3 KRONIKA
1999
izvirno znanstveno delo UDK 949.712 Slovenj Gradec "1929/1941"
prejeto; 19. 7. 1999
Anka Vidovič-Miklavčič
znanstvena svetnica
Inštitut za novejšo zgodovino, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1
Okraj Slovenj Gradec v letih 1929-1941
IZVLEČEK
Na podlagi arhivskega in pretežno časopisnega gradiva so izbrani pomembnejši dogodhj, Id opisujejo
strantcarslio politično, sindil<alno in društveno organiziranost in dejavnost prebivalstva v okraju Slovenj
Gradec v času od 1929 do 1941. Tu so delovale Jugoslovanska radikalna kmečka demokracija oziroma
Jugoslovanska nacionalna stranka. Jugoslovanska narodna stranka (Hodjerova), Slovenska ljudska stranka
oziroma slovenski del Jugoslovanske radikalne zajednice. Privrženci razpuščene Socialistične stranke
Jugoslavije pa so se vključevali v ti socialistično gibanje. Poleg tega so živahno delovali kmečko sta-
novsko gibanje-Kmečka zveza, katoliška strokovna organizacija Zveza združenih delavcev, med pro-
svetno-kulturnimi organizacijami pa so imele pomembno vlogo tudi mladinske organizacije. Obravnava
naj bi prispevala k nadaljnji mikroraziskavi tega območja.
SUMMARY
THE DISTRICT SLO VENJ GRADEC IN THE YEARS 1929-1941
On the basis of historical and mainly newspaper materials important events have been selected to
present political, syndicate and social organisation and activity of the population in the district Slovenj
Gradec in the period from 1929 to 1941. Parties performing activities in the mentioned district were the
following: The Yugoslav radical peasant democracy (Jugoslovanska radikalna kmečka demokracija),
namely the Yugoslav national party (Jugoslovanska nacionalna stranka), Yugoslav national Party (Bodjer's)
(Jugoslovanska narodna stranka), Slovene people's party (Slovenska ljudska stranka), namely the Slovene
part of the Yugoslav radical community (Jugoslovanska radikalna zajednica). Followers of the
disintegrated Socialist party of Yugoslavia (Socialistična stranka Jugoslavije) joined in the so-called socialst
movement Also active were the peasant movement - the Peasantry alliance (Kmečka zveza), a catholic
trade organisation The alliance of united workers (Zveza združenih delavcev), and of the educational-
cultural organisations youth organisations had an important role. The purpose of this proceeding is to
contribute to further micro research of the mentioned region.
Ključne besede: okraj (srez) Slovenj Gradec, politične stranke, kmečko-stanovsko gibanje, prosvetno-
kulturna društva, mladinske in delavske organizacije
V prispevku bomo orisali, glede na omejen
prostor le nekatere politične, sindikalne, kmečko-
stanovske in prosvetno-kulturne organizacije, ki so
delovale v tem okraju in nekaj zanimivosti. Poleg
tega smo tudi upoštevali, da je nekaj te tematike
za nakazano obdobje orisal za en del okraja. Ša-
leško dolino, že dr. Milan Ževart v uvodenm delu
svoje obsežne monogorafije Narodnoosvobodilni
boj v Šaleški dolini.
Nekaj podatkov o okraju (srezu)
Po komasaciji občin leta 1933 v Dravski bano-
vini, je ostalo v okraju (srezu) Slovenj Gradec od
prejšnjih 27 le še 9 občin.^ Vendar sta se njihovo
število in obseg v naslednjih letih še spreminjala.
Politični okraj Slovenj Gradec je namreč zajemal
1    Primerjaj Domovina, 21. septembra 1933, št. 38.
41
3 KRONIKA
ANKAVIDOVlČ-MIKLAVČlC: OKRAJ SLOVENJ GRADEC V LET!H 1929-1941, 41-54
47
1999
Šaleška dolina s Šoštanjem.
leta 1937 petnajst občin in sicer Mislinjo, Pameče,
Podgorje, Razbor, Slovenj Gradec, Št. Andraž pri
Velenju, Št. llj pri Velenju, Št. Janž na Vinski gori.
Skale, Stari trg pri Slovenj Gradcu, Šmartno pri
Slovenj Gradcu, Soštanj-mesto, Šoštanj-okolica, To-
polšica in Velenje.^ S komasacijo nekaterih občin v
naslednjih letih pa jih je leta 1939 ostalo še trinajst.
Odpadla je občina Stari trg pri Slovenj Gradcu, ki
so jo priključili slovenjgraški občini, poleg tega sta
se 1937 združili obe šoštanjski občini. Leta 1939 je
okraj meril 484,27 km^ in je imel 28.800 prebival-
cev, od tega 14.112 moških in 14.688 žensk. Po po-
vršini je bila tedaj Mislinja največja občina s 103,49
km^^ med manjše pa so spadale Št. Janž na Vinski
gori z 20,49 km2. Št. Andraž pri Velenju s 17,41
km^, najmanjša je bila občina Št. llj pri Velenju,
bsegala je le 9,82 km^.^ Nad 4.000 prebivalci sta
imeli mesti Slovenj Gradec in Šoštanj, tri in pol
tisoč trg Velenje, nekaj več pa Mislinja.^ Območje
okraja se razprostira po Mislinjski in Šaleški dolini.
Po odločbi Ministrstva za trgovino in industrijo z
dne 22. decembra 1936 je sodil Slovenj Gradec
med turistična mesta v Dravski banovini.^
V okraju sta delovali tudi dve okrajni sodišči in
sicer v Šoštanju in Slovenj Gradcu, ki sta pripadali
okrožnemu sodišču v Celju.^
^   Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana 1937, str.
547-557.
Splošni pregled Dravske banovine. Ljubljana 1939, str.
Ibidem.
5 Ibidem, str. 47.
6 Ibidem, Str. 22.
Katoliška mladina
Z uvedbo sestojanuarske diktature 1929 so bile
razpuščene ne le politične organizacije marveč
decembra istega leta tudi katoliška mladinska orga-
nizacija Orlov in Orlic. Do razpusta so v okraju
delovali v koroški srenji orlovski odseki v Pame-
čah, Šmartnem pri Slovenj Gradcu, v Slovenj
Gradcu; v šoštanjski srenji pa v Št. Ilju pod
Turjakom, Šoštanju in Velenju. Orliški dekliški
krožki pa so delovali v koroški srenji v Šmartnem
pri Slovenj Gradcu, v savinjski srenji pa v Šoštanju
in v Šmartnem pri Šaleku.^
Ker se katoliška mladina praviloma ni vključe-
vala v novo ustanovljeni državni Sokol Kraljevine
Jugoslavije (SKJ) je poslej delovala v okviru žup-
nijskih prosvetnih društev, ki so spadala pod krov-
no Prosvetno zvezo v lavantinki škofiji s sedežem
v Mariboru. Sprva so se ustanavljali v okviru pro-
svetnih društev Fantovski odseki (FO) in Dekliški
krožki (DK). Po oblastni razpustitvi Prosvetne
zveze februarja 1933 pa so se pričeli snovati po-
nekod Fantovski odseki in Dekliški krožki Kato-
liške akcije (KA), o organiziranosti in dejavnosti so
poročali v glasilu Naš dom. Poleg versko-nravne
vzgoje so prirejali tudi izlete, tako npr. 16. sep-
tembra 1934 na Uršljo goro. Leto dni pozneje pa je
dekanijsko vodstvo v Slovenj Gradcu s sosednjimi
dekanijami organiziralo fantovski tabor prav tako
na Uršlji gori.^
'    France Pernišek, Zgodovina slovenskega Orla. Buenos
Aires 1989, sir. 177, 178, 181, 182.
°   Slovenski gospodar, 4. septembra 1935, št. 36.
42
7
1999
3 KRONIKA
ANKA VlDOVIČ-MIKLAVClC: OKRAJ SLOVENJ GRADEC V LETIH 1929-1941, 41-54
Mislinjska dolina s Slovenj Gradcem.
V tem okraju je obstajala kar močna opozicija
SLS, vendar so imeli tudi liberalno-unitarni privr-
ženci šestojanuarske deklaracije in s tem unita-
rizma in centralizma močne postojanke. Privržence
so imeli predvsem v državnem Sokolu kraljevine
Jugoslavije, Zvezi kulturnih društev (ZKD) in v
sindikalni organizaciji Narodni strokovni zvezi.
Skupščinske volitve 1931
V okraju so za skupščinske volitve 8. novembra
1931 kandidirali na edini, državni listi generala
Petra Živkoviča Ivan Mermolja, posestnik v Št. Ilju
v Slovenskih goricah, namestnik Ivan Kac, posest-
nik v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, Franjo Rup-
nik, upokojeni uradnik Pokojninskega zavoda v
Ljubljani, njegov namestnik Jakob Volker, krojaški
mojster v Šoštanju in pa dr. Bogomil Vošnjak, na-
rodni poslanec v pokoju v Beogradu, njegov na-
mestnik dr. Alojz Bratkovič, odvetnik v Slovenj
Gradcu.^ Nemška narodna manjšina v okraju se je,
tako kot v drugih banovinah, ravnala po navodilih
svojega vodstva in sklenili so, da se bodo udeležili
volitev in s tem podprli kandidate na Živkovičevi
listi. Volilnih upravičencev je bilo 7.616, glasovalo
jih je 2.227 ali 29,10%, v primerjavi z drugimi
okraji je bil slovenjgraški po volilni udeležbi med
najslabšimi, takoj za šmarskim okrajem. Največ
glasov je dobil dr. Vošnjak in sicer 1.161, za njim
Rupnik 711 in najmanj Mermolja 354.^'^ Za narod-
^    Kmetski list, 28. oktobra 1931, št. 43; Domovina, 29.
oktobra 1931, št. 44.
1" Domovina, 12. novembra 1931, št. 46.
nega poslanca je bil torej izvoljen dr. B. Vošnjak.
Nove stranke v unitarnem taboru
Potem ko je bila odobrena nova vsejugoslo-
vanska stranka Jugoslovanska radikalna kmečka
demokracija (JRKD) konec leta 1931, so se po
prvem banovinskem zboru JRKD v Dravski ba-
novini pričele ustanavljati okrajne organizacije
JRKD. V nedeljo 13. marca 1932 so se zbrali
strankini zaupniki iz vseh občin slovenjgraškega
okraja v Sokolskem domu v Slovenj Gradcu in
ustanovili okrajno organizacijo JRKD. Po uvodnih
besedah predsednika pripravljalnega odbora Ferda
Šentjurca, ravnatelja meščanske šole v Slovenj
Gradcu, je povzel besedo narodni poslanec Voš-
njak in navzočim razložil delo narodne skupščine,
program in cilje nove stranke. Banovinski svetnik
dr. Bratkovič pa je poročal o banovnskih sejah, v
imenu mariborske organizacije JRKD je govoril
strokovni učitelj Robnik. Sledile so volitve vodstva
okrajne organizacije, predsednik je postal F. Šent-
jurc, podpredsednik odvetnik in župan v Šoštanju
dr. Franjo Mayer, tajnik privatni uradnik Fišer,
blagajnik dimnikarski mojster Hmelina, člani od-
bora so bili še iz Šoštanja, Velenja, Šmiklavža (obč.
Podgorje, op. avtorice) in drugih občin.^^ Maja so
imeli okrajno skupščino JRKD ob prisotnosti 60
udeležencev, na njej je govoril dr. Vošnjak o po-
litičnem položaju v državi, za njim pa okrajni na-
čelnik Eiletz.l^
Yl Domovina, 17. marca 1932, št. 12.
12 Domovina, 2. junija 1932, št. 23.
43
3 KRONIKA
ANKA VIDOVIC-MIKUWClt OKRAJ SLOVENJ GRADEC V LETIH 1929-1941, 41-54

1999
Bogomil Vošnjak, narodni poslanec, izvoljen 8.
novembra 1931.
Razen JRKD, sredi leta 1933 preimenovane v
Jugoslovansko nacionalno stranko (JNS), je delo-
vala tudi Jugoslovanska narodna stranka, po nje-
nem voditelju imenovana tudi Hodjerova, po
osrednjem glasilu Borba tudi Hodjerovi borbaši.
Kot "opozicijska" stranka si je prizadevala zajeti
vsejugoslovansko opredeljene "narodne sile", ki naj
bi v duhu jugoslovanske nacionalne ideje solidar-
no delovale v državni politiki za pravilen in ena-
kopraven socialnogospodarski in kulturni razvoj
vseh jugoslovanskih pokrajin. Stranka je simpatizi-
rala z nacionalsocializmom. Svojo zaupniško mrežo
je, sodeč po njenem slovenskem glasilu Edinost,
imela predvsem med podeželskim prebivalstvom,
zlasti v obmejnih krajih. Kot poroča Edinost so bili
v okraju simpatizerji in naročniki Edinosti v Št.
Janžu pri Velenju, Šaleku pri Velenju in v Velenju.
Imeli so tudi shode, tako npr. v Velenju 22. julija
1934 v hotelu Rak^^ in 2. septembra istega leta v
Šoštanju.^'^ Privrženci so bili pretežno kmečko
prebivalstvo in pa rudarji. Večkrat so Se oglašali z
vestmi v Edinosti, v katerih so poročali o slabem
gmotnem položaju kmetov v Šaleški dolini in o
hudih razmerah v velenjskem rudniku.Stranki-
^3 Edinost, 21. julija 1934, št. 21; ibidem, 28. julija 1934, št.
22.
1^ Edinost, 1. september 1934, št. 27, napoved shoda.
Primerjaj Edinost, 11. avgusta 1934, št. 24; ibidem 20.
nemu vodstvu je uspelo v številnih krajih Dravske
banovine pridobiti privržence, ki so potem po-
skrbeli za ustanovitev krajevne organizacije, tako
tudi v Skalah pri Velenju, Velenju in Šoštanju.
Zveza kulturnih društev in Zveza
absolventov kmetijskih šol
Poleg sokolskih organizacij, so delovala še
druga društva v okviru matične Zveze kulturnih
društev, ki je imela za Štajersko svoj sedež v
Mariboru. V tem času je ustanovila 25 novih po-
tovalnih knjižnic, tako da jih je bilo skupaj 78,
med njimi je delovala tudi v Skalah. Za Šoštanj pa
so za prihodnjo jesensko-zimsko sezono 1931/32
načrtovali prosvetne večere in pa ustanovitev
okrajnega pododbora ZKD.^''
V prvi polovici tridesetih let je začela delovati v
Dravski banovini stanovska organizacija Zveza ab-
solventov kmetijskih šol (ZAKŠ), katere ustanovni
občni zbor je bil 2. septembra 1933 v Ljubljani.
Organizacija je zajela vse absolvente neglede na
svetovnonazorsko opredeljenost, čeprav so bili v
vodstvu pretežno katoliško usmerjeni. Svoje po-
družnice je v naslednjih letih širila skoraj v vse
okraje. Dne 23. julija 1935 se je ustanovila po-
družnica ZAKŠ v Št. llju pri Velenju za okraj
Slovenj Gradec.^^ ZAKŠ kot društvo "kmečkih
šolancev" si je prizadevalo dvigniti kmetijstvo, ob-
držati mladino na kmečki zemlji in priboriti kmeč-
kemu ljudstvu socialno in pokojninsko zavaro-
vanje ter ustanovitev "kmečkega parlamenta", to je
kmečke in ne kmetijske zbornice.
Socialistično gibanje
Četudi vodstvu bivše Socialistične stranke Jugo-
slavije ni uspelo ustanoviti oziroma obnoviti svoje
stranke, za kar si je večkrat prizadevalo, je ven-
darle ohranilo strankin aparat, svoje položaje v
Delavski zbornici. Strokovni komisiji za Slovenijo,
prosvetno-kulturna društva in organizacije. Med
delavstvom pa so z večkratnimi akcijami širili
mrežo naročnikov socialističnega tiska. V okraju,
sodeč po Delavski politiki, je imelo t.i. socialistično
gibanje močno postojanko v Šoštanju, od koder so
oktobra 1934, št. 34; ibidem 22. decembra 1934, št. 42.
16 Edinost, 29. septembra 1934, št. 31; ibidem, 15. sep-
tembra 1934, št. 29; Anka Vidovič-Miklavčič, Jugoslo-
vanska narodna stranka v Dravski banovini. Zgodovina
v šoli, Ljubljana, VllI, 1999, št. 1, str. 26.
^'  Domovina, 6. avgusta 1931, št. 32.
Arhiv Republike Slovenije (ARS), fond Društvena
pravila (D. P.) fasc. 6501-6600.
■'^ Več o ZAKŠ glej Anka Vidovič-Miklavčič, Vloga in orga-
nizacijski razvoj Zveze absolventov kmetijskih Sol
(ZAKS) in Zveze absolventk kmetijsko-gospodinjskih šol
(ZAKGS). Kronika, časopis za slovensko krajevno zgo-
dovino, Ljubljana XXXVII, 1989, št. 3, str. 238-247.
44
3 KRONIKA
47
1999
ANKA VIDOVlČ-MlKLAVClC: OKRAJ SLOVENJ GRADEC V LETIH 1929-1941, 41-54
se največkrat oglašali, medtem ko so v Velenju
imeli več vpliva komunisti. V Šoštanju so socialisti
v prvem polletju 1935 beležili nekaj uspehov,
prizadevali so si razširiti naročninsko mrežo De-
lavske politike in pri tem ustanovili poverjeništvo,
ki so ga sestavljali Anton Koradej, Franc Pevein in
Ferdo Tomšič. V tovarni Woschnagg so ustanovili
Splošno delavsko strokovno organizacijo in pa po-
živili delovanje leta 1933 ustanovljenega Konzum-
nega društva za Šoštanj in okolico. Imeli so svoj
lokal v Zadružnem domu, ki so ga dali na voljo
tudi drugim delavskim organizacijam in kulturno-
prosvetnim društvom.^" Zadružna trgovina je bila
dobro založena in je s številom kupcev konkurirala
privatnim trgovcem.^^ Toda ne za dolgo.
Veliko manifestacijo so priredili privrženci so-
cialističnega gibanja v Šoštanju, ko je Splošna
delavska strokovna organizacija 10. februarja 1935
priredila socialni tečaj v Zadružnem domu. Preda-
vala sta advokat dr. Avgust Reisman o socialni
zaščiti, urednik Viktor Eržen pa o ciljih delavske
strokovne in prosvetno-kulturne organiziranosti.^^
V Šoštanju je delovala tudi Svoboda do oblastne
razpustitve julija 1935, zatem Vzajemnost, znotraj
katere sta živahno delovala Delavski pevski zbor
Ivan Cankar in godbeno društvo Zarja. Prirejali so
tudi predavanja, med njimi naj omenimo učitelja
Martina Menceja,^'^ ki je bil tedaj že član KPJ.^
Omenimo naj še, da so bili "šoštanjski marksisti"
nasprotni nastopom Združenja borcev Jugoslavije-
Boj, ali t.i. bojevniške organizacije v tem okraju, ki
je med delavstvom imela nekaj simpatij .^^
V Velenju je delovala podružnica Zveze rudar-
jev Jugoslavije, ki je napovedala shod za 7. februar
1937. Vendar je shod prepovedal okrajni načelnik,
zato je potekal tega dne le "dobro obiskan sesta-
nek" v hotelu Rak. Govorila sta Josip Polanec in
Franc Znoj. Orisala sta beden položaj velenjskih
rudarjev in pomen bližnjih volitev obratnih zaup-
nikov v II. rudarsko skupino.^^ Uspešna je bila
krajevna Bratovska skladnica Velenje, kjer je pri
volitvah njenega vodstva 28. februarja istega leta
zmagala "rdeča lista" z nosilcem Košakom, ki je
dobil 533 glasov, "združeni nasprotniki" pa 164
glasov.^^ V Velenju so imeli rudarji tudi preda-
vanja o socialni zakonodaji, 30. maja 1937 sta pre-
davala namesto odsotnega dr. Avgusta Reismana,
Viktor Eržen in Adolf Jelen iz Maribora. Hkrati so
pridobili tudi 17 novih naročnikov Delavske po-
litike.^ Sicer pa je Delavska politika prinašala še
druga zanimiva poročila iz Šoštanja in Velenja.
Večkrat so se oglašali tudi delavci iz Slovenj
Gradca in v Delavski politiki opisovali razmere v
tovarni meril in v usnjarni.
Delavstvo je bilo v drugi polovici tridesetih let
precej naklonjeno JRZ, pa tudi JNS je ohranila
nekaj svojih privržencev. Slednji so bili sindikalno
organizirani pri Narodni strokovni zvezi, le malo
je bilo socialistov. Zato pisec v omenjenem glasilu
poziva delavstvo naj se organizira v socialistično
gibanje, ki se vztrajno poteguje za dosledno izva-
janje socialne zakonodaje.-^^
Petomajske volitve 1935
Po razpustu narodne skupščine in volilnem
proglasu februarja 1935 za skupščinske volitve 5.
maja 1935, so se tudi v Dravski banovini vrstili
volilni sestanki in zborovanja, na katerih so do-
ločali kandidate za vladno Jevtičevo listo, medtem
ko so bili shodi drugih strank s strani lokalnih
oblasti bolj ali manj ovirani. V slovenj graškem
okraju so bili sprva določeni štirje kandidati in
sicer inž. Vrhjnak, Košan, Štrbenk^'^ in pa Kopač,^^
medtem ko je F. Šentjurc, po vesteh Domovine
podeželskega glasila JNS, odklonil kandidaturo. Do
volitev se je kandidatna lista še spreminjala, do-
končna odločitev je bila v rokah predsednika vlade
Jevtiča, besedo pa je imel tudi dr. Drago Marušič,
tedanji minister za socialno politiko in narodno
zdravje v Jevtičevi vladi in pa predsednik Glav-
nega volilnega odbora v Dravski banovini. Ome-
njeni Glavni volilni odbor je tudi poskrbel za
tehnično plat skupščinskih volitev z raznimi okrož-
nicami, od okrajnih oblasti pa je pričakoval po-
drobna poročila o političnih razmerah in razpo-
loženju ljudi do Jevtčevega režima in do bližnjih
skupščinskih volitev. Tudi za ta okraj domnevamo,
da je živahno delovala skrivna propaganda privr-
žencev Koroščeve Slovenske ljudske stranke (SLS),
ki je kmete, delavce in izobražence "od moža do
moža" pridobivala za volilno abstinenco. Sodeč po
številu glasovalcev za skupščinske volitve v okraju,
je tedaj opozicijski SLS dokaj uspelo, tako kot tudi
za že omenjene skupščinske volitve novembra
1931. Slovenjgraški okraj je spadal v mariborsko
volilno okrožje in sredi aprila 1935 je Jutro prineslo
nekoliko spremenjen seznam naslednjih kandida-
tov na Jevtičevi listi: Leopold Kopač, šolski upra-
vitelj iz Slovenj Gradca, dr. Anton Novačan, kon-
20 Delavska politika, 12. januarja 1935, št. 3; ibidem, 2.
februarja 1935, št. 9.
2^ Delavska politika, 2. februarja 1935, št. 9.
22 Delavska politika, 6. februarja 1935, št. 10.
23 Delavska poUtika, 16. marca 1935, št. 21.
2* Milan Ževart, cit. d., str. 38.
2^ Delavsk'! politika, 2. marca 1935, št. 17.
2° Delavska politika, 10. februarja 1937, št. 12.
27 Delavska politika, 6. marca 1937, št. 19.
28 Delavska politika, 9. junija 1937, št. 46.
29 Primerjaj Delavska politika, 28. aprila 1937, št. 34 Težak
položaj delavstva tovarne Mikolič; Delavska politika, 19.
maja 1937, št. 40.
30 Kmetski list, 27. februarja 1935, št. 9.
31 Kmetski list, 6. marca 1935, št. 10.
45
3 KRONIKA
7
ANKA VIDOVlC-MIKLAVCiC: OKRAJ SLOVENJ GRADEC V LETIH 1929-1941,41-54
1999
zul v pokoju iz Beogracia in dr. Bogomil Vošnjak, :
bivši narodni poslanec iz Beograda.32 Pri tem naj \
omenimo, da je od 25 narodnih poslancev, ki so ;
bli izvoljeni na skupščinskih volitvah novembra j
1931, kandidiralo zdaj za narodno skupščino le 12 ]
narodnih poslancev'^'^ in kot vidimo je bil med
njimi tudi Vošnjak.
Že omenjena Jugoslovanska narodna stranka i
(Hodjerova) je v Ljubljano povabila kandidate in
njihove namestnike iz vseh okrajev Dravske bano-
vine. V hotelu Štrukelj so razpravljali o političnem
položaju in o vnovičnem izhajanju glasila Edinost.
O podrobnem načrtu za volilno agitacijo v Dravski
banovini je govoril predsednik dr. Ivo Potokar iz ;
Kamnika. Kot je pisal Slovenec, sta bila za slovenj-
graški okraj izbrana dva kandidata in sicer Josip Po-
lanc, posestnik in rudar v Pesju, njegov namestnik \
pa Josip Sovinec, posestnik v Paki nad Šalekom.^
Privrženci   razpuščene   Socialistične   stranke
Jugoslavije (SSJ) so imeli svoje shode v več krajih,
tako npr. 7. aprila v Šoštanju v Zadružnem domu. ;
Po vesteh v Delavski politiki, naj bi bilo na shodu ;
nad 700 delavcev, kmetov in malih obrtnikov, |
govorila sta Adolf Jelen in dr. Avgust Reisman, oba \
iz Maribora.■^^ Shod so imeli 14. aprila v Slovenj ,
Gradcu v gostilni Debelak, nadalje v Šmartenm pri ;
Slovenj Gradcu, v Mislinji in Pamečah. O poli-
tičnem položaju in programu volilne liste Zveze
delovnega ljudstva (Živka Topaloviča) sta govorila \
A. Jelen in dr. Celestin Jelene iz Ljubljane. Na sho- j
dih so izbrali več kandidatov, vendar nekateri niso ;
kandidature sprejeli kot npr. dr. Avgust Reisman. \
Slednjič so izbrali dva kandidata na listi Zveze
delovnega ljudstva za omenjeni okraj in sicer '
Adolfa Jelena, novinarja iz Maribora in njegovega
namestnika Franca Kranjca, malega posestnika iz
Št. Uja pod Turjakom v občini Mislinja.^^ Toda
tako kot lista Svetislava Hodjera, tudi lista Živka
Topaloviča ni bila odobrena, kasacijsko sodišče v ;
Beogradu ju je namreč zavrnilo z utemeljitvijo, da j
nista zadostili zakonskim predpisom.
Na opozicijski listi dr. Vladka Mačka je kan- ]
didiral Albert Puncer, trafikant iz Slovenj Gradca, |
na Ljotičevi Franc Marčič, posestnik iz Slovenj i
Gradca in na Maksimovičevi, na kateri so bili
kandidati pretežno iz južnih banovin, pa Milorad
Markovič, ekonom iz Zemuna.^^ Kot poroča celjski j
časopis Deutsche Zeitung, so zastopniki nemške i
narodne manjšine iz okraja na sestanku v Slovenj
Gradcu sklenili, da bodo volili Jevtičevo listo in
svoje glasove oddali kandidatu L. Kopaču.
Izidi petomajskih volitev so bili v okraju takšni:
volilnih upravičencev je bilo 7.760, glasovalo je
3.726 ali 47,50%, Jevtičevi listi je oddalo glasove
2.896 volilcev in sicer največ dr. A. Novačanu 1.648
glasov, L. Kopaču 933 in najmanj dr. B. Vošnjaku
315 glasov. Na Mačkovi listi je dobil A. Puncer 748
in na Ljotičevi F. Marčič 46 glasov, medtem ko
Maksimovičeva lista ni dobila niti enega glasu.39
Za narodnega poslanca tega okraja je bil izvoljen
dr. Novačan.
Oragniziranje jugoslovanske radikalne
zajednice, (JRZ) cestni odbor
Novo zarezo političnega življenja v tridestih
letih predstavlja padec Jevtičeve vlade, ki jo je
junija 1935 nasledila nova vladna kombinacija
Milana Stojadinoviča. Anton Korošec je postal
notranji minister. Sredi avgusta so predstavniki
srbskih radikalov. Slovenske ljudske stranke in
Spahove Jugoslovanske muslimanske organizacije
prijavili novo vsedržavno stranko Jugoslovansko
radikalno zajednico (JRZ) in objavili njen program
in statut.^*^ V Dravski banovini so se v novo
stranko JRZ pospešeno vljučevali člani razpuščene
SLS, s predhodnimi velikimi shodi in tabori, na
katerih so nastopali prvaki nekdanje SLS, pri tem
pa ovirali delovanje slovenskih radikalov. Dne 6.
oktobra 1935 je imel v Slovenj Gradcu velik shod
dr. Miha Krek. Navzlic dežju je množica napolnila
Slomškov trg, na shod so prišli ljudje tudi iz
sosednjih okrajev. Po navdušujočem govoru M.
Kreka, so za njim nastopili še mariborski pod-
župan Franjo Zebot, Marko Kranjc, agilni orga-
nizator JRZ na Štajerskem, in zastopnika JRZ iz
tedaj še prevaljskega okraja.'*^ V okraju Slovenj
Gradec se je ustanovila okrajna organizacija JRZ
30. oktobra 1935, njen predsednik je postal Jakob
Jaš, podpredsednik Anton Novak, tajnik Matko
Vostner in blagajnik inž. Vinko Vrhnjak.'^^ Še
predtem, bržkone septembra in oktobra, pa so
vznikale krajevne organizacije JRZ, te so delovale
v naslednjih občinah okraja: v Mislinji, Pamečah,
Podgorju, Slovenj Gradcu, Šmartnem pri Slovenj
Gradcu, Šoštanju, Topolšici, Velenju, Ložnici pri
Velenju za občino Št. Ilj pri Velenju.'*^ Ker prinaša
Slovenec za te krajevne organizacije JRZ tudi
imena vseh članov izvršnih odborov, bomo nekaj
zanimivih podatkov tu navedli. V pretežni večini
so bili člani vodstvenih organov posestniki (tudi
kmečki), gostilničarji, trgovci, duhovniki, privatni
32 Jutro, 19. aprUa 1936, št. 92 a.
33 Kmetski list, 17. aprila 1935, št. 16.
3* Slovenec, (ponedeljski), 8. aprila 1935, št. 14.
35 Delavska politika, 10. aprila 1935, št. 28.
36 Delavska politika, 20. aprila 1935, št. 31.
37 Jutro, (ponedeljsko), 23. aprila 1935, št. 16.
38 Jutro, 5. maja 1935, št. 103.
39 Kmetski list, 8. maja 1935, št. 19.
'^^ Slovenec, 20. avgusta 1935, št. 189 a.
Slovenski gospodar, 9. oktobra 1935, št. 41.
Slovenec, 3. novembra 1935, št. 253 a. Okrajni odbori
JRZ.
Slovenec, 3. novembra 1935, št. 253 a. Krajevni odbori
JRZ.
46
7
3 KRONIKA
1999
ANKA VIDOVlC-MIKUWCiC: OKRAJ SLOVENJ GRADEC V LETIH 1929-1941, 41-54
nameščenci. Med predsedniki je bil industrialec
Jakob Jaš v krajevni JRZ Mislinja, dva župnika in
sicer Franc Schreiner v Ložnici (občina Št. llj pri
Velenju) in Simon Kotnik v Podgorju, v Pamečah
posestnik in župan inž. Vinko Vrhnjak, posestnik
in župan Franc Hribernik v Šmartnem pri Slovenj
Gradcu, v Slovenj Gradcu pa zdravnik, primarij dr.
Franjo Radšel. V Velenju pa je bil npr. podpred-
sednik posestnik in rudar Jernej Videmšek. Po
podatkih, ki so nam na voljo naj še zapišemo, da
je imela krajevna organizacija v Mislinji 450 članov
in 20 odbornikov, v Ložnici pa nad 200 članov.^"!
Potem, ko je septembra 1935 zamenjal bana dr.
Dinka Puca novo imenovani ban dr. Marko Na-
tlačen, je kmalu razrešil v banovini prejšnje okraj-
ne cestne odbore in imenoval nove. Ti so bili tudi
v tem okraju iz vrst organiziranih članov JRZ,
vendar je po prejšnjem zakonu ostal še nadalje
predsednik cestnega odbora Ivan Rojnik, trgovec
in predsednik občine Slovenj Gradec in član JNS.'*^
Tudi v slovenj graškem okraju so skrbeli za ob-
novo starih in pa graditev novih cest. Denarna
sredstva so dobili iz fonda za javna dela in v vla-
davini JRZ nadaljevali graditev banovinske ceste
Šoštanj-Št. Vid (nad Valdekom, občina Mislinja),
medtem ko so za popravilo in graditev občinskih
cest dobivali denarna sredstva iz banovinskega
bednostnega fonda."!^
Prosvetna društva in kmečko-stanovsko
gibanje v katoliškem taboru, kmetijska
zbornica
Po zaslugi A. Korošca notranjega ministra v
Stojadinovičevi vladi, so se v okviru obnovljene
Prosvetne zveze kot matične organizacije v lavan-
tinski škofiji oživljala ali na novo ustanavljala šte-
vilna prosvetna društva, posebej mladinska. Ta so
se z ustanovitvijo Zveze fantovskih odsekov in
Zveze dekliških krožkov leta 1937 pričela osamo-
svajati. Vzporedno s tem so se organizacijsko širili
in v večini župnij so že delovali Fantovski odseki
in Dekliški krožki. Prosvetna društva, posebej mla-
dinske organizacije, vsa katoliška društva pa so
imela duhovnega voditelja, so dobivala nove smer-
nice delovanja v okviru uresničevanja krščanske
socialne akcije, s poudarkom na ljudski izobrazbi
in vzgoji. V okviru perečega socialnega in kultur-
nega vprašanja naj bi se člani teh društev posve-
čali predvsem t.i. socialni prosveti in protiko-
munistični propagandi, to je proti kulturnemu
boljševizmu. Prosvetna društva kot Fantovski od-
seki in Dekliški krožki so se udeleževala pro-
svetnih taborov in drugih proslav v okrajnem ali
dekanijskem merilu pa tudi izven njih. Tako npr.
je svoje zbrane vrste katoliška mladina tega okraja
predstavila v pisanem sprevodu že na Slomškovih
dnevih 28. in 29. junija 1936 v Mariboru. V nočni
procesiji so posebej s plamenicami prisostvovali
tudi možje in fantje iz Šaleške in Mislinjske
doline.^7 Dne 4. julija 1937 pa je slovenjgraška JRZ
priredila slovenski narodni tabor v okviru proslav
20-letnice majniške deklaracije, slavnostni gost je
bil dr. A Korošec. Številne prosvetne organizacije,
kolesarji, konjeniki, okrašeni vozovi in ljudje v
narodnih nošah, mnogi iz obmejnih krajev, so so-
delovali in popestrili veliko manifestacijo za narod-
no misel,^^ hkrati pa se spominih umrlega nad-
škofa dr. A. Jegliča. Slovenjgraški občinski odbor je
počastil dr. A. Korošca s tem, da mu je izročil
srebrno plaketo in ga imenoval za častnega občana
v zahvalo za njegove pretekle zasluge. Korošec je
sprva govoril o zaslugah pokojnega Jegliča, nato
obudil spomnim na šentjanški tabor pri Slovenj
Gradcu 7. aprila 1918, ki so se ga udeležili za-
stopniki iz Dravske, Mislinjske in Labudske doline.
Omenil je tudi dogodek, ko so tedaj množico, ki
se je navduševala za majniško deklaracijo, z noži
in koli napadli nasprotniki. Korošec je kot pravkar
imenovani častni občan svoj govor zaključil s
pozivom udeležencem naj tudi ta okraj pozitivno
sodeluje pri uresničevanju programa vsedržavne
JRZ. Na slovenjgraškem taboru, kjer je bilo po
poročilu Slovenskega gospodarja okrog 5.000 ljudi,
so govorili še drugi strankini prvaki in predstav-
niki katoliških prosvetnih društev in organizacij.^^
Kmečko prebivalstvo pa je bilo posebej priteg-
njeno v kmečko-stanovsko organizacijo. V okviru
obnovljene Kmečke zveze konec leta 1935 so se
poslej v Dravski banovini ustanavljale številne
krajevne Kmečke zveze. V obravnavanem okraju
so nastajale dokaj hitro, prva se je ustanovila že
13. septembra 1936 v Starem trgu pri Slovenj
Gradcu, naslednjih šest se je ustanovilo do janu-
arja 1937 in le nekaj v letih 1938, 1939. Tudi v tem
okraju so nekatere krajevne KZ delovale bodisi v
okviru občin ali pa župnij. Delovale so v Pamečah,
Starem trgu (občina Slovenj Gradec), v župniji Sv.
Florijan v naselju Zgornji Dolič (občina Mislinja), v
Skalah pri Velenju, Šmartnem pri Slovenj Gradcu,
Šoštanju, Sv. Andražu pri Velenju, Št. Ilju pri
Velenju, Št. Ilju pri Turjaku (občina Mislinja), Št.
Janžu na Vinski gori, v Topolščici in v Velenju.
Okrajna KZ je imela svoj sedež v Šoštanju.^0
Kmečka zveza pa je poskrbela tudi za svoj pod-
44 Ibidem.
4^ Slovenski gospodar, 6. novembra 1935, št. 45.
46 Slovenski gospodar, 29. julija 1936, št. 31.
4^ Primerjaj Slovenski gospodar, 1. julija 1936, št. 27.
48 Domoljub, 23. junija 1937, št. 25; Slovenski gospodar, 7.
julija 1937, št. 27.
4^ Slovenski gospodar, 7. julija 1937, št. 27.
^0 Anka Vidovič-Miklavčič. Kmečko stanovsko gibanje v
klerikalnem taboru na Slovenskem 1935-1941. Borec,
Ljubljana, 1990, št. 1, str. 98-140.
47
3 KRONIKA
7
ANKA VIDOVIČ-MIKLAVČIČ: OKRAJ SLOVENJ GRADECV LETIH 1929-1941, 41-54
1999
mladek; leto dni po svoji obnovitvi je na seji
Glavnega odbora sprejela sklep, da naj se v bližnji
prihodnosti pričnejo ustanavljati samostojni mla-
dinski odseki. Vodstvo KZ je kmalu pričelo pri-
pravljati tečaje za usposabljanje vodilnega kadra
mladinskih odsekov. Obenem je vodstvo tudi po-
zivalo, naj si vsak član krajevne organizacije KZ
prizadeva zajeti kmečko mladino v kmečko sta-
novsko organizacijo. Vanjo se more vključiti vsak
mladenič, ki se ukvarja s kmetijstvom in ki vestno
opravlja verske dolžnosti.^^ V okraju, kjer je bolj
ali manj živahno delovalo proti koncu obravna-
vanega obdobja dvanajst krajevnih KZ, so usta-
novili še šest Mladinskih odsekov KZ in sicer po-
sebej fantovskih in posebej dekliških. Obe orga-
nizaciji sta delovali v Starem trgu. Skalah pri Vele-
nju, Šmartnem pri Slovenj Gradcu, Št. Janžu pri
Velenju, Topolščici in v Velenju.
Krajevne organizacije KZ in tudi njeni mla-
dinski odseki so občasno poročali o svojem delu
sprva v Domoljubu in Oraču, kasneje pa v Vest-
niku za organizacijska vprašanja. Pri tem ugotav-
ljamo, da se je večkrat oglašala tudi kmečka mla-
dina iz slovenjgraškega okraja. Tako izvemo, da so
nekatere članice MKZ iz Šmartnega, ustanovljene
9. januarja 1938,^3 obiskovale v Ljubljani tečaj, na
katerem so se usposobile za vodstvo dekliških od-
sekov v okraju.5^ Tečaja so se udeleževali tudi
najbolj sposobni kmečki mladeniči iz okraja in ko
so organizirali krajevno MKZ, so člani praviloma
obiskovali t.i. kmečke večere. Na njih so se se-
znanjali z aktualnimi socialnimi vprašanji v luči
krščanskega solidarizma, obenem pa tudi z idej-
nimi smernicami kmečkega mladinskega gibanja in
s pridobitvami naprednega kmečkega gospodar-
stva. Tako kot v drugih okrajih je kmečka mladina
tudi v slovenjgraškem prirejala razna tekmovanja
in pa kmečke mladinske tabore. Eden odmevnej-
ših. Orač ga je proglasil za "prvi tabor Mladinske
Kmečke zveze v Sloveniji", je bil 3. septembra 1939
v Skalah pri Velenju pod pokroviteljstvom okraj-
nega narodnega poslanca, izvoljenega na skupščin-
skih volitvah decembra 1938, Ivana Theuerschuha
(v časopisih tudi Teuerschuh). Tabora se je ude-
ležila kmečka mladina iz sosednjih občin in župnij,
prireditev je trajala ves dan. Najprej so ob navzoč-
nosti množice na trgu pred cerkvijo blagoslovili
prapor MKZ Skale, cerkvenemu obredu je sledilo
ARS, dislocirana enota Inštitut za novejšo zgodovino
(INZ), Gradivo Zveze kmetskih fantov in deklet, fasc. 3,
med drugim so ohranjena tudi Pravila (katoliške) Mla-
dinske Kmečke zveze 1937.
52 Podatki so zbrani v Oraču (1937-1941), Vestniku za or-
ganizacijska vprašanja (1940-1941) in Koledarju Kmečke
zveze za leto 1941.
53 Slovenski gospodar, 12. januarja 1938, št. 2.
5^ Orač. Za bodočnost slovenskega kmeta, marec 1938, št.
4, (prva številka je izšla decembra 1937).
zborovanje. Prvi govornik je bil idejni vodja in
predsednik osrednjega vodstva Mladinske Kmečke
zveze Ludovik Puš, ki je v govoru poudaril pomen
stanovskega organiziranja in geslo: "z mladino je
treba začeti, če hočemo rešiti naše kmečke domo-
ve". Za njim sta govorila poslanec Theuerschuh in
banski svetnik ter tajnik okrajne KZ Novak. Po
kmečki himni je kaplan Rojht, ki je imel veliko
zaslug za razvoj škalske MKZ, povabil zborovalce
v dvorano, kjer so si ogledali "zabavno igro o
kmečkem življenju."55 Tudi Slovenec je poročal o
lepo uspelem taboru in opozoril na govor L. Puša,
ki je med drugim poudaril pomembne naloge
mladinskega kmečkega gibanja: utrditev kmečkih
domov, ohranitev kmečke zemlje in kmečkega
poklica. Kmečka mladina naj predvsem z lastnimi
silami ustvari gospodarske pogoje za boljše življe-
nje, sodeluje pri ohranitvi in utrditvi krščanske
vere in slovenske narodne zavesti.56
Krajevne KZ so imele vsakoletni občni zbor na
katerem so pregledali tudi organizacijsko stanje in
dejavnost. Poleg tega so prirejali razne tečaje, stro-
kovne posvete in javna zborovanja.
Ivan Theuerschuh, narodni poslanec, izvoljen 11.
decembra 1938.
55 Orač, oktobra 1939, št. 10.
5o Slovenec, 8. septembra 1939, št. 205.
48
47
1999
3 KRONIKA
ANKA VIDOVIČ-MlKLAVČlC: OKRAJ SLOVENJ GRADEC V LETIH 1929-1941, 41-54
Eno takih je bilo 25. aprila 1937 v Št. Janžu na
Vinski gori, kjer je bil prisoten tudi predsednik
Glavnega odbora KZ Ivan Brodar. Pol drugo uro je
govoril v "nabito polni dvorani" možem in ženam,
fantom in dekletom o pomenu stanovskega orga-
niziranja kmečkega ljudstva. Popoldne istega dne
so spremili Brodarja čez hrib še na kmečko zbo-
rovanje v Št. llju pri Velenju.5'' Znova so imeli
kmečki tabor 11. julija 1937 v Št. Janžu na Vinski
gori, tedaj so ustanovili mladinski odsek KZ za
fante in odsek za dekleta.^^ Velik kmečki tabor s
pisanim sprevodom je potekal 17. julija na Glav-
nem trgu v Slovenj Gradcu. Otvoril ga je župan
občine Pameče Ivan Vrhnjak, govorili so Ivan
Brodar, Ludovik Puš, banski svetnik Ivan Tovšak
in urednica "Kmečke žene" rojakinja Kristina Prija-
telj in pa predsednica MKZ Lenčka Mrzel. Tabor
so zaključili s petjem kmečke himne "Mi smo
slovenske zemlje orači".^^
Člani na novo ustanovljene Kmetijske zbornice
1937 so bili večinoma člani JRZ in Kmečke zveze.
Slovenjgraški okraj je zastopal Stanko Sevčnikar iz
Zabrda v občini Velenje, njegov namestnik je bil
Franc Hribernik iz Legna v občini Šmartno pri
Slovenj Gradcu.60 Toda tako kot drugod tudi v
tem okraju kmetje niso bili povsem zadovoljni s
Kmetijsko zbornico. Potegovali so se namreč, zlasti
še člani ZAKŠ, da bi sodelovali vsi "kmetje od
pluga in motike" v svojem resničnem predstav-
ništvu -"kmečkem parlamentu" - kmečki zbornici, v
kateri bi kmetje bolj neposredno vplivali na
"kmečko politiko".
Jugoslovanska nacionalna stranka v opoziciji,
mladina JNS (MJNS)
Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS), ki je
po padcu Jevtičeve vlade prešla v opozicijo, se je
polagoma pričela po sprejetju pohorskih punktacij
avgusta 1935, ki so zahtevale dekoncetracijo držav-
ne uprave, organizacijsko in programsko prenav-
ljati. Zlasti po strankinem kongresu sredi leta 1936
v Beogradu. Temu je v Dravski banovini sledila
banovinska skupščina 10. avgusta istega leta, na
kateri so govorili tudi o potrebi strnjevanja nacio-
nalnih vrst v vseh političnih akcijah, še posebej na
bližnjih občinskih volitvah.
V Dravski banovini je osrednje banovinsko
vodstvo v Ljubljani ustanovilo banovinski akcijski
odbor, z namenom, da se prične nacionalna mla-
dina tudi politično organizirati, pod imenom Mla-
dina JNS (MJNS). V to mladinsko organizacijo so
57 Domoljub, 12. maja 1937, št. 19.
58 Domoljub, 14. julija 1937, št. 28.
59 Slovenski gospodar, 27. julija 1938, št. 30.
60 Domoljub, 1. julija 1937, št. 26.
61 Jutro, 11. avgusta 1936, št. 184.
vstopali iz vrst članov sindika ne organizacije Na-
rodne strokovne zveze pa tudi mlajši člani Sokola
in kmečke mladinske organizacije Zveze kmetskih
fantov in deklet, če so bili seveda politično
naklonjeni unitaristični JNS. Od leta 1937 dalje so
se pričele ustanavljati, kot so določala pravila,
predvsem okrajne organizacije; v slovenjgraškem
okraju se je ustanovila 31. oktobra 1937. Jutro je
poročalo, da je bilo v hotelu Goli zbranih okrog
150 mladincev iz vseh občin okraja ob prisotnosti
starejših članov stranke in narodnega poslanca
geometra Milana Mravljeta ter tajnika banovin-
skega odbora MJNS Andreja Uršiča.62 Na tej
skupščini je govoril član okrajne in krajevne JNS
že omenjeni Ivan Rojnik, prisotne je vzpodbujal,
naj bodo borbeni, požrtvovalni in vztrajni pri delu
za "veliko jugoslovansko misel". Tajnik pripravljal-
nega odbora Bogdan Pušenjak je udeležence se-
znanil z dejavnostjo nacionalne mladine v bano-
vini in v tem okraju, pri tem pa poudaril, da se
mora mladina zavedati, da je prihodnost Sloven-
cev le v Jugoslaviji, zato je potrebno, da se nacio-
nalna mladina kar najbolj uveljavi tudi v politič-
nem življenju. Zatem je govoril o programskih
smernicah in o tistih pojavih v političnem življenju
v državi, ki silijo, da se v dogajanja vključi tudi
nacionalna mladina, banovinski tajnik Uršič.63 Za
predsednika okrajne MJNS so izvolil Gustava Kaca
iz Šmartnega, dva podpredsednika Karla Kokolja
in Joca Slomška, tajnika Bogdana Pušenjaka in
blagajnika Huberta Kovača, vsi iz Slovenj Gradca,
razen Slomška, ki je bil iz Šoštanja. Odborniki pa
so bili iz Slovenj Gradca, Mislinja, Zgornjega Do-
liča, Velenja. Po volitvah je Mravlje z govorom
seznanil prisotne s političnim položajem v državi
in banovini, skupščino pa so zaključili s petjem
"Hej Slovani!".64
Poleg okrajne MJNS so bile do konca leta 1937
ustanovljene še krajevne organizacije in sicer v
Slovenj Gradcu,65 Šmartnem pri Slovenj Gradcu,6^
Mislinji6'' in Velenju.68 Po priključitvi Avstrije k
nemškemu rajhu so bile nacionalne organizacije
močno pritegnjene v narodnoobrambno gibanje.
Dne 8. maja 1938 je bila izvedena velika nacio-
nalna manifestacija v okraju. Na prireditvi se je
zbralo nad 500 mladincev pretežno iz okraja, prišli
so tudi zastopniki drugih okrajev, tako iz Celja,
Dravograda, Maribora, Laškega, Radovljice, Kamni-
ka, Ljubljana-okolice in Gornjega Grada. Prišli so
nekateri člani banovinskega odbora MJNS in pa
62 Julro, 4. novembra 1937, št. 257. Krasna manifestacija
nacionalne mladine iz slovenjgraškega okraja.
63 Ibidem.
64 Ibidem, 4. novembra 1937, št. 257.
65 Jutro, 13. novembra 1937, št. 265.
66 Jutro, 17. novembra 1937, št. 268.
67 Jutro, 24. novembra 1937, št. 274.
68 Jutro, 4. decembra 1937, št. 282.
49
3 KRONIKA
ANKAVIDOVlC-MIKUWCiC; OKRAJ SLOVENJ GRADEC V LETIH 1929-1941.41-54
7
1999
senator Ivan Pucelj ter narodni poslanci Ivan
Prekoršek, Milan Mravlje in Rudolf Pleskovič. Po-
tem ko so jih člani vodstev domačih nacionalnih
organizacij pozdravili, se je razvil sprevod po
mestu, zatem pa so napolnili dvorano Gollovega
hotela. Po govoru predsednika krajevne organiza-
cije MJNS za Slovenj Gradec Bogdana Pušenjaka,
ki je orisal delo nacionalne mladine in njene na-
loge v prihodnje, so govorili še predsednik bano-
vinske MJNS inž. Jože Rus, Ivan Pucelj in zastop-
niki JNS iz drugih okrajev. Ivan Pucelj je razložil
mednarodni položaj v Evropi in pozival mladino k
narodnoobrambni dejavnosti, ki naj pripomore k
stabilnosti jugoslovanske države.^^
Ko je jeseni 1940 osrednje banovinsko vodstvo
MJNS v Ljubljani sprejelo nov, obširen program in
izvedlo začetno fazo akcije "Na skupno delo", z
ustanovitvijo "Odbora naprednih strank",''^ so
potem tako mladinske kot starešinske organizacije
na svojih skupščinah po okrajih obravnavale te
nove programske smernice MJNS. Med temi sta
bili tudi okrajni organizaciji JNS in MJNS za
Slovenj Gradec, ki sta na isti skupščini 16. febru-
arja 1940 razpravljali o vsebini novega programa
in nujnosti akcije povezovanja vseh "naprednih sil"
v Dravski banovini.^l
Občinske volitve
Privrženci Stojadinovičeve JRZ, zlasti krajevni
strankini veljaki, so pričakovali veliko sprememb v
občinskim upravah z napovedanimi občinskimi
volitvami. Volitve so bile še vedno javne in so po-
stopoma trajale v Dravski banovini od decembra
1935 do marca 1938. Slovenski gospodar je tik pred
volitvami oktobra 1936 pisal: "Volitve so mobiliza-
cija... Mobiliziramo se v obrambo demokracije, po-
štenosti, slovenstva in katoliške vere".''^ Propagan-
da in volilni boj sta bila ponekod dokaj ostra; v
slovenjgraškem okraju je bilo veliko pritiskov in
groženj, zlasti na neorganizirano delavstvo. V
občinah so zmagale liste JRZ tako na volitvah 25.
oktobra 1936 in 6. decembra istega leta, zadnje
volitve so potekale 25. marca 1938, med njimi tudi v
štirih občinah v obravnavanem okraju.■^^ Volilna
udeležba je bila različna, ponekod je zabeležena
velika abstinenca, vendar je JRZ uspela dobiti
največ glasov in s tem občinskih odbornikov. Naj za
primer navedemo Šoštanj, ko je od 618 volilnih
upravičencev, glasovalo 406, vsi ti pa za JRZ.^^
69 Domovina, 12. maja 1938, št. 19; jutro (ponedeljsko), 9.
maja 1938, št. 19.
70 Več o tem Anka Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacio-
nalizmom in katolicizmom, Ljubljana 1994, str. 228-233.
71 Jutro, 7. marca 1941, št. 56.
72 Slovenski gospodar 21. oktobra 1936, št. 43.
73 Slovenski gospodar, 30. marca 1938, št. 13.
74 Slovenski gospodar, 9. decembra 1936, št. 50.
Viktor Eržen, urednik Delavske politike in aktivist
socialističnega gibanja.
Slovenj Gradec dobi dve novi zdravstveni
ustanovi
Decembra 1938 je v Slovenj Gradcu potekala
velika slovesnost ob otvoritvi Zdravstvenega doma
in Protituberkuloznega dispanzerja. Slovesnost je
bila v nedeljo 4. decembra 1938, prišli so zastop-
niki zdravstvenih ustanov iz Ljubljane in Celja.
Slavnostni govor je imel slovenjgraški župan dr.
Jože Picej, za njim je govoril primarij slovenjgraške
bolnišnice dr. Lojze Simoniti, ki je tedaj tudi pred-
sedoval tamkajšnji Protituberkulozni ligi. Pouadril
je, da je dolgoletno skupno prizadevanju tako
lokalnih kot banovinskih pristojnih organov rodilo
lepe uspehe. Poleg tega je istočasno potekala tudi
akcija za ustanovitev Zdravstvenega doma; njen
pobudnik in voditelj je bil tamkajšnji podpred-
sednik Protituberkulozne lige in okrajni sanitetni
refernet dr. Maks Pohar.75
Slavnost ob 20-letnici delovanja koroških
borcev
V počastitev 20-letnice obstoja koroških borcev
sta krajevna Legija koroških borcev in podružnica
Družbe sv. Cirila in Metoda v Šoštanju priredili
svečanost in hkrati obudili spomin na koroška
borca Okretiča in Jazbarja, ki sta žrtvovala svoje
življenje. Že v soboto 10. junija 1939 je bila v So-
kolskem domu narodnoobrambna prireditev z
uvodnim pozdravom predsednika CMD dr. Jožeta
Goričarja, posebna pozornost je bila izkazana dr.
75 Slovenec, 11. decembra 1938, št. 284 a.
50
47
1999
3 KRONIKA
ANKA VIDOVIČ-MIKLAVČIČ: OKRAJ SLOVENJ GRADEC V LETIH 1929-1941, 41-54
Maksu Šnuderlu iz Maribora in zastopnikom
študentskega Narodno akademskega bloka z lju-
bljanske univerze. Po igri "Gremo v Korotan",
zborovski deklamaciji Pregljeve pesnitve "Ubiti
zvon", petju koroških narodnih pesmi učiteljskega
okteta, je bila osrednja točka akademije govor dr.
Snuderla. Občinstvu je orisal zgodovinsko ozadje
in potek bojev za Koroško. Po akademiji so se
udeleženci zvrstili v "veliko povorko", peli domo-
ljubne pesmi in vzklikali močni in neodvisni ]ugo-
slaviji,''^ in kot poročajo nemški viri, protinaci-
stična gesla. Tako kot druge narodne manifestacije
je tudi to spremljal nemški konzulat v Ljubljani in
konzul Bernard je "videl znak, da banska uprava
in odločujoče osebnosti v Sloveniji niso voljne pri-
spevati k normalizaciji odnosov" med Slovenci in
slovenskimi Nemci.'''' Naslednji dan 11. junija pa
so se nadaljevale svečanosti na Glavnem trgu. Po
cerkvenem obredu so odšli na pokopališče ter se z
venci poklonili že omenjenima borcema, ki sta bila
1919 leta ranjena pri Črni in sta po treh tednih
umrla. Poleg tega je imela podružnica mladinske
CMD svojo akademijo v Sokolskem domu. Celotna
prireditev v Šoštanju je imela med prebivalci velik
odmev.^S
Sokolske prireditve v znamenju
narodnoobrambnega gibanja
Dne 16. junija 1938 je potekal javni letni telo-
vadni nastop slovenj graškega Sokola ob prisotnosti
tudi bratskih sokolskih organizacij iz Črne, Žerjava
in Dravograda. V imenu mariborske župe in ko-
roškega okrožja je prisotne pozdravil okrožni na-
čelnik Miro Veljak, starosta Ivan Rojnik pa je nato
govoril o pomenu sokolske ideje in njihovi pri-
pravljenosti za narodnoobrambno delo. Zatem so
zapeli "Pesem sokolskih legij". Zvečer so priredili s
"priznanim orkestrom slovenj graškega jazz or-
kestra" zabavo v prostorih Sokolskega doma.^^
Dne 21. junija 1938 pa je bilo ob 30-letnici delova-
nja sokolske organizacije veliko narodno slavje v
Šoštanju. Ustanovni občni zbor davnega 1908 leta
je vodil Vladimir Vošnjak, prva telovadnica je bila
v Kolškovem gradu, kasneje last Vošnjakovih.^^ Že
v soboto so mladinci s plamenicami korakali po
Šoštanju in nato ob prisotnosti množice meščanov
zanetili kres na bližnjih Goricah. Ob ognju so pre-
pevali sokolske in narodne pesmi, v Sokolskem
domu pa je istočasno potekal slavnostni občni
zbor, ki so se ga udeležile številne organizacije.
76 Jutro, 14. junija 1939, št. 135.
Primerjaj Dušan Biber, Nacizem in Nemci v Jugoslaviji
1933-1941. Ljubljana 1966, str. 159-162.
II Jutro, 14. junija 1939, št. 135.
79 Jutro, 24. junija 1939, št. 144.
80 Primerjaj Jutro, 16. junija 1938, št. 138.
med njimi tudi organizacija socialističnega delav-
skega kulturnega društva "Cankar". Množica, ki je
bila prisotna pri kresovanju, je potem po mestu
razvila povorko in vzklikala Jugoslaviji, kralju. So-
kolu in "bratski Čehoslovaški". V nedeljo so znova
priredili pisan sprevod po mestu, govorili so sokol-
ski funkcionarji, popoldne je bil telovadni nastop,
ki je navdušil množico gledalcev. Zvečer je na
družabnem srečanju v Sokolskem domu igrala de-
lavska godba "Zarja".81
Skupščinske volitve decembra 1938
Od številnih taborov, ki so potekali v banovini
od druge polovice leta 1935 pa tja do aprilskega
zloma 1941, se jih je nekaj zvrstilo tudi v tem
okraju. Omenili bomo le "narodni tabor" v Šošta-
nju, ki je bil 31. julija 1938 za okraje Slovenj Gra-
dec, Celje, Slovenske Konjice in Gornji Grad. Kot
poroča Slovenski gospodar je bilo prisotnih okrog
8.000 ljudi. Pomen tabora na severni meji je s
svojo prisotnostjo poudaril dr. A. Korošec, doma-
čini pa so mu postavil slavolok z napisom: "Vodi-
telj naš, ves narod je Tvoj"! Obenem ga je
šoštanjski občinski odbor imenoval za častnega
občana "v znak hvaležnosti za zasluge za slovenski
narod". Poleg dr. Korošca so govorili še minister
dr. M. Krek, v imenu Prosvetne zveze Marko
Kranjc, prof. Mirko Bitenc iz Celja kot član vodstva
Zveze fantovskih odsekov, Rudolf Smersu iz Lju-
bljane v imenu Zveze združenih delavcev, za-
stopnik Kmetijske zbornice Martin Steblovnik in
ravnatelj Ivan Theuerschuh.82 Poleti 1938 so bili
tabori v znamenju narodnoobrambnega gibanja pa
tudi kot uvod k pripravam na skupščinske volitve.
Razgretost političnega življenja, ki je se je po
občinskih volitvah nekoliko polegla, se je znova
pokazala v volilnem boju za skupščinske volitve,
ki so potekale 11. decembra 1938. V tem volilnem
boju je s številnimi shodi in tabori mož in fantov
vse daleč prekašal katoliški tabor, ki je imel v JRZ,
kot vladni stranki, močno politično zaledje in
razvejeno organizacijo številnih katoliških društev
in organizacij. Na Stojadinovičevi listi JRZ je bil za
obravnavani okraj izbran kot kandidat že ome-
njeni Ivan Teuerschuh, ravnatelj meščanske šole v
Slovenj Gradcu, njegov namestnik pa Anton No-
vak, župan v Šoštanju.83 Na opozicijski listi dr.
Mačka so v Dravski banovini v enem bloku kan-
didirali privrženci Slovenske združene opozicije in
v drugem socialisti, ki so se tehnično povezali z
JNS. Seveda je politični katoliški dnevnik Slovenec
veliko pisal in pri tem komentiral povezavo sled-
81 Jutro, 24. junija 1938, št. 144.
82 Slovenski gospodar, 20. julija 1938, št. 29; ibidem, 3.
avgusta 1938, št. 31.
83 Dr. Milan Ževart, n. d. str. 23.
51
3 KRONIKA
ANKA VIDOViC-MIKLAVCiC; OKRAJ SLOVENJ GRADECV LETIH 1929-1941. 41-54
7
1999
njih dveh (socialistov in JNS), sicer pa je v kato-
liškem tisku nasploh potekala velika gonja proti
volilnim shodom in kandidatom na opozicijski listi
dr. Vladka Mačka. Kmečkodelavsko gibanje, ki so
ga sestavljali krščanski socialisti, stara SLS in sku-
pine dr. Kukovca (t.i. Slovenska združena opozi-
cija) se je v okraju sporazumelo za kandidata Si-
mona Blatnika, posestnika in trgovca iz Stare vasi
pri Velenju, katerega so podpirali tudi tamkajšnji
komunisti. Za njegovega namestnika je bil izbran
Leopold Kališnik, rudar iz Velenja.84 To je bil en
blok Mačkove združene opozicije, drugi blok pa,
kot smo že omenili socialisti in JNS. Na okrajni
volilni konferenci socialistov 6. novembra 1938 v
hotelu Rak v Velenju je A. Jelen govoril zastop-
nikom, ki so prišli iz vseh večjih krajev. Za na-
mestnika kandidata so izbrali Franca Kranjca.^^
Jutro je za slovenjgraški okraj navedlo kot kandi-
data Alberta Puncerja, trafikanta iz Slovenj Gradca
in njegovega namestnika Franca Kranjca, posest-
nika v Št. llju pri Velenju.86 Na Ljotičevi listi je bil
za okraj določen Rudolf Šimnovec.^^
V okraju je bilo 7.795 volilnih upravičencev od
tega jih je volilo 5.382. Ugotavljamo, da je bila v
primerjavi z nekaterimi drugimi okraji udeležba
volilcev kar velika. Z veliko večino je zmagala lista
JRZ (Theuerschuh), ki je dobila 4.945 glasov, kan-
didat slovenske združene opozicije (Blatnik) je do-
bil 329 in drugi blok socialisti in JNS (Puncer) 108
glasov, skupaj je dobila lista dr. Mačka 437 glasov,
medtem ko Ljotičeva lista ni dobila nobenega,^^
Zveza združenih delavcev
Potem ko je bila novembra 1935 v Ljubljani
ustanovljena krščanska strokovna organizacija slo-
venskega delavstva - Zveza združenih delavcev
(ZZD), ki je imela za cilj združiti vse slovenske
delavce v eno stanovsko organizacijo in v katoliško
skupnost, je začela širiti svoje podružnice tudi v
tem okraju. Med prvimi se je ustanovila podruž-
nica ZZD v Velenju in za njo nova podružnica 18.
decembra 1938 v Topolščici, v katero so se vključili
stavbinski in zdraviliški delavci. Predsednik okrož-
ne organizacije ZZD s sedežem v Velenju Veko-
slav Zaje je na občnem zboru razložil pravila ZZD
in kolektivno pogodbo stavbinskih delavcev.^^ Po
delavskem taboru ZZD 21. avgusta 1938 na Gradu
pri Slovenj Gradcu^O se je tu ustanovila podruž-
Slovenska vas, 30. novembra 1938, št. 13; primerjaj tudi
dr. Milan Ževart, n. d., str. 23, 24.
85 Delavska poUtika, 8. novembra 1938, št. 114.
86 Jutro, 4. decembra 1938, št. 281.
87 Dr. Milan Ževart, n. d., str. 23.
88 Slovenec, 13. decembra 1938, št. 285; Jutro, 13. decembra
1938, št. 288.
89 Slovenski delavec, 21. januarja 1939, št. 4.
90 Slovenski delavec, 27. avgusta 1938, št. 34.
niča ZZD, zajela je delavce zaposlene v tovarni
kos, meril, usnja in kravat. Kot poroča glasilo ZZD
Slovenski delavec so se vključili tudi mnogi stav-
binski delavci, ki so bili prej organizirani v "na-
sprotni organizaciji".91 Ustanovljena podružnica
ZZD v Mislinji, ki je štela 170 zaposlenih in so
skoraj vsi bili člani ZZD, je imela veliko razprtij s
tamkajšnjim tujim podjetnikom gozdarske indus-
trije dr. Arturjem Pergerjem. Nikakor ni privolil v
podpis kolektivne pogodbe, izplačeval jim je, kot
je zapisal Slovenski delavec, zelo nizke mezde in
pri tem šikaniral delavce, vse to je tamkajšnje de-
lavstvo prignalo v stavkovno gibanje, ki ga je
podprlo vodstvo ZZD. Stavka je trajala je od 9.
marca do 11. aprila 1939, četudi se je končala z
delnim uspehom, se lastnik in uradništvo podjetja
niso držali pravil kolektivne pogodbe. O na-
daljnjem šikaniranju delavcev, neizpolnjevanju de-
lavskozaščitne zakonodaje in negiranju ustanov
delavske zaščite, oviranju dejavnosti tamkajšnje
ZZD, pa tudi o maščevalnih ukrepih, kot npr. od-
pustitev "agilnega strokovničarja in organizatorja
ZZD v tem podjetju" Konrada Gumpota, je po-
ročal Slovenski delavec skoraj vse leto.92 Pisal je
tudi o solidarnosti prebivalcev Mislinjske doline s
stavkujočimi delavci, o njihovi pomoči in še po-
sebej pomoči trgovca Miroslava Vernika, ki ni
poznal nobene razlike med "zaposlenim in neza-
polenim delavcem". Delavci pa so se oprijeli gesla
"Svoji k svojim, tujci pa naj prav tako (gredo op.
A. V. M.) tja, kamur spadajo."93 Večina delavcev je
bila naperjena proti nemškutarjem, tujim izkorišče-
valskim podjetnikom in nasploh privržencem na-
cionalsocializma. Sicer pa je vodstvo ZZD rado
predstavljalo svojo organizacijo za "sodobno delav-
sko organizacijo", ki utira pot korporativizmu.
Nova podružnica ZZD se je ustanovila v Ska-
lah 26. novembra 1939, kot na novo ustanovlje-
nega rudarskega odseka ZZD 12. novembra 1939 v
Ljubljani. Na sestanku je Vekoslav Zaje, kot de-
legat Delavske zbornice, razlagal pomen tega od-
seka in zahteve o reguliranju plač glede na rastočo
draginjo za rudarje v trboveljskih in državnih
rudnikih. Velenjski rudnik lignita je bilo rudarsko
državno podjetje, vendar so bili rudarji ves čas
zelo nezadovoljni z upravljanjem Generalne direk-
cije, ki je bila v Sarajevu.94
Prizadevanje za dosego višjih mezd ob nara-
ščanju cen v obdobju vojnega gospodarstva, je ro-
dilo ustanovitev še druge podružnico ZZD v Ve-
91 Slovenski delavec, 21. januarja 1939, št. 4.
92 Primerjaj, Slovenski delavec, 27. maja 1939, št. 22; ibi-
dem, 8. julija 1939, št. 28; ibidem, 15. julija 1939, št. 29;
ibidem, 12. avgusta 1939, št. 33; ibidem, 4. novembra
1939, št. 45.
93 Slovenski delavec. 2. septembra 1939, št. 36.
94 Slovenec, 20. avgusta 1935, št, 189 a; Slovenski delavec,
9. decembra 1939, št. 50.
52
47
3 KRONIKA
1999
ANKA VIDOVIČ-MIKLAVČIČ: OKRAJ SLOVENJ GRADEC V LETIH 1929-1941, 41-54
lenju in sicer 16. februarja 1941 za lesno in gozdno
delavstvo.95 Nasploh je Slovenski delavec pisal, da
mora biti delavstvo "pošteno plačano", s čimer bo
med drugim preprečeno, da bi se navduševalo za
"nemški fašizem" ali "ruski komunizem".
Že prej, zlasti pa proti koncu tridesetih let si je
ZZD močno prizadevala zajeti poleg neorganizi-
ranih delavcev, tudi tiste iz vrst krščanskih so-
cialistov. Ponekod so pridobili delavce tam, kjer
niso bili delavni sindikati v nasprotnih taborih,
tako npr. nekaj iz vrst socialistov in narodnega
delavstva. Podružnice ZZD v okraju so se redno
oglašale v Slovenskem delavcu, med drugim so
pisale o organizacijski rasti in o svojih akcijah za
dosego socialne zakonodaje.
Obisk bana dr. Marka Natlačena
Velik dogodek za okraj je bil obisk bana dr.
Marka Natlačena 26. aprila 1939 v Šoštanju. Obisk
je bil v znamenju Natlačenove inšpekcijske turneje
po severnem delu Dravske banovine. Na glavnem
trgu so ga pričakali občinski in politični veljaki
JRZ, "vseh vrst uradništva ... požarno-brambne
organizacije, čestita duhovščina, vseh vrst organi-
zacij in razne druge korporacije".^^ Ta dan so se
zvrstili na občinskem uradu pri banu predstavniki
raznih organizacij, ki jih je vodil banski svetnik iz
slovenjgraškega okraja Marko Novak. Predstavnik
ZZD Vekoslav Zaje je v imenu velenjskih rudarjev
izročil spomenico, v njej so izrazili "starodavno
željo velenjskega delavstva", da naj rudnik pre-
vzame banska uprava, pričnejo naj se tudi dela za
razširitev elektrarne, s čimer se bo povečala za-
poslitev delavstva. Zatem so prišli s svojimi spo-
menicami, ki so vsebovale "želje in prošnje" so-
cialnogospodarske in prosvetnokulturne narave
tudi predstavniki duhovščine, uradnikov, občin-
skih odborov okraja in še mnogih drugih organi-
zacij. Ban Natlačen je vsem prisotnim obljubil
svojo pomoč in med drugim zatrdil, da je "nevar-
nost vojne in nepotreben strah odstranjen, ker
živimo v najboljših prijateljskih odnošajih med
sosednjimi državami predvsem z Italijo, Nemčijo
isto tudi z Madžarsko..."97
Toda politični dogodki so se zasukali drugače
in čez nekaj mesecev se je pričela druga svetovna
vojna; aprila 1941 pa je tudi Slovenijo in s tem
slovenjgraški okraj zasedla nemška vojska.
VIRI IN LITERATURA
Arhiv Republike Slovenije (ARS) fond Društvena
pravila, fasc. 6501-6600.
Arhiv Republike Slovenije (ARS), dislocirana enota
Inštitut za novejšo zgodovino, (INZ). Gradivo
Zveze društev kmetskih fantov in deklet, med
drugim tudi pravila katoliške Mladinske Kmečke
zveze 1937.
Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana
1937.
Splošni pregled Dravske banovine. Ljubljana 1939.
Fran Pernišek, Zgodovina slovenskega Orla. Bue-
nos Aires 1989.
Milan Ževart, Narodnoosvobodilni boj v Šaleški
dolini. Ljubljana 1977.
Anka Vidovič-Miklavčič, Kmečko stanovsko giba-
nje v klerikalnem taboru na Slovenskem 1935-
1941. Borec, Ljubljana 1990, št. 42, str. 73-143.
Anka Vidovič-Miklavčič, Mladina med nacionaliz-
mom in katolicizmom. Ljubljana 1994.
Anka Vidovič-Miklavčič, Vloga in organizacijski
razvoj Zveze absolventov kmetijskih šol in Zveze
absolventk kmetijsko-gospodinjskih šol na Slo-
venskem v zadnjem desetletju stare Jugoslavije.
Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodo-
vino. Ljubljana 1989, št. 3, str. 238-247.
Anka Vidovič-Miklavčič, Jugoslovanska narodna
stranka v Dravski banovini. Zgodovina v šoli
VIII. Ljubljana, 1999, št. 1, str. 24-31.
Slovenec (Ljubljana) 1929-1941.
Jutro (Ljubljana) 1929-1941.
Slovenski gospodar (Maribor) 1929-1941.
Domovina (Ljubljana) 1929-1941.
Kmetski list (Ljubljana) 1929-1941.
Slovenska vas (Ljubljana) 1938.
Orač (Ljubljana) 1935-1941.
Domoljub (Ljubljana) 1929-1941.
Edinost (Ljubljana) 1934-1936.
Vestnik za  organizacijska  vprašanja  (Ljubljana)
1940-1941.
Koledar Kmečke zveze za leto 1941.
Delavska politika (Ljubljana) 1929-1941.
Slovenski delavec (Ljubljana) 1937-1941.
95 Slovenski delavec, 21. februarja 1941, št. 8.
9° Slovenski delavec, 6. maja 1939, št. 19.
97 Ibidem.
53
3 KRONIKA
7
ANKA VIDOVIČ-MIKLAVČIČ: OKRAJ SLOVENJ GRADEC V LETIH 1929-1941,41-64
1999
ZUSAMMENFASSUNG
Der Bezirk Slovenj Gradec in den Jahren
1929-1941
Nach einigen Zahlenangaben über den Bezirk
Slovenj Gradec (Windisch Graz) setzt sich der
Autor mit folgenden Ereignissen der ersten Hälfte
der dreißiger Jahre auseinander: Auflösung der
Orel-Verbände (Orli und Orlice), Gründung der
Burschenverbände (Fantovski odseki) und der
Zirkel für junge Frauen (Dekliški krožki), Tätigkeit
des Verbandes der Kulturvereine (Zveza kulturnih
društev), Wahlergebnisse der Parlamentswahlen
vom November 1931, Gründung der Jugosla-
wischen Radikalen Bauerndemokratie (Jugoslovan-
ska radikalna kmečka demokracija/IRKD), der
späteren Jugoslawischen Nationalen Partei (Jugo-
slovanska nacionalna stranka/jNS), der Jugosla-
wischen Volkspartei (der Hodjera-Anhänger) (Jugo-
slovanska narodna stranka), ferner Charakteristika
der sozialistischen Bewegung, des Verbandes der
Absolventen  der Landwirtschaftsschulen  (Zveza
absolventov kmetijskih šol) sowie Ergebnisse der
Wahlen vom 5. Mai 1935. Es folgt ein Umriß der
zweiten Hälfte der dreißiger Jahren: Tätigkeit der
Jugoslawischen Radikalen Union (Jugoslovanska
radikalna zajednica, JRZ), des Bauernverbandes
(Kmečka zveza), des Verbandes der Vereinigten
Arbeiter (Zveza združenih delavcev) und der
Jugendorganisationen im katholischen Lager sowie
der JNS und ihrer Jugendorganisationen - der
Jugend der JNS im liberal-unitaristischen Lager. Die
Schlüsselpositionen hielten zur Regierungszeit der
JNS die liberal-unitaristischen Anhänger der JRKD
bzw. der JNS, nach dem Beitritt der Slowenischen
Volkspartei (Slovenska ljudska stranka) zur JRZ
wurden unter der Schirmherrschaft dieser Partei
katholische Organisationen erneuert oder neu
gegründet, darunter vor allem jene, die unter der
Herrschaft der JNS aufgelöst worden waren. Im
Bezirk Slovenj Gradec überwog in der zweiten
Hälfte der dreißiger Jahre im Hinblick auf die
Ergebnisse der Gemeinde- und Parlamentswahlen
vom Dezember 1938 zwar die JRZ, obwohl die
Opposition auch stark, wenn auch nicht einig war.
Der Autor stellt in seinem Beitrag auch Be-
sonderheiten des damaligen kulturellen Lebens
dar.
54