toda g. kaplanu želimo na novem mestu še več uspehov in božjega blagoslova. Kaplanija v Rušah ostane za nekaj časa sedaj nezasedena. — Pripedla se je te dni grozna nezgoda v družini Pušnik v Rušah. Štiriletni Artur se je zgubil na Smolniku ne daleč od doma v goščavi. Po napornem dvodnevnem iskanju so ga našli mrtvega. Težko prizadeti rodbini naši iskreno sožalje, nadebudnemu Arturju pa naj sveti večna luč! — Gospodinjska-šola v Rušah je 1. maja zaključila svoj tečaj. "Dekleta so j)od vodstvom g. Bregantove in gdč. Likarjeve priredile tudi razstavo lastnih izdelkov. Koliko so vredne gospodinjske šole v današnjem času, je pokazal zaključek šole, ki so se ga udeležili poleg staršev udeleženk tudi nekateri izbrani gostje z g. Krošljem na čelu. Vsi so se o delu šole pohvalno izrazili in obljubili vso pomoč za bodočnost. V imenu učenk se je zahvalila vsem, ki so pripomogli, da se je šola lahko vršila in uspela, g. M. Grudnik.
Kamnica. Menda prvi smo bili s prav lepo proslavo šestdesetletnice našega narodnega voditelja g. dr. Antona Korošca. Smo pa tudi ravno mi najbolj trpeli pod pritiskom mariborskega nemštva in smo zato z mladeniško navdušenostjo pozdravljali današnjega slavljenca, ko nam je z majsko deklaracijo začet oznanjati veselo jutro našega narodnega osvobojenja. V nedeljo, dne 8. maja tega leta smo v nabiito polni naši prosvetni dvorani z radostjo poslušali slavnostnega govornika, domačega g. župnika, ki je v vznesenih besedah razkazoval jekleno marljivost, vzorno značajnost in nesebično plamtečo narodoljubnost Velikega sina preproste slovenske kmečke hiše. Milo lepa deklama-cija naše domačinke in pa tri navdušeno pope-vane skladbe domačega moškega zbora so dale krasen okvir do sr«a segajočim besedam. Lepo
r

Nenadno olajšanje,
oživljenje celega organizma, kadar se pričnete starati, občutek vrtoglavice, glavobol, težkega dihanja, gihta, revmatizma in revmatičnih bolečin.
„Planinka"-£aj Baliovcc
iz zdravilnih zelišč pospešuje cirkulacijo krvi, daje žilam elastičnost, preprečuje poapnenje žil in
v zvezi s tem znake 6tarosti. Zahtevajte povsod, toda izrecno „PlanlnkaM-£aj Bahovec v plombiranih paketih z napisom
izdelovalca: Lek. Bahovec, Ljubljana
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, zapeka, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo Cesto po večkratni u-porabi naravne »Franz Josefove« greačice s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	12
igrana »Živa pokopana« pa nam je vsiljevala misel, da se je možato potegnil za rešitev Slovencev ravno g. dr. Korošec, kakor je rešil grof Vojteh svojo ženo iz grajskega stolpa. Hvaležni smo pač vsi za lepo in umestno prireditev, kateri bodo sledili mogočni kresovi na predvečer slavljenčevega rojstnega dne, to je v sredo zvečer, dne 11. maja. — Prenovitev naše lepe cerkve sv. Urbana je srečno končana. Binkoštni pondeljek bomo v njej sicer obhajali običajno slovesnost s pridigi) in sveto mašo ob pol desetih, slovesno blagoslovitev lepih novih slik na stropu in stenah pa smo preložili na poznejši čas, katerega bomo pravočasno naznanili vsem mnogoštevilnim častilcem sv. Urbana bližnje in daljnje okolice. — Poročamo tudi, da so naši ognjegasci zadnjo nedeljo prav lepo proslavili god svojega varuha sv. Florijana. — Z žalostjo pa se oziramo p. 3ti Jeiovcu, kjer je nesrečni nož v roki zdivja-nega človeka prerezal nit življenja posestniku Janezu Odru v noči po prazniku Vnebohoda Gospodovega. Bog nas varuj itakih ljudi.
¿^realna. Smrt ne izbira, ampak o:l kraja pobira. Še leto li! minulo odkar j® kruta smrt utrgala iz Poličeve rodbine mladci zenu, f^ maj 27 let staro Angelo Polič, ki je zapustila moža in leto starega sinčka, potem vnuka .la-keca Polič. Sedaj pa je prišla s svojo koščeno roko nad mater, ki je po kratki in mučni bolezni sprevidena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Hvala g. kaplanu Ignaciju Malej za tolažilne besedo in vsem sorodndkom ter znancem, ki so jo hodili kropit in so jo •spremili na kraj miru. Zapušča žalujočega moža ter tri hčere, dva sina, dve vnukinji in enega vnuka. Bodi ji trajen spomin! Preostalim pa naše sožalje.
Sv. Rupert v Slov. goricah. Dne 24. aprila smo spremili k zadnjemu počitku Marico Le-derer. Umrla si. In to baš sedaj, ko se vsa narava vzbuja, vstaja v vsej svoji krasoti k novemu življenju. Kako si se veselila pomladi! Kako nestrpno si pričakovala blagodejnega pomladanskega solnca, katero bi te okrepčalo in ti dalo novih moči. Toda zaman vsi tvoji upi, vsa tvoja pričakovanja. Neizprosna smrt je v trenutku zdrobila tvoje rahlo življenje ter te prerano iztrgala iz naših vrst. S težkim srcem, s solzami v očeh smo stali ob tvojem grobu ter se poslovili od tebe, predrago in dobro srce. Odpočij si! Spavaj v miru in sladko do svidenja v rajski večni pomladi!
Sv. Jakob v Slov. goricah. Žalostno so zapeli zvonovi in naznanjali tužno vest, da je umrl 10. aprila Mihael Ornik, prevžitkar, ki je stanoval pri hčeri. Lepa hvala g. župniku za ganljive tolažilne besede ob odprtem grobu, g. organistu in pevcem za v srce segajoče ža-lostinke pri hiši žalosti, cerkvi in ob odprtem grobu; hvala tudi darovalcem vencev, sorodnikom, sosedom in znancem in udeležencem pogreba. Blagi rajni naj počiva v miru!
Sv. Anton v Slov. goricah. Na binkoštni pon-deljek, dne 16. maja proslavi domača Hranilnica in posojilnica 25 letnico ustanovitve. Zjutraj ob 7. uri po prvi sveti maši se vrši v društvenem domu sadjarski zadružni tečaj, na katerem predavajo minister v pokoju Vesenjak, • profesor Priol, ravnatelj Palouc in Franjo 2e-bot. Ob pol 10. uri je sveta maša za vse pokojne zadružnike. Ob pol 3. uri popoldne je pa javna proslava v društvenem domu, na kateri govori g. nadrevizor Pušenjak in drugi, potem pa predstava igre »Oderušitvo in dobrota«. Po prireditvi prosta zabava v gostilni g. Rojs. Vsi, ki imate smisel za zadružništvo, zlasti pa posojilnice širom Slovenskih goric, prisrčno vabljeni!
Veržej. V nedeljo, dne 22. maja se bo praznoval v Marijanišču glavni praznik salezijanske družbe: praznik Marije pomočnice kristjanov z veliko slovesnostjo. Častilci Marijini, pohitimo k svoji nebeški Materi izročat se ji v varstvo. Na praznik popoldan bo običajna procesija s kipom Marije Pomočnice.
Veržej. Dolgoletni naročnik Slov. Gospodarja Anton Štuhec je umrl v starosti 84 let. Naj počiva v miru!	'
Podgorje. Dne 26. aprila je odpoklical Rog •iz vrta tukajšnje Marijine družbe pridno, pošteno in ponižno Justo Kresnik, hči uglednega posestnika in mlinarja, da jo presadi v nebeški raj. Dolgo časa je hirala, šest mesecev je bila priklenjena na postelj, a ves čas je z vso udanostjo prenašala bolezen. Pri vseh priljubljena je ljubila tudi ona svoje bližnje in predvsem Boga, da je tako po vsej pravici nosila ime justa — kar pomeni pravična. Rada bi bila še okrevala, da bi mogla zahajati v božji hram, kjer je redno ob prvih petkih bila Gospodov gost, da bi mogla prisostvovati sestankom Marijine družbe. A Marija jo je hotela imeti v svoji družbi v nebesih. V četrtek, dne 28. aprila smo jo položili k večnemu počitku. G. župnik ji je govoril slovo in jo postavil za vzgled vsem, posebno Marijinim družbenkam. Naj uživa pri Bogu in Mariji večno veselje in izprosi zaostalim staršem moči, da bodo mogli voljno prenašati hud udarec, ker so po treh letih izgubili drugo hči. Njim in vsem žalujočim naše iskreno sožalje! — Dne 3. maja je zapustila ta svet pridna Martišova mati Kališnik Marija. Naj počiva v miru!
Vojnik. Naša kmetijska podružnica ima v. nedeljo, dne 22. maja po jutranji sveti maši svoj redni občni zbor. Obenem bo prav zanimivo predavanje g. inženerja Laha, ravnatelja Kmetijske družbe. Vabljeni tudi nečlani ter sploh vsi kmetovalci. Kmetijska podružnica je zadnji čas prav lepo delovala in namerava v kratkem nabaviti več novih strojev. Pridite, da poveste svoje mnenje, obenem pa kaj koristnega čujete.
Ljubečna pri Celju. Na binkoštno nedeljo, 15. maja ob 3. uri popoldne je v tukajšnji osnovni šoli živinorejski sestanek, katerega priredi živinorejska zadruga v Vojniku. Na sestanku se bo razpravljajo o zelo vajinih zadevah. Vsi živinorejci iz I.jubečne in sosednih vasi, vabljeni!
Loče, Tužuo so peli zvonovi, ko smo spremljali v nedeljo, dne 8. maja k zadnjemu počitku daleč naokoli znano gospo Terezijo Habjan, po domače splošno znano »Gajsko teto«. O njeni priljubljenosti je pričal njen leip in veličasten pogreb ob »veliki udeležbi ljudstva in spremstvu 5 čč. gg. duhovnikov. Ob govoru č. g. župnika pač ni ostalo nobeno oko suho. Zelo bodo pogrešali dobro gospo zlasti reveži, katerim je bila res dobra mati.
Grlava. Martin Makovec, prijatelj mladine, je ualu-ai m	P«U'a in Terezije Štampar
v Globočkem vrhu 45 Din za Dijaško kuhinjo. Hvala lepa darovalcem!
Zreče. Romarjem na Brinjevo goro! Prvi letošnji veliki romarski shod na Brinjevi gori se vrši na binkoštni pondeljek. V nedeljo, na predvečer ob 6. uri bo pridiga in pete litanije Matere božje. V pondeljek prva sveta maša ob 5. uri in sveto obhajilo romarjev, potem pridiga in peta sveta maša za romarje, zadnja sv. maša bo pa ob 10. uri. Častilci Marijini, pridite z zaupanjem k tej prijazni romarski cerkvi. Za duhovno in telesno potrebo bo dobro poskrbljeno.
Šmarje pri Jelšah. Letošnja zima je dolgo zapirala poit na našo razgledno točko sv. Roka; krasna pomlad pa jih privabi od dne do dne več in jim razkazuje božjo lepoto ter ozna-njuje neskončno dobroto. Velik kos naše lepe domovine se izletnikom razgrinja odtod in jih sili k veselemu vzkliku: »Slovenski svet, ti si krasan!« Odtod se oziraš tudi proti uro oddaljeni Sladki gori, ki ti posebno sedaj — ob proslavi šestdesetletnice njegovega rojstva — kliče v spomin, da je tam gori pred 37 leti (1895) začel tako plodonosno delovaiti za blagor svojih rojakov naš priljubljeni voditelj g. dr. Anton Korošec. Bog nam ga ohrani še mnogo let, pa pripelji še tudi mnogokrat med nas in k sv. Roku, kjer je že toliko shodov imel in posebno našo mladino tako navdušeno gojil in bodril! Se ga bomo tudi v našem temeljito prenovljenem Katoliškem domu hvaležno spominjali ter vnovič prisegli zvestobo njegovim idealom. — Za letošnje poletje nam zopet obetajo predpoldanski vlak, ki bo od Trojičke nedelje naprej vozil mimo nas prati Grobelnemu ob pol 10. uri, nazaj pa ob 11. uri. Da hi nam ga le za celo leto prepustili, ker. je posebno priličen za nas! — »Cvetlice, goščave si ven-čajo glave — drevesa na vrtu cveto«, tako pojemo zdaj, ko so se nám sadonosniki vzbudili k novemu življenju. Toda o njih še v prihodnji številki.
Ljubljana. (Siovo načelnika kmetijskega oddelka.) Zadnjega aprila je oddal posle načelnik kmetijskega oddelka pri banski upravi v Ljubljani inžener Anton Podgornik, ki je bil s kraljevim ukazom vpokojen. S tem se poslavlja od kmetijskega oddelka načelnik, ki je deloval na tem mestu nad tri leta z ljubeznijo in skrajno hepristranostjo v dobro in korist slovenskemu kmetu. V Čepovanu na Goriškem je bil rojen pred dobrimi petdesetimi leti, na Dunaju je dovršil svoje študije, na kmetijski šoli v Gorici je pričel leta 1907 svoje službovanje. Od takrat naprej je mislil pri vsem svojem delu samo na to, kako koristiti slovenskemu kmetu, kako ga dvigniti moralno in materialno. Nikdar ni klonil pred silo, zato so ga že leta 1919 Italijani vpokojili in kmalu nato konfinirali. Pozneje je dobil spet toliko svobode, da je mogel delovati za kmetijstvo, mogel pa je vztrajati v fašistični Italiji samo do začetka leta 1927. Pribežal je v Jugoslavijo, kjer mu je poveril tedanji minister za kmetijstvo, dr. Kulovec, ravnateljsko mesto na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Novo življenje se je začelo z njegovim prihodom na kmetijski šoli, ki se je pod njegovim vodstvom preuredila in prerodila. Ta zavod, ki kaže povsod, v notranjosti in na zunaj, pri zgradbah, v vinogradih in na polju znake njegovega dela, je postal pod njegovim vodstvom žarišče pravega naprednega kmetijstva na našem Dolenjskem. To je bilo mogoče samo zato, ker si je znal pridobiti pri delu vedno odkritih sodelavcev. Ko je prevzel po osnovanju banovin mesto načelnika kmetijskega oddelka pri banski upravi v Ljubljani, ga tu ni čakalo lahko delo. Organizirati je bilo'treba na novo vse kmetij-
sko pospeševalno delo. Pojavljale so se pri temi vedno nove ovire, vse pa je znal premagati t vztrajnim delom in s pravilnim postopanjem do uradništva. Zato se ;e vse podrejeno uradi ništvo težko ločilo od svojega načelnika in se ga bo vedno spominjalo kot dobrega šefa, ka« teremu bo težko najti enakega. Gospodu na-* čelniku želimo, da bi bil njegov pokoj samo za-< časen, da bi mu bil samo kratek oddih od na-< pornega dela. Prepričani smo, da ne bo še ne« hal delovati za povzdigo blagostanja kmetske-ga ljudstva in da bo našel vedno novih prilik, kjer bo mogel vedno znova pokazaiti vse svoj« strokovne sposobnosti.
Vprašania in odgovori.
H. T. v T. Kje dobim dovoljenje za prodajo brezalkoholnih pijač? — To je prosta obrt, vložite potom občine prošnjo na srezko načelstvo. Soke naročite lahko pri Niefergal, Maribor, Koroška cesta 1.
M. Z. v J. Ali še igrajo srečke ratne štete? — Še igrajo. Srečke so sedaj po ceni, morda še zrastejo v ceni. Če hočete izvedeti, ali je izžrebana, vprašajte v banki.
Isti: Ali smem na agrarni zemlji, ki mi jo dodeljena, posekati grmovje? — Ali vam je bila izročena v last? Tedaj, da. Ako pa je samo-v najemu, vprašajite lastnika.
M. K. v Zg. B. Moj sin ima učno spričevalo kot kovač za orodje. Zdaj kot navaden kova6 ne dobi dela. Kako si naj pomaga? — Vaš sin se je izučil posebne stroke. Gledati mora, da dobi pri mojstru take stroke službo, če tudi le za malo plačo. Ko bo imel pomočniško skušnjo, lahko začne koj mojster. Zadruga je postopala po našem mnenju pravilno. Če bi hoteli, da bi bil sin navaden kovač, bi ga morali dati v uk navadnemu kovaču.
Ž. J. v SI. Kako zavarujem samega sebe za Din 1000.—? — Pišite g. Žebotu, Maribor, Loška ulica 10. — Kneipovo knjigo kupite v Cirilov! tiskarni.
B. T. v G. Ali je resnica, da ne dobimo od zavarovalnice izplačano, če ne povemo, kdo ja
zažgal? — Ni vaša dolžnost, da dokažete, kdo je zažgal, komisija ugotovi le vzrok požara. Ako se dokaže, da je kdo sam zažgal ali naročil zažgati, ne dobi zavarovalnine.
Pljuča in dihala
so neglede na to, da morajo delovati brez prestanka, izpostavljena mnogim škodljivim vplivom, kot so veter, mraz, prah, dim in razne nalezljive bolezni. Zato ni čudno, da pride semtertje do motenj, do kašlja, do hri-pavosti, bolezni v vratu, težlcoč pri dihanju, bolečin v prsih, plečih in v ramah. Zato je potrebno, da se že pri prvem pojavu takih motenj z uporabo pravega Zagorskega soka »Elsa« proti kašlju in prsnim bolečinam lekarnarja Fellerja odstrani nevarnost poslabšanja. Slabotne osebe in otroci, bi-ga v obče morali redno jemati, posebno še ob spremenljivih dneh pomladi in jeseni, oni pa, ki stalno delajo v prašnih, zaduhnil i^ slabo zračenih prostorih, bi ga morali rabiti vsak dan. Zagorski prsni sok »Elsa« lekarnarja Fellerja je tako prijetnega' okusa in tako redilen, da koristno vpliva tudi na telesno moč in odpornost. Dve steklenici Din 50.—, štiri steklenice Din 92.— z zavojnino in poštnino vred pri lekarnarju Evg. V. Fellerju, Stubica Do-nja, F.lsatrg 341 (Savska banovina). Priporoča se obenem vporaba Elsafluida.
Odobreno Minlst. soc. pol. in nar. zdravja S|>. br. 509 od 24. III. 19.1 J.
Poljedelce, kateri imajo na prodaj fižol, krompir itd. vabimo, da nemudoma vpošljejo vzorce z navedbo količine in cene na »Mariborski Konzum, oddelek za vnovčevanje poljskih pridelkov, Maribor«.
Pva nova pogrezljiva šivalna stroja »Singer«
ter več omar in postelj se zelo po ceni proda dne 13. in 14. maja. Maribor, Strosmajerjeva ulica 5, desno.	651
Prodam ali dam v najem obsejano posestvo z gospodarskim poslopjem po nizki ceni. ;— Vpraša se Drešinjavas 30, Petrovče. 648
Mizarskega pomočnika in vajenca sprejme Za-vernik, Zg. Voličina, Sv. Lenart v Slov. gor. Osebna predstava.	650
Singer šivalni stroj za čevljarja in krojača, 10 let garancije, proda po ceni, tudi proti hranilni knjižici, Mehaničen delavnica Ru-pert Draksler, Maribor, Vetrinjska ulica 11.
Strojil Popravljam vsakovrstne stroje s 30% popustom. Gradim vodovode in studenčne pumpe. Prodam štiri ročne mlatilnice, domač mlin s pajtlom in sitom, tri motorje za jako nizko ceno. Imam zalogo vsakovrstnih gospodarskih strojev in plugov, najnovejših mlinkov, uporabljivih za sadje in grozdje. Jožef Kadrmas, strojno ključavničarstvo, Maribor-Melje, Kraljeviča Marka ulica 13.
Posestvo 8 oralov, stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, njive, travniki, sadonosniki, vinograd in gozd na prodaj. — Več pove Weisch Fric, trgovec, Loče pri Poljčanah.
Občni zbor Posojilnice v Št. Ilju pri Velenja se
vrši v nedeljo, dne 22. maja ob 15. uri v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1931. 4. .Volitev dveh članov nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo.	642
Originalne
„VULKAN"-kose
ki bo priznano najboljše, nudi po ugodnih cenah trgovina z železnino
Brenčič Anton, Ptuj,
Na drobno!	485	Na debelo!
ZAHVALA.
Po smrti mojega očeta Franca Novak sem sprejel od
LJUDSKE SAMOPOMOČI V MARIBORU
pripadajočo podporo, za katero se tem potom najlepše zahvaljujem. Zakot pri Brežicah, dne 9. maja 1932.
Franc Novak.
ZAHVALA.
Po nepričakovani smrti mojega moža Alojzija Počivalnik sem sprejela od LJUDSKE SAMOPOMOČI V MARIBORU
takoj nakazano znatno podporo, za katero se tem potom naji&kreneje zahvaljujem in priporočam to društvo vsakomur najbolje.
Sv. Pavel pri Preboldu, 6. maja 1932.
Elizabeta Počivalnik.
ZAHVALA.
Podpornemu društvu LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
izrekam tem potom najlepšo zahvalo za v polni meri izplačano podporo po smrti mojega moža g. Karla Kreitner, gostilničarja in posestnika, in priporočam to neprecenljivo društvo vsakomur najbolje v takojšnji pristop. Rogoza pri Mariboru, 9. maja 1932.
Matilda Kreitner.
Posnemalnik za smetano in maslo, nov, tvrdke Diabolo-Separator A. B., Stockholm, na prodaj! Cena nizka! Vpraša se na naslov: Dijaško semenišče, Maribor, Koroščeva ul. 12.
638
ZAHVALA.
Po smrti mojega moža g. Janeza Rues, posestnika v Pobrežju, sem sprejela od LJUDSKE SAMOPOMOČI V MARIBORU
pripadajočo podporo izplačano, in izrekam tem potom najlepšo zahvalo ter priporočam to človekoljubno društvo vsakomur najbolje. Pobrežje pri Mariboru, 9. maja 1932.
Terezija Rues.
ZAHVALA.
Podporno društvo LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
mi je po smrti moje matere g. Katarine Zelenik takoj izplačalo pripadajočo podporo, za katero se zahvaljujem najlepše in priporočam to prekoristno društvo vsakomur najbolje.
Zupetinci, p. Sv. Anton v Slov. goricah, dne 7. maja 1932.
Marija Zelenik.
ZAHVALA.
Od podpornega društva LJUDSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU
sem sprejela po nagli smrti mojega očeta g. Pavla Weingerl pripadajočo podporo iz vseh treh oddelkov izplačano, za katero izrekam tem potom najlepšo zahvalo in priporočam vsakomur to dobrotvomo društvo v takojšen pristop. Sv. Jakob v SI. gor., dne 9. maja 1932.
Matilda Weingerl.
Poljedelci — pozor t 'Pl
brzoftlepalnih „S TI) D Al ER"
cenejSi I
Preje Din 370,— in Din 25.— poštnine pri dostavi. Sedaj Din 345.— in Din 15.— poštnine pri dostavi.
Patentiran v vseh kulturnih državah.
Vsak kmetovalec ve iz izkušnje, da je klepanje stvar občutka, vsled (tega uporablja samo v tu in inozemstvu že tisočkrat preizkušeni »STUBAIER« na ročni pogon in odklanja vsak posnetek. Pazite vsled tega na znamko »STUBAIER«.
Zahtevajte brezplačne prospekte od tvrdke Friderik Kratz,
Stražišče pri Kranju št. 82. V Mariboru se dobi pri Gospodarskem društvu, r. z. z o. z., Mlinska ulica 8.
Mostin, moštova esenca za napravo zdrave domače pijače se dobi v drogeriji Kauc-WoJ-fram, Maribor, Slovenska ulica.	635
V najem se da takoj mizarsko orodje z delavnico vred ali pa se samo orodje proda. Bez-jak Marija, Spuhlja 90, pošta Ptuj. 638
Cement
traverze, betonsko železo, žičnike, kose iz iste tovarne kakor Vulkan, brusne kamne in vso ostalo železnino kupite po jako nizki ceni pri
Franjo Vrabl, Piu}. §
Vabilo k rednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice na Muti, r. z. z n. z., ki se bo vršil v nedeljo, dne 22. maja 1932 ob pol 9. uri dopoldne v pisarni zadruge na Muti s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1931. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Predavanje. 5. Slučajnosti. Opomba: V slučaju, da bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, se vrši na istem mestu z istim dnevnim redom pol ure kasneje drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih članov. — Načelstvo.	605
Še Vam Je dana prilika, da si nabavite po globoko znižanih cenah pri splošno priljubljeni tvrdki Valentin Hladin, Celje, poleg Marijine cerkve, razno manufaktumo blago, in sicer: sukno, kamgarne, lepo športno blago za moške obleke, dalje specijalno dvojno impregni-rano platno za veterne jopiče (Windjacken), moderno moško perilo za gospode in delavce, volneni ripsi za damske plašče in razne pralne in umetne svile, voala, in pralne de-lene.	606
Proda se lepo posestvo 26 oralov. Polane 31, Reka-Hoče.	644
Manjše posestvo v okolici Celja ali Maribora kupi Jos. Zdovc, Slov. Konjice.	641
Prodam jabolčnega in hruškovaga mošta 85 bi, proda se tudi na drobno, cena po dogovoru. F. Štampar, Vi» tan 4, p. Sv. Bolfcnk, Središče ob D. 645


Hranilnica Dravske banovine Maribor
Podružnica: Celje
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno
in kulantno.	688
Oulivcr.
(Dalje.)
Počepnil je, razprostrl na tleh svojo žepno ruto in mi dal znak, naj stopim nanjo. Žepna ruta je bila tako velika, da bi se lahko bil napravil iz nje šotor za 20 vojakov. Nato je dvignil velikan štiri konce žepne rute in me je tako ponesel na svoj dom. Ko je vstopil v hišo, je takoj poklical svojo ženo, da me ji pokaže. Komaj me je zagledala, je zakričala tako, kakor čl bi moja žena videla ogabno krastačo. Še le polagoma se je pomirila.
Ker je bil baš poldan, so pripravili mizo. Za njo sedejo velikan, njegova žena, troje otrok in stara mati. Mene je postavil velikan na mizo poleg svojega krožnika. Zdelo se mi je, kakor da stojim na strehi kake palače, ker je bila miza okoli 50 stopinj visoka. Gospodarica je sedaj odrezala kos mesa, je nadrobila nekaj kruha na krožnik in je vse to postavila predme. Jaz sem se ji globoko priklonil, nato sem pokleknil, vzel svoj nož in svoje vilice ter sem začel rezati meso. To jih je jako razveselilo. Stara mati se je tako smejala in pihala, da sem se bal, da bi me odpihnila z mize. Nato so mi ponudili skodelico z neko pijačo. Dvignil sem jo z obema rokama do ust, ker je bilo v njej najmanj 15 litrov vina. Napil sem gospodarici, govoreč glasno kolikor sem le mogel, in sem izpil par požirkov.
Obrnil sem se do velikana, da bi izrekel zdravico i njemu, pa je njegov sinček — deček kakih 10 let — me nenadoma zgrabil za noge in me dvignil tako visoko, da mi je kar sapa zastala. Velikan me je na srečo takoj iztrgal dečku iz rok ter mu je založil tako klofuto, da bi podrla pri nas 50 jahačev. Potem ga je odpodil od mize. Mene pa je prijel strah, da se deček pozneje ne bi nad mano maščeval. Zato sem, kazoč na dečka, prosil velikana tako prisrčno kakor sem le znal, naj mu oprosti. Velikan je razumel in je dovolil, da deček zopet prisede. Tedaj sem se približal dečku in sem mu poljubil roko, on pa me je začel prijateljsko božati.
Sredi obeda me je presenetil glas, kakor da
bi bil v kaki predilnici. Obrnil sem glavo in sem s strahom zapazil ogromnega mačlca, velikega kakor trije naši voli. Skočil je od nekod gospodarici na krilo in je predel. Božala ga je in on se
je prebudil ter me je gledal z velikimi očmi. Mislim, da mi je tedaj kar nehalo biti srce. Moral sem se kazati hrabrega. Zato sem korakal pred mačkovo glavo sem in tja. Sreča, da ga Je gospodarica čvrsto držala.
Ob koncu obeda je služkinja prinesla dete, staro eno leto. Komaj me je zagledalo, je začelo strašno kričati in me je hotelo zagrabiti. Hotelo se je z mano igrati. Da bi otroka umirila, me je njegova mati prijela ter me podala njemu. Dete me je prijelo okoli pasu in je hipoma porinilo mojo glavo v svoja usta. Zakričal sem na ves glas. Dete se je prestrašilo in me je izpustilo. Gotovo bi se bil povsem pobil, če me mati ne bi bila prestregla z robcem.
Po obedu se je podal velikan k svojim opravkom, ženi pa je naročil, naj pazi name. Jaz sem bil preveč truden. Ona je to videla tudi sama, zato me je odnesla v svojo spalnico in me je položila na postelj.
(Dalje sledi.)
Medvedek.
(Povest v "Slikah.)
rCM
/>' i .i* . •• ,•.•-... r, ..	!


«i-rrt-
15. Zajca pribrzita na cilj.
Ko je opravila čarovnica Jera vse, kar je nameravala, je sedla na metlo in odletela po zraku« Baš tedaj sta pribrzela Hitri in Brzi. Hitri reče ves začuden: »Glej čarovnico! Oh! Glej no, Miš-kov aeroplan je ves razbit.«
16. Zajca sporočita grozno vest Mišku.
Zajca pokličeta Miška in mu zaupata, kar sta videla in slišala o čarovnici. »Vidiš, Miško! Copernica je izpolnila dano besedo. Razbila ti je aeroplan. Sedaj morava hiteti, da sporočiva tvojim prijateljem, da ti priskočijo na drug način na pomoč, ker se pripravlja čarovnea Jera na nekaj groznega.«	(Dalje sledi.)
Stedljivost.
Vnuček se vozi z de-. dekom v vlaku. Dedek je v vsaki postaji izstopil, takoj ko se je vlak ustavil in je šele neposredno pred odhodom vlaka zopet vstopil. To se je vnučku zdelo čudno in nazadnje je vprašal, kaj to pomeni.
Dedek: »Vidiš, dra-gec, jaz sem že tako star, da morem vsak hip umreti. Zato nisem vzel karte kar do končne postaje, ampak si jo kupujem od postaje do postaje.«
Pojasnilo.
Tinček pripoveduje Tončku smešnico. Ko je gotov, čaka, da bi se Tonček smejal, ali on je ostal resen in je rekel:
»To smešni co Ž8 poznam.«
Tinček: »čemu nisi tega rekel prej, pa se ne bi bil trudil s pripovedovanjem.«
Tonček: »Tedaj je Se nisem poznal.«
Bolje bi bilo.
Učitelj pripoveduje o Krištofu Kolumbu .in pove nazadnje, da so mu postavili lep spomenik, ki je stal mnogo denarja.
Ančka: »Gospod učitelj, to se mi pa ne zdi prav. Ali ne bi bilo bolje, da dobi ta denar njegova uboga vdova?«
Vprašanje.
V zasebno stanovanje zdravnika za duševne bolezni pride gospod, da bi govoril z zdravni-, kom radi svojega sluge, ki kaže znake blaznosti. Odpre mu zdravnikova hčerka z besedami, da oče doma ne sprejema prijav. _
Gospod: »Vem, aH stvar je resna, ker gre za norca.«
Hčerkica: Potem bom papana poklicala, če ste že sami prišla in mu ni treba hoditi iz hiše.«
Zahvala.
Nečak: »Dragi stri* ček, prav lepa hvala ti za balonček, ki si mi,ga
kupil.«
Stric: »Saj ni vredno, da se o tem govori, ma-i li moj.«
Nečak: »To sem (udi jaz rekel, ali mama hoi če, da se ti kljub temu zahvalim.«
ZA BIRMO i
itceje ebleftce
S
©
§
© i
I
motite obleke
Ö © © © © ®
© ^ 55 © ÖV 9$	flfc
ANTON MACMJN
IJIAUIBOR, Gosposka utica 8—10.
Moški polčevlji, boks, trpežni Din 120'—, 128*—
Moški polčevlji, najfinejši boks, eleg. Din 155"—, 165-—
Klobuki oiroški Din 28'—, 38'— Klobuki moški Din 52'—, 62—, 75'— Velika izbira oblek, perila, kravat, dežnikov, nogavic i. t. d, najceneje in solidno pri
MfoD Lati, Nari&or, Glavni fr£2
Ugodno ficoplte
raznovrstne ostanke po Din G.—, 7.—,8.—meter. Za birmance, ženine in neveste dobro in poceni v
Trpiit-ovem bazarju Velrinfska 15 Maribor.
inseriraife!
Birmanska
darila
po globoko znižanih cenah. Ure od 60 Din naprej z garancijo dobite pri urarju R. Bizjak, Maribor, Gosposka ul.16. 645
Dobro žgano zidno opeko odda po konkurenčni ceni opekarna Raz-! vanje. Vpraša se v stavn beni pisani) Maribor, Vrtna ulica 12. 640
Sode z vsebino 200 1 po Din 40 do 50 oddajo Tvornice Zlatorog, Maribor.	618
Ustanovljena leta 1904.
Točna in solidna postrežba.
gase
trebušne obveze proti visečim trebuhom, potujočim ledvicam in znižanju želodca. Gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, kursete, bergle, podloge za ploske noge, suspensorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah.
Franc Podgoršek nasl. Franc Bela, ban-daZisf, Maribor, Slovenska ulica 7,
Pismena naročila se izvršujejo točno ter pošiljajo po povzetju.	479
Z& birmo
Otroške nogavice par Din 3.50. moške nogavice par 3.50, damske nogavice par 6.50, damske flor nogavice 10.—, moške srajce kom 25.—, moške spodnje hlače 15.—, čipke meter od Din 1,— naprej. Trde ovratnike kom Din 8.—, .mehke ovratnike Din 5—, samoveznice svilene Din 7.—, QtroŠke čevlje Ia, usnje, črne, rujave par Din 24.—, sandale za otroke pa)1 gin 22.—, venci za birmanke od Din 10.— naprej, svileni traki v vseh barvah meter od Din 1.— naprej dobite pri Eksportnl hiši »Luna«, lastnik
Albin Prisiernik, Maribor,
Aleksandrova cesta 19. 697
Pred nakupom si poglejte zalogo in cene tvrd-ke Vicel, trgovina s kuhinjsko opremo (hišnimi potrebščinami, emajlirano pločevinasto vlito in aluminijevo posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo). Maribor, Gosposka ulica št. 5.	557
Zanesljivo kaljiva semena, prvovrstno orodje, osobit<? motike, kose, vse špecrijsko blago, železnino, trboveljski portjand cement kupite dobro pri Jos. Jagodic — Celje, Glavni trg — Gubčeva ulica 2. Zamenjam bučno olje zg,. bučnice.	G08
Hranilnica in posojilnica v Ribnici na Pohorju, r. z. z n. z., vabi na svoj redni letni občni zbor, ki se vrši dne 29. maja 1932 ob 8. uri v posojilniški pisarni v Ribnici na Pohorju s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1931. 3. Volitev nadzorstva. 4. Nadomestna volitev v načel-stvo. 5. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno. Načelstvo.	639
Otvoritev mehanične delavnice za šivalne stroje. Tvrdka Singer šivalni stroji d. d. opozarja cenj. občinstvo, da je otvorila na Kralja Petra trgu 6 v palači Pokojninskega ga zavoda mehanično delavnico za vsa popravila šivalnih strojev. Z odličnim spoštovanjem Singer šivalni stroji d. d., Maribor, Kralja Petra trg 6.	629
Brlzgalnice za vinograde
| ročni izdelek
po Din 400*—.
Jamstvo 5 let.
Louro Tomožič - hotlar
Maribor Sodna ul.24 Sodna ul.24
Preselitev lokala in mehanične delavnice.
Tvrdka Singer šivalni stroji d. d. naznanja s tem svojim cenjenim odjemalcem, da je premestila svoje poslovne prostore iz Ulice 10. oktobra na Kralja Petra trg 6, v palačo Pokojninskega zavoda. Priporočamo se cenj. občinstvu ter se bomo i v bodoče potrudili nuditi najkulantneje naše izdelke najsibode nadomesitne dele naših šivalnih strojev vseh vrst, ali pa druge šivalne potrebščine, ki so stalno v naši zalogi. Z odličnim spoštovanjem Singer šivalni stroji d. d., Maribor, Kralja Petra trg 6.	630
Posestvc se prode, devet oralov, eno uro od Maribora, lep vinograd, velik sadonosnik, njive, gozd, hiša in poslopja v dobrem stanju, r~r. Z?" Dragočova, Sv. Marjeta ob Pesnici št. 49. Cena 90 tisoč Din.	C32
Najvarnejše in najbolfše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v
.......: regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo ....................1
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove «lice
Za hranilne vloge Jamči poleg rezerv in hiž nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
192
Stanje hranilnih vlog znaša nad Din lOO.OOO.OOO--. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Rentnl davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
00020001000102010200010201530001000101000200530200010201020002000002010200530101010002010002000102010200010200020001000102010201020200010200010001020002000200000200482353020148489100020101005348000200010000021000020200022353015302000200000200000100
00010200530101020002010200020202020102000200000000000248480200000002010102010201000200020001012300530200530202005389000001000200020201020102000200000201020102000108010201010202005300010201020002025302010200020001000102000200010000020002000102530100
48234823480202480002234853
024853535353482353012323532353000101
OBUTEV Zit DELO IN UDOBNOST.
Sedaj ko nastopajo toplejši dnevi menjajte pogosto obutev, da noge ne bi trpele. Pripravili smo bogato izbiro raznovrstne obutve za vsak poklic in vsako priliko. Izdelana je z rokami jugoslovenskih delavcev in iz usnja iz jugoslovenskih tovarn.
Vrsta 4435-00
Udobni čevlji iz sivega platna z elastičnim gumijastim podplatom. Neobhodno so Vam potrebni v toplih solnčnih dneh. V njih se boste počutili vedno ugodno.
Vezaljke iz najboljšega materijala 1 Din za par.
Vrsta 2942-00
Sandale ne žulijo niti nog niti žepa. Ootrosk» št, 22—26 Din 39.—, št. 27—34 Din 49.—. Ženske št. 35—38 Din 59.—. Moške št. 39—46 Din 69.—.
Vrsta 2927-14
Moški čevlji v črni ali rjavi barvi z močnim in trpežnim usnjatim podplaitom. Eleganten in soliden čevelj za delavnik in praznik.
Vrsta' 2145-09
Lahki in udobni ženski čevlji iz sivega platna z zaponko in z elastičnim gumijastim podplatom. Za malo denarja veliko zadovoljstvo.
Nogavice in ciptec,
emajlirano, stekleno in porcelanasto posodo po
jako nizkih cenah dobite v amerikanskem bazarju, Maribor, glavni trg 5. 600
Birma se bliža I ^g
Če hočete kupiti manufakturno blago in gotove obleke po znižani ceni, Vam priporočamo trgovino Franjo Klanjšek, Maribor, Glavni trg (zraven apoteke sv. Areh).
Srečke državne razredne loterije, sprejem časopisnih oglasov, zavarovanje na življenje in požar posreduje agentura Pichler, Ptuj, Vošnjakova ulica.	636
Kole za vinograd, cepane in rezane, ima na prodaj tvrdka Sitraschill in Felber, trgovina z lesom v Mariboru, Pristaniška 8.	628
Proda se zaradi smrti po zelo nizki ceni Din 150.000 pod ugodnimi plačilnimi pogoji lepo posestvo, pol ure od postaje Poljčane, v izmeri 32 oralov, sestoječe iz sadonosnikov, gozda, njiv, travnikov ter vinogradov. Poslopja zidana in v dobrem stanu ter s celim inventarjem. Natančneje pove Vinko Kračun, Poljčane.	611
.Za gospodinje:	Vrsta 3945-03
"Za vsakodnevno nošenje praktičen, močan in udoben čevelj iz boksa, ki ne žuli nog niti žepa.
Vrsta 1845-05
Udobni in lahki čevlji iz laka z nizko peto. Ravnotaki tudi brez zaponke samo za Din 149.—, iz baržuna Din 59.—.
Vrsta 9937-18
Moški čevlji v črni ali rjavi barvi z močnim in trpežnim usnjatim podplatom. Eleganten in soliden čevelj za vsak dan.
najboljše in najvarnejše pri
Spodnjestiijershi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n, z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog fsfT" nad 62,000.000 dinarjev. -Jpg
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.