štev. 25 Nedelja, IS. junija 1933 Zgodbe Sindbada Mornarja Pravljice Slndbad Mornar je bil ugleden trgovec v arabskem mestu Bagdadu za vlade kalifa Haruna-Al-Rašida. Dosti je potoval po svetu in mnogo pretrpel, da si je nabral neizmerno bogastvo. V starosti je povedal enemu izmed prijateljev zgodbe iz svojega življenja. Prvo potovanje Po svoji družini sem podedoval precejšnje premoženje, toda večji del sem ga zapravil. Zavedel sem se kmalu, kako minljivo je bogastvo. Toda takrat je bilo že skoraj prepozno. Le še majhen drobec vsega mi je bil ostal. Obšle so me skrbi, kaj bo z menoj v starosti. je blago. Nekega dne, ko smo pluli po širokem morju, smo zašli v brezvetrja blizu nekega otočka. Kapitan je ukazal zviti jadra in nam dovolil, da odidemo na kopno. Nekateri smo res šli. Toda v času, ko smo se zabavali pri jedi in pijači, se je otok nenadoma stresel. To premišljanje me je tako pretreslo, 3a sem zbral ostanke svoje dedščine In vse skupaj na dražbi prodal. Stopil sem v zvezo z nekaterimi trgovci, ki so trgovali z daljnjimi deželami in šel v Bal-soro, kjer sem se vkrcal na ladjo, ki smo jo vsi skupaj najeli. Razpeli smo jadra in se odpeljali proti Vzhodni Indiji skozi Perzijski zaliv. Med potjo smo pristali na nekaterih otokih in tam prodajali in menjali svo- fc -' Ta potres so opazili tudi na ladji, odkoder so mam zakričali, naj se takoj vrnemo. Kar smo imeli za otok, je bil v resnici hrbet ogromnega kita. Najur-nejši so se rešili v čolnu, drugi pa so začeli plavati. Jaz sem bil še zmeraj na kitovem hrbtu, ko se je potopil v morje, in komaj sem imel še toliko časa, da sem pograbil kos plavajočega lesa. Ko je kapitan sprejel na krov ljudi, ki so se pripeljali s čolnom, in nekatere izmed tistih, ki so plavali, je hotel izrabiti ugoden veter, ki je prav tedaj potegnil. Dal je razviti jadra in preden sem se zavedel, je ladja odplula. Ostal sem torej na milost in nemilost valov. Boril sem se z njimi za življenje še ves dan in noč, dokler me ni naposled, ko sem bil že ves obupan, pograbil močan val in me treščil proti nekemu otoku. Obrežje je bilo visoko in strmo in dosti sem se moral truditi, da sem prilezel na vrh. Pomagale so mi korenine starin dreves, ki so mi bile v oporo. Čeprav sem bil slaboten, ker nisem od prejšnjega dne še ničesar zaužil, sem zbral vendar toliko moči, da sem se jel plaziti po otoku in iskati užitna zelišča. Dobil sem jih v obilici in usoda je bila še tako dobra, da me je privedla do potočka, kjer je tekla hladna voda, ki me je docela osvežila in mi vrnila moči. Ko sem se malo opomogel, sem začel hoditi po otoku ne da bi se držal določene poti. Prišel sem na lepo planjavo, kjer sem začul človeško govorico. Nekdo mi je prišel naproti in me vprašal, odkod prihajam. Povedal sem mu svojo zgodbo. Odvedel me je v neko jamo, kjer je bilo še več ljudi, ki so se V3i čudili, ko so me zagledali. Dali so mi jesti. Drugi dan smo odšli proti glavnemu mestu. Sprejel me je sam kralj Mihrage in moral sem mu še enkrat povedati, kako bi bil skoraj izgubil življenje. Ko sem zadostil njegovi radovednosti, je ukazal, naj poskrbe zame in naj mi dajo vsega, česar bom potreboval. To se je tudi zgodilo. Ker sem bil trgovec, sem obiskoval ljudi svojega stanu. Posebno rad sem se družil s tistimi, ki so bili tujci, da bi dobil od njih vesti iz svoje domovine in morda koga izmed njih pregovoril, da bi me vzel na svojo ladjo in me odpeljal domov. Ko sem nekega dne pohajkoval po pristanišču, je pristala v bližini neka ladja. Ko je vrgla sidro so začeli izkr-cavati tovor in ga prenašati v skladišče. Mimogrede sem pogledal nekaj zabojev } in na enem izmed njih sem opazil svoje ime. Ko sem jih natančneje pregledal, sem videl, da so isti zaboji, ki sem jih vzel s seboj, ko sem odpotoval iz Bal-eore. Stopili sem h kapitanu. Ker sem vedel, da je prepričan, da me ni več med živimi, sem ga vprašal čigavo je blago. »Na krovu sem imel nekega trgovca Sindfbada iz Bagdada«, mi je dejal. »Ko smo bili nekega dne v bližini nepoznanega otočka ,se je z drugimi vred izkrcal na njem. Otoček pa je bdi le hrbet ogromnega kita, ki je na valovih zaspal. Zbudil se je šele tedaj, ko ga je zapeklo, ker so potniki na njem zakurili ogenj. Potem se je potopil v globine. Večina potnikov, ki so biii na njem je utonila. Med njiimi tudi ta nesrečni Sindbad. Ti zaboji so bili njegovi. Sklenil sem ž njimi trgovati, dokler ne bi dobil kakega njegovega sorodnika in mu izročil izkupiček.« »Kapitan,« sem potem dejal, »jaz sem Sindbad ,ki ste mislili o njem, da je mrtev. Ti zaboji so moje premoženje.« Ko je kapetan začul moje besede, se je razjezil : »Moj Bog!« je vzkliknil. »Komu more človek dandanašnji še zaupati? Nič več ni poštenja na svetu.« Vsi potniki ,ki so bili na moji ladji, so videli, da je Sindbad utonil, vi pa se upate trditi, da ste to vi, samo da bi se polastili njegove zapuščine!« »Potrpite malo,« sem odvrnil, »poslušajte, kaj vam bom povedal.« In odkril sem mu skrivnost svoje rešitve. Povedal sem mu tudi to, po kakšnem čudovitem naključju sem se srečal z ljudmi kralja Mihraga. Moje pripovedovanje ga je zelo pretreslo in kmalu je bil še bolj prepričan, da nisem goljuf. Prihajati so namreč jeli potniki z njegove ladje, ki so me spoznali in se veselili moje rešitve. Tedaj mi je padel okoli vratu. »Odpustite mi, da vam nisem zaupal.« me je poprosil. »Bog naj bo zahvaljen, da vas je rešil. Vzemite svoje stvari in napravile z njimi kar hočete.« Zahvalil sem se mu in mu ponudil del svojega blaga, toda ni ga hotel sprejeti. Izbral sem najdragocenejše stvari, ki sem jih imel v svojih zabojih in jih nesel kralju Mihragu. Povedal sem mu, na kako čudovit način sem dobil nazaj svoje premoženje. Sprejel je moje darove in me nagradil z dosti dragocenejšimi. Potem sem se mu poklonil in se Vkrcal na ladjo. Toda še prej sem svoje blago zamenjal. Kupčevali smo še po otokih in ko sem se vrnil v Balsoro, je bilo moje premoženje vredno stotisoč cekinov. Doma so me z veseljem sprejeli. Kupil sem si sužnjev obeh spolov, več posestev in si zgradil veliko hišo. Potem pa sem sklenil ostati za zmeraj doma. Josip Vandot: Pastirček Janžek Janžek ni poznal strahu pri belem dnevu. Še celo zvečer se je upal stopiti na . ~žni prag, da je pogledal po zvez» dah, ki so se veselo prižigale po pro= stranem nebu. Ne rečem pa, da bi se bil upal o polnoči stopiti v črno noč Polnoč je vse kaj drugega kakor ve» čer, dasi o polnoči zvezde svetijo še stokrat lepše ko zvečer, ko se še niso prav utegnile predramiti. Janžek pa tudi še ni vedel, kako je prav za prav o polnoči, zakaj o polnoči je Janžek spal najlepše in najtrdneje, pa bi ga zato ne mogla prebuditi niti najlepša zvezda. pohlevna kravica, ki razen strupenim brencljem ni storila nikomur žalega. A Janžek se je je bal, kakor se je bal vseh drugih krav. Če mu je mati časih pripovedovala o hudem bognasvaruju, si ga je predstavljal v rdeči kravji po« dobi, ki je imela prav take rogove in prav tak rep kot sosedova strašna Cika. Jojmene — tisto pomlad pa je iz« polnil Janžek šesto leto in s šestim le« Janžek se je na vsem svetu bal edi* nole krav in kravjih rogov. Ko je šel po vasi, se je ustavil za vsakim voga* lom in pozorno pregledal vso ulico pred sabo, če morda ne gre po nji ne= všečna krava. Če je v resnici šarila ro« gata žival tam nekje ob plotu, pa je ni bilo sile, ki bi bila spravila Janžka na* prej. Rajši je potrpežljivo čakal tri ure, da se je rogati strah umaknil kdo ve kam. Pa saj ni prav nič čudno. Tri leta je bil Janžek star in je še nosil pisano kikljico*dopetačo, ko je prvič poizkus sil, kaj je strah. Sosedova Cika se je pasla takrat na trati za Janžkovo do« mačijo in Janžek jo je hotel malo po* dražiti in jo je prav nalahko potegnil za rep. Oj, da ni bilo tega! Zakaj Cika je zamukala togotno, se naglo zasu* kala, utaknila rogove pod Janžkovo kikljico, ga dvignila kvišku in ga tre* ščila čez plot, da je Janžku zaprlo sa« po. Obležal je za plotom in vso uro kar ni mogel priti k sapi. Od takrat pa se je neznansko bal krav. Še celo blizu domače Rože se ni upal, a Roža je bila vendarle mirna, tom je moral postati na očetovo bese« do pastirček. Pastirček, ki pase na sa» motnem obronku kravo in nima daleč naokrog človeka, ki bi ga branil, če krava podivja in zatakne siromašnemu pastirčku rogove pod hlačnice. In Jan« žek je bil prepričan, da te pomladi ne bo niti preživel in da bo moral že Ie« tošnje poletje prižigati vsako noč zvezde na nebu. Seveda, prižigati kot revna dušica, ki jo je srečala na zemlji žalostna smrt. In Janžek se je vso zimo bal pomla« di. Ker se je je pa bal, je prišla tem hitreje. Ko se je pokazalo prvo zele« nje, mu je oče stisnil drobno šibo v roke in ga potegnil na dvorišče. Tam je že stala Roža in nestrpno čakala, kdaj jo poženejo ven v veselo pomlad. »Le dobro jo pasi in zvečer jo pri« ženi domov«, je rekel oče s trdim gla« som in odprl leso. Roža je radostno zamukala in stopi« la naglo skozi odprto leso na ulico. Za* vila je po nji in šla naravnost proti pašniku za vasjo. Še zmenila se ni za pastirčka, ki je šel plašno za njo in niti vedel ni, kaj naj počne s tenko ši» bico. Vsak hip je strahotna pričakoval, kdaj se Roža obrne in ga nasadi na rogove. A krava je prišla na pašnik in se je pasla mirno do večera in še en« krat ni pogledala svojega boječega pa* stirčka. »Glej, saj ne bo hudega,« se je hra« bril Janžek. »Naša Roža se pač ni ni« koli učila pri bognasvaruju, kakor se je Cika. Nemara se mi ne zgodi nič hu« dega.« A že se je bližal večer in Roža je po« stala nemirna. Nekajkrat je že prav glasno zamukala in otepala z repom, da se je Janžka polotil silen strah. Stisnil se je za grm, da bi ga Roža ne opazila in ga ne napadla. A krava je že visoko dvignila rep in dvakrat čudno poskočila. Zdajci pa je zdrvela in še preden se je utegnil Jan« žek prav zavesti, je že izginila za bliž« njim grmovjem. »Joj, zdajle je pa pobesnela«, se je zgrozil mali pastirček. »Naravnost v vas divja. Gorje zdaj otrokom, ki jih bo nabadala na rogove. Prijeli bodo pač mene za vse to, ker sem jaz Rožin fiastir in sem pustil, da je pobesnela, n še najbolj bo gorje meni.« Janžek se je zbal zdaj očeta in vse vasi. Pričel je tarnati, a je takoj spo« znal, da mu tarnanje prav nič ne po« maga. Samo to je vedel, da nocoj ne sme domov. Saj ga pa doma ni čakalo prav nič dobrega, ker je Roža v svoji hudobnosti nabodla sam Bog ve koliko otrok. A vse to radi tega, ker je Jan« žek ni znal pasti in se je je bal bolj kot krava njega. Polotil se ga je obup, ker se je pri« čelo že mračiti. Sam ni vedel, kam bi se obrnil; samo tega se je zavedal, da ne sme domov, za ves svet ne. A Jan« žek si je znal pomagati. Domislil si je stare šupe, ki je stala onkraj pašnika, in se je oddahnil. Stekel je tja, odprl preperela vrata in se zaril v seno. Dolgo je premišljeval svojo nesrečo In se je smilil samemu sebi, da so mu solze tekle po licih. Črna tema se je zgrinjala po šupi, a Janžek je ni videl in ne čutil, ker se je bil popolnoma po« kril s senom. A ker ni vedel drugega, je zamižal prav tesno in zaspal. Sanjalo se mu je, da so vdrli v šupo divji razbojniki. Pograbili so ga in ga privezali sosedovi Ciki naravnost na rogove. Pognali so Ciko, ki je drvela z njim po daljnih pustinjah dolge dni in tedne. Janžek je bil lačen in žejen, da je skoro umiral. Stokal je nepre« stano, in ko že ni mogel več, je zavpil na glas. Pa je v resnici zavpil in se prebudil. Bil je že dan in Janžek je čudoma spoznal, da leži doma v svoji postelji. Kraj postelje je stala mati in mu je pripovedovala, da so ga snoči šli iskat in ga našli v šupi. Spečega so prinesli domov in ga položili na posteljo. Roža je prišla sama lepo domov in ni na« bodla nikogar na rogove, saj je Roža prepametna krava, da bi delala neum« nosti, kot jih dela bojazljivi Janžek. Janžka je bilo sram, da se je kar po« tuhnil. Ko se je dobro najedel, je sto« pil naravnost v hlev. Sam je odvezal Rožo in jo pognal na pašo. Danes se je ni bal prav nič; zato pa jo je ozmer« jal s prav hudimi besedami in ji očital, da je včeraj kar na lepem pobegnila s pašnika, dasi se je niti mušica ni do« taknila. Roža ga je pogledala samo enkrat, a ni rekla ničesar. A kaj naj mu tudi reče? Saj je vedela, da je bolj pa« metna kakor tale pastirček, ki meri od pet do glave nekaj nad pet pedi, a mu hodi strah prav za petami. Dr. Stojan Lasič: Na nevarnem mostu Naš goriški rojak, odvetnik dr. Lasič, se je kot tajnik v komir;ji Društva narodov udeležil v letih 1920-22 dela za mirno poravnavo poljsko-litavskega spora glede meje. Svoje doživljaje je zbral v čedno francosko knjigo »Sansmalice«. Iz nje sem ponašil m. dr. tole zgodbo, ki bi ji smel dati naslov: STRAH NOGE CELI Glavna železniška proga, ki veže Rusijo z Nemčijo, gre skozi Vilno in Kovno. Kakih 20 km zapadno od Vilne prihaja iz Grodna druga dvotirna proga, odcepljena od velike proge Vilna-Kovno. To železniško omrežje je bilo večkrat razdrto in zopet popravljeno tako med vojno 1914-18 kakor med dogodki leta 1919-20. V Varšavi so nam povedali, da je tir Vilna-Kovno uporaben, razen na nekem mestu tik pred litavskimi prednjimi stražami, kjer je bil železen mostiček preko potoka poškodovan. Da bi mogla komisija z vlakom do Kovna, smo iz Varšave brzojavili litavski vladi, naj popravi most in nam tja pošlje parni voz za naš vlak. Kakih 10 km od Vilne se je naš vlak ustavil. Prišli smo bili do mosta, oziroma lesenega ogrodja, po katerem je tekla železnica okoli 20 m nad strugo reke. Ta zasilni most je slovel po vsej okolici in o njem je krožila naslednja pripovedka: Med poljsko-boljševiško vojno so Poljaki po svojem umiku iz Vilne ta most razstrelili, da ne bi rdeča vojska mogla rabiti te železnice. Vendar boljševiki niso vrgli puške v koruzo. V Vilni so iz-taknili gradbenega inženjerja, ki zaradi svoje priletnosti ni mogel zapustiti mesta, ko so se bližali rdeči vojaki. Brez besedice je boljševiški častnik posadil sivolasega inženjerja v avtomobil ter ubral proti mostu. Starček je priporočil Bogu svojo dušo. Prepričan je bil, da mu je odbila zadnja ura. Avto je obstal na mestu, kjer gre velika cesta čisto blizu železniškega mosta in odkoder si mogel razločno videti kovinsko snov mosta, ki se je bil sesedel v rečno korito. Boljševik je tedaj prvič ogovoril svojega ujetnika: »Poglej ta most in dobro premisli, preden odgovoriš. Koliko časa bo treba, da se popravi?« »Kakor se vzame. Na vsak način se bo delo precej zavleklo.« »Beži no! Saj ne gre za stanoviten most. Imeti hočem kakršnokoli, zgradbo, dovolj močno, da bodo mogli naši oklop-ni vlaki preko.« »Če je tako, bi se mogel postaviti začasen most iz lesa,« »V kolikem času?« »V nekaj mesecih.« »No, dva tedna ti dovolim. Na prosto uporabo ti dam vse podkopnike (saper-je) iz armade in vse prebivalstvo tega kraja. Posekaj vse gozdove v bližini in izprazni zaloge vseh železničarjev v Vil- ni, nič za to. Toda če danes štirinajst dni ne bodo naši oklopnjaki vozili na ono stran mosta, boš ustreljen. Zdaj se pa obrni! Strah dela čudeže. Most je bil dovršen še pred določenim rokom. * * # Spodnji del mosta je bil iz plasti debelih, med seboj izprepletenih hlodov. Na tej podlagi je stalo nekako 50 veli- n kanskih stebrov, ki so štrleli navpik do železne ceste. Po teh stebrih so ležala debela bruna, po katerih so bile položene tračnice. Ob stavbi je človek imel občutek, da se bo zdaj zdaj vse sesulo. Izstopili smo iz svojih voz. V njih ostati si nismo upali, med tem ko bi vlak drdral po mostu. Vsi sopotniki so storili po našem zgledu, izvzemši strojnika, ki ni smel zapustiti svojega mesta. Nič čudnega! Naš vlak je bil prvi, ki sa je drznil preko mosta po več ko dvomesečnem presledku. Vlak je potegnil in zavozil na most. Vsa sestava se je vidno zamajala in zlo-kobno škripala. Toda vzdržala pa je vendar. a. d. % ® e v** Dragi striček! Bral sem, da si razpisal nov natečaj in nagrado za najboljši spis. Zelo rad bi bi! deležen Tvoje nagrade in zato se Ti javljam. Konec šole je. Zelo rad bi šel na počitnice na morje, kamor poide večina mojih tovarišev - sošolcev. Povedal sem to svoji dobri mamici, ki mi je povedala, da jaz na žalost ne bora mogel na počitnice, ker nismo bogati in tako ostanem doma v Ljubljani Največje moje veselje v počitnicah je kopanje. Vsak dan bom hodil na Ljubljanico, kjer bomo napravili prijatelji taborišče. Tam bomo igrali nogomet, ping-pong in trenirala v plavanju, da pojdemo tekmovat, ko postanemo veliki. To bo veselje. Seveda bi bile mnogo lepše in prijetnejše počitnice na morju, o katerih sem že mnogokrat sanjal, pa saj pravi mamica: kar se ti sanja, se nikoli ne uresniči. Vilček Mole, uč. V. razr. na Viču, Ljubljana, Opekarska c. 32. Kar hitim pisati, česa se na počitnicah najbolj veselim. Komaj čakam 26 Junija, ko bom odpotoval z mamico v belo Ljubljano na SokoUsiki zlet. Nestrpno pričakujem teh dni, ko bom prvič v življenju videl tolike množice Sokolov, ki bodo korakali po ulicah in telovadili na prostem. Mamica mi je pripovedovala, kako lepo je bilo na z letu leta il922., ko je tudi ona nastopila. Težko (čakam, da bi stanoval v takem kraju, da bi bil lahko Sokoifič. Vem že v na-iprej, da bom skoraj vsak dan sitail pred (knjigarno in ogledoval krasne knjige. Imam mladinsko knjižnico, ki šteje že i77 knjig. Veš stric Matic, zelo mi je žal, da pri zadnjem natečaju nisem dobil nobene knjige od Tebe. Veseli me, da se bom o počitnicah lahko kopal v ko-(pališču »Ilirije« ali na Savi, ker se tu