NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
ll iunil 1991 • številka 25 • leto XL¥ • cena 25 tlmanev
Samostojna
Slovenija
Svetovni
slovenski
kongres
stran 10
Mimikrija
parlamentarne
demoicracije
stran 9
Ob popoini
bloicadi
preživimo
tri mesece
stran 20
Vesele
orglice
stran 3
Od siovensice
pomladi
do suverene
države
Vzpon in zaton »jajčnega kralja«
Naslednik Egon Suppanz, Slovenec iz ZDA, upa v pravico. Stran 21.
polena
^ država
^r^je, upanje, želje in zahteve
. ;e uresničile. Rodila se je
- samostojna in neod-
jna Slovenija. Strah in trepe-
i-e pred mogočimi zapleti
 opremljali rojstvo. Na drugi
ani zaslepljujoča evforija.
to kot je ob rojevanju. Dete
lesda nebogljeno, morda
iiitro rojeno in zato še bolj
\isno od ljubezni in modro-
• Samo še ni sposobno za
ijenje. a kdo bi to pričako-
\od novorojenčka?
leta bodo minevala, preden
bo naša novorojena država
caviVa na lastne noge, pre-
ji bodo vsi prisluhnili nje-
D besedam. Veliko pasti in
i jo čaka na tej poti. Marši-
m se bomo morali odreči,
bo lahko zrasla zdrava in
ina. Ampak sed^ je tukaj
mjoje treba poskrbeti po
h n^boljših močeh. Kdo
[pa bo, za revico nezaželje-
Odnas vseh, najbolj pa od
lifi. ki neposredno skrbe za
fflo preživetje, razvoj in de-
vko osamosvajanje je odvis-
i.kaj bo iz nje zraslo. Že od
'oietja zamish si želimo svo-
nino, pravično, demokratič-
^iržavo, v kateri bodo živeli
popravni državljani v med-
Kjnem razumevanju in bla-
i^anes že ne vemo, kaj bo iz
f^ogijenke resnično zraslo.
'"znaia in hotela prijateljsko
"infiiti roko sosedom, znan-
'ii tistim, ki si njenega
liso želeli? Se bo znala
.    I pogovoriti mirno in raz-
'""0. tako da jo bodo nekoč
^^leli medse kot enakoprav-
že ne enako med enaki-
Enakosti med državami
^° "J. kot je ni med ljudmi.
^'^aten bodo vedno močnejši
Ir^Sih, šibkejših. a tudi za
uV^ prostor na tem svetu.
^'0 moči ni samo fizična
JJ^« velikost, ampak pred-
sposobnost in modrost,
zaenkrat izgleda, kot
lfjj;'ovenija nima ne enega ne
^l^ga, ne sodimo prehitro.
[, ,"3vadnih novorojenčkov
'''^žujemo, da so majhni
Posobni za samostojno
Takšni pač so in takš-
^-'Jemamo z vero in za-
y'1^ V njihovo rast in raz-
faj bi čutih do naše dr-
'J^gače? Ob rojstvu smo
'^ nova oblačila, zvono-
^'^varniške sirene so raz-
]) "jen prihod, pesem je
J; Pijača je tekla...
Pa ni več časa za praz-
j!^^^ Trdo delo nas čaka.
Ki Sftin''"' ^orda nam bo žal,
\ Z 1^ Sa naložiU. a kdor
\ Jer°^^ ^f". da je vredno in
Soči tf^f^^peti njegove
Vin • '"^J sJej prične vra-
^<'uti "° ^e^o, trud, skrbi in
' r„jo       2 radostjo in lju-
^ Milena b. poklic \
2. STRAN - 26. JUNIJ 1991
Štajerska banka buri duhove tudi v Cel
Občinski otibor LDS zahteval odgovore o udeležbi celjske občine pri ustanavljanju Štajerske banke obrti In podjetništva
Občinski odbor Liberalno-de-
mokratske stranke iz Celja je na
predsedstvo občinske skupščine
naslovil pobudo, da se v okviru
posebne točke dnevnega reda za-
sedanja občinske skupščine raz-
pravlja tudi o udeležbi celjske
občine pri ustanavljanju Štajer-
ske banke obrti in podjetništva.
Predsedstvo je pobudo upošteva-
lo in zadolžilo občinsko vlado, da
do zasedanja občinske skupščine
pripravi potrebne odgovore.
Prejšnji četrtek so tako o ude-
ležbi občine pri ustanavljanju Šta-
jerske banke obrti in podjetništva
v Celju govorili kar dvakrat. Naj-
prej so na seji izvršnega sveta so-
glasno potrdili odgovore na štiri
glavna vprašanja, ki jih je zastavil
občinski odbor LDS. Gre za vpra-
šanja, na čigavo pobudo je izvršni
svet postal delničar banke, kdaj in
kako je^sprejemal sklep o nakupu
deleža Štajerske banke, zakaj od-
ločitve o tej finančni transakciji ni
sprejela občinska skupščina in ka-
teri viri občinskega denarja so bili
obremenjeni na račun banke.
V občinski vladi so pripravili
pojasnilo, da so obravnavali infor-
macijo o aktivnostih za ustanovi-
tev Štajerske banke prvič konec
lanskega septembra, potem pa še
v oktobru in novembru. Na teh
sejah so člani občinske vlade so-
glašali s pripravami na ustanovi-
tev banke in se zavezali, da bo ob-
čina Celje - ko bo to dovoljevala
likvidnostna situacija in pod po-
gojem, da bo banka dokazala pro-
dajo tretjine razpisanih delnic
- kupila delnice te banke. Da bi
ohranili realno vrednost Ukvidnih
sredstev, so se v izvršnem svetu
tik pred devalvacijo, 26. decem-
bra, odločih za nakup obveznic
Republike Slovenije v protivred-
nosti 400 tisoč nemških mark (2
milijona 907 tisoč dinarjev).
S sklepom izvršnega sveta 29. ma-
ja sp 3. junija prenesli obveznice
na Štajersko banko, ki bo občini
po ustanovitvi izročila delnice. Po
informacijah občinske vlade se je
Štajerska banka obrti in podjetni-
štva ustanovila prejšnjo sredo, 19.
junija. Rentabilnost svoje odloči-
tve pa v izvršnem svetu utemelju-
jejo še s podatkom, da je današnja
vrednost vložka brez obresti že
5 milijonov 200 tisoč dinarjev.
Vse odločitve izvršnega sveta so
v skladu z 8. členom Odloka o pro-
računu občine Celje, zaradi naku-
pa vrednostnih papirjev pa ni bila
prizadeta nobena proračunska po-
stavka. Ker je šlo samo za menja-
vo likvidnih obUk finančnih sred-
stev, za nakup obveznic RS pa so
odšteli samo pol odstotka letoš-
njega proračuna občine Celje,
o tem tudi ni razpravljala in odlo-
čala občinska skupščina.
Ob celjski občini sta delničarja
Štajerske banke obrti in podjetni-
štva tudi izvršna sveta šentjurske
in konjiške občine ter republiška
vlada, ki je vanjo vložila milijon
nemških mark. Celjski župan An-
ton Roječ je menil, da so tako tudi
poslovni riziki banke porazdelje-
ni, hkrati pa je ob večinsk,
ri ostalih poslancev, ki
da je vlaganje v Štajer
podjetna poteza dejal, c
na ni pristojna ugotavli
formalne ustreznosti od.^
Občinsko vlado je župan ^vj;
da do naslednjega zased^
pravi še dodatne odgov?
vprašanja    občinskega }
LDS. Liberalni demokrati-,
mreč sprašujejo, ali ni mor^^
ko Krajnc kot predsednik ^
ske vlade in hkrati predsedJ
vršilnega odbora banke v
Ijanju prekoračil svojih poj
zahtevajo pa tudi spisek vi
iz občine, ki so delničarji v
ski banki.
IVANA STAlI
Meja brez meja
Začetek gradbenih del
s strani Slovenije za posta-
vitev mejnih kontrolnih
točk z republiko Hrvaško je
povzročil mnogo vprašanj
in negotovosti. Ali mejne
kontrolne točke pomenijo
začetek uresničevanja re-
striktivne opcije o ureditvi
pretoka med Slovenijo in
Hrvaško, ki predvideva
»klasično« državno mejo,
z mejnimi prehodi, policij-
sko in carinsko kontrolo in
potnimi listi?
To so se vprašali tudi pred-
stavniki z obeh bregov Kol-
pe (Metlike, Črnomlja, Ko-
čevja, Ozlja, Duge Rese, Vr-
bovskega, Delnic in Čabra),
ki so se sešli na posvetu, kjer
naj bi se dogovorili o medse-
bojnih odnosih po osamo-
svojitvi obeh republik. Ob
tem so sprejeli izjavo za jav-
nost, v kateri poudarjajo, da
so ljudje z obeh strani Kolpe
stoletja živeli v sožitju in
opozarjajo na mnoge sorod-
stvene vezi in sodelovanje na
vseh področjih gospodarske-
ga in družbenega življenja.
Vladi Slovenije in Hrvaške
ter poslance obeh parlamen-
tov pozivajo, naj pri ureditvi
odnosov med republikama
upoštevajo zahtevo, da na
Kolpi ne bodo nastale ovire
za normalen pretok ljudi in
blaga, da se ne sme poslabša-
ti položaj delavcev, ki vsak
dan potujejo ne delo na dru-
go stran Kolpe, pa tudi ne
položaj kmetov, ki obdeluje-
jo zemljo v drugi republiki,
prav tako pa ne smejo propa-
sti načrti obkolpskih občin
za razvoj gospodarstva, eko-
loško zaščito in razvoj tu-
rizma.
Podpredsednik slovenske
vlade je na zaskrbljenost
prebivalcev ob Kolpi odgo-
voril, da meje zanje ne bo in
da osem kontrolnih točk, ki
jih bo postavila Slovenija,
pomeni obliko nadzora, da
se ve za pretok, ali je blago,
ki je prišlo iz tujine v Slove-
nijo in je namenjeno drugim
republikam, res tudi odšlo
v druge republike. Šlo pa naj
bi, po dr. Odvirku za nadzor
tujcev, ne pa domačinov.
Zaradi številnih ugibanj se
je odzval s sporočilom medi-
jem tudi Republiški sekreta-
rijat za notranje zadeve.
V njem pojasnjuje mejne
kontrolne točke, ki bodo za-
čele z delom na dan osamo-
svojitve, ne pomenijo pa tudi
točk mejne črte (ki pa naj bi
bila kasneje zarisana na
meddržavni ravni). Izbrane
so bile tako, da so posegi
v zemljišče in naravo ter
stroški gradnje čimmanjši.
Kontrolne točke v Sloveniji
bodo v Sečovljah, Dragonji,
Jelšanah, Metliki, Obrežju,
Dobovcu, Gruškovju in Sre-
dišču ob Dravi.
Po razlagi RSZNZ na teh
mejnih kontrolnih mestih
državljani sedanje SFRJ ne
bodo potrebovali potnega li-
sta, svobodno pa bo gibanje
tudi tam, kjer ni kontrolnih
mest. Na meji pa bodo nad-
zorovani in zavrnjeni vsi tisti
tujci, ki ozemlje slovenske
države zlorabljajo za ilegalni
prehod preko slovenskih
meja v Avstrijo in Italijo (v
prvih petih mesecih letoš-
njega leta so zaradi nezako-
nitega prehoda meja na
RSZNZ obravnavah skoraj
11 tisoč tujcev, Avstrija in
Italija pa sta nam jih vrnila
4400.
Na meji bodo tudi naključ-
ne kontrole za ugotavljanje
tihotapljenja orožja in ma-
mil, in varnosti v cestnem
prometu, saj preko Slovenije
potekajo pomembne tranzit-
ne poti, s pomočjo medna-
rodnega policijskega sodelo-
vanja pa bodo preprečevali
vstop storilcem kaznivih de-
janj.
Režim na meji, ki ga bodo
izvrševali v okviru osamo-
svojitvenih zakonov, naj bi
bil po evropskih standardih,
vlada in RSZNZ pa zagotav-
ljajo, da bodo na prehodih
poskušali maksimalno
zmanjšati formalne postop-
ke. V praksi bo stopnja for-
malnosti odvisna, kot pravi
dr. Ocvirk, od tega, kakšno
vzhodno mejo bo »postavil«
hrvaški notranji minister
Bolj kovač.
ROBERT GORJANC
Pritožba Šoštanjčanov
Zadeva Elkroj še vedno ni končana in dokončno razrešena. Na
sklep celjskega sodišča združenega dela, da je za odločitev
o odcepitvi Šoštanj ske poslovne enote pristojen edino delavski
svet, so se Šoštanjčani pritožili na drugo stopnjo, torej na repu-
bliško sodišče združenega dela. Po besedah vodje šoštanjske
enote Martina Preskarja delajo vse v prepričanju in pričakova-
nju drugačne rešitve. V nazarskem delu Elkroja pa je iz pogovo-
rov z delavci čutiti prepričanje, da je sklep sodišča popolnoma
pravilen, hkrati pa dajejo vse več podpore vodstvu podjetja,
predvsem direktorici Mariji Vrtačnik.
Sodišče združenega dela pa razpravlja še o eni boleči točki
v Elkroju: o sklepu o premestitvi Martina Preskarja na delovno
mesto v Nazarje ter o zadržanju tega sklepa, kar je storil druž-
beni pravobranilec samoupravljanja Edvard Centrih.       U g
Dražje
storitve
v Velenju bodo s prvim
julijem veljale višje cene
komunalnih storitev, so
sklenili člani občinskega
izvršnega sveta na pone-
deljkovem zasedanju. Za
četrtino so podražili cen-
tralno ogrevanje in toplo
vodo, za petino oskrbo
z vodo, za 18 odstotkov
bo dražji odvoz smeti, čiš-
čenje in odvajanje odplak
pa bo dražje za 14 odstot-
kov. Po zagotovilih IS bo-
do cene kljub povišanju
med najnižjimi v primer-
javi z drugimi občinami.
V Velenju pa se bo za 11
odstotkov podražila tudi
oskrba v domu za ostare-
le. Tako bo cena dnevne
oskrbe v enoposteljni so-
bi 185 dinarjev, v dvo po-
steljni sobi pa 177 di-
narjev. U. S.
V revščini ni dostojanstva
SDP Slovenije o socialni politiki stranke za Slovenijo devetdesetih let
v Celju je bila prejšnji četrtek pro-
blemska konferenca Stranke demokra-
tične prenove Slovenije o socialni poli-
tiki stranke za Slovenijo devetdesetih
let. Na njej so spregovorili o alternativ-
ni socialni politiki za suvereno Sloveni-
jo, odprto, demokratično in ekonomsko
uspešno, pravno in socialno državo.
Od teh ciljev se po besedah številnih
razpravljalcev. ki niso bili zgolj iz stran-
kinih vrst, močno oddaljujemo. Sedanja
oblast izvaja neokonzervativno pohtiko,
je dejala Sonja Lokar. Država povsod
vtika svoje prste, integralni proračun pa
zamegljuje porabo sredstev. Tudi Danica
Jurkovič je očitala sedanji oblasti, da
premišljeno utrjuje svojo oblast in uve-
ljavlja svoje interese ne glede na to, kako
bodo Slovenci živeli.
Meje socialne vzdržljivosti pa so za ve-
lik del Slovencev že presežene, je v uvo-
du ugotavljal Željko Cigler. Po njegovih
besedah država, ki jemlje denar šolstvu,
zdravstvu, otroškemu varstvu, ki ruši so-
cialni sistem, ne more preživeti - še zaži-
veti ne. V revščini ni nič dostojanstvene-
ga, je dejala Marija Cigale, kajti kdor
nima kruha, ne more stati pokončno
- mora se sklanjati, da ga lahko pobere.
Zanjo je tudi nevarna zahteva po novi
morali, kajti morala ne more biti nado-
mestilo za socialo. Tudi trditve, da se
takrat, ko je ljudem dovolj hudo, sprosti-
jo človekovi potenciali in začne ustvarja-
ti, da bi mu bolje šlo, so po njenem mne-
nju nesmiselne. Nekatere stiska res utr-
di, veliko pa je takšnih, ki jih stiska zlo-
mi. Naš nacionalni značaj pa je, o tem je
moč soditi po številu samomorov, nag-
njen k avtodestruktivnosti. Posebej je
opozorila mlado generacijo, do katere
imamo nedopustno politiko in terjala, da
to vprašanje sprožijo poslanci v republi-
ški skupščini. Drago Cernetič pa je opo-
zoril, aa si lanko zaradi nezaposlenosti
mladih in njihovega slabega položaja čez
desetletje obetamo porast kriminala.
Tako kot mladi so še posebej prizadeti
tudi starejši ljudje, še posebej zaradi uki-
njanja medsebojne solidarnosti v zdrav-
stvu, otroškem varstvu, stanovanjskem
gospodarstvu... Lenka Kosca se je zav-
zela za postopno uveljavljanje zavaroval-
niškega sistema, da ne bi zrušili vsega,'
kar smo desetletja gradili. »Ni me sram,
da smo bili socialna država. Moramo se
boriti za obstoječi standard,« je dejala in
ob tem poudarila, da pomeni odločanje
o pogojih za življenje minimum demo-
kracije. O tem, kakšna raven socialne
varnosti je zagotovljena za vse, ne more
odločati peščica oblastnikov, ampak bi
morali odločati sami na referendumih.
Takšnega mnenja je bilo več razpravljal-
cev, prav tako o nujni kontroli porabe, ki
jo zamegljuje integralni proračun.
MILENA B. POKLIC
IZJAVE,
MNENJA
Sonja Lokar, Strank
mokratične prenove S
nije, o sedanji repai
oblasti:
»Sedanja oblast izvaj
konzervativno politiko
stoječo ustavo spre
z zakoni, ki se spreji
z navadno večino, mi
ko se ustava z dvotretj:
Integralni proračun i
ljuje porabo sredstev
bolj se razvijajo m
s katerimi država povsi
ka svoje prste. Očitna:
zadevanja, da doseže v
nih socialnih institucij
drovski prestiž - primi
nični center. Govorim
ko tudi o teokratski vi
ni, saj oblast očitno p
no ukinja ločitev Ceri
države. Ko je bila dovi
karitativna dejavnost
ve, je bil s tem omoi
pretok denarja od držai
smo z zakonom priznal
čevala srednjih in «
cerkvenih šol, smo deji
omogočili financiranjf
dejavnosti. Zato moran
ti pripravljeni te proce
ustavljati, omejevati, t
rati.«
Vili Raznožnik, nai
nik generalnega direk
Cinkarne o razmislj
Zelenih Celja glede i
Ti02:
»Že večkrat sem pc
da Cinkarna ne moreo!
ti proizvodnje Ti02.
predstavlja udarni proi^
ni in prodajni program
doma kot v tujini. Pol«?
pomeni ta program z^l
tev za polovico našili''
cev. Kot alternativo P
mo razvoj tehnologi)*
takšne stopnje, da W
merljiva in konkurf
evropski kvaliteti, *
okolja in storilnosti
proizvodnja, kot je n^'
v razvitih ekonomij*
največjih naseljih, za'"'
di sklicujemo na ^
norme, ki jih vsi pos*^.
kot vzor in cilj. Od leta'
smo v Cinkarni zastavjj
loško sanacijski ["J
smo zmanjšali škod!ji\,
sije v ozračje. To doKj'
številke, od 645 kg
78 smo emisije danes ^
šali pod 210 kg SOj^
rezultat, ki ga v Slo^^
dosegel nihče. Pr^^.^
Hudinja iz praktično j
reke uvršča skoraj ^
kakovostni razred,
zasluga tudi nekaten^
gim kolektivom. Vse^
smo izvajali poo
očesom javnosti ^
družbene pomoči-
da bi si morale str ji
društva, ki se zavz«
čisto okolje, pi^i^^^D«
prerazdelitev 9^ ^
proizvoda v korist
varstvenih investiCM^^ 3
pristop naj bo širs'
nejši.«

26. JUNIJ 1991 - STRAN 3
od slovenske pomladi
d0 suverene države
niia se ni pustila napoditi iz Jugo-
pf^^Pgprav so nekateri to hoteli v stilu
^''^ a borca Mihajla Švabiča, ki je na
vseh mitingov decembra 1989 na
""cive in Donave Slovence naganjal
•ladelphijo in Gradec. Slovenijo je iz
lavije. takšne kot je sedanja (ker
"drugi jugoslovanski skupnosti, kot
 ,ier skupnosti suverenih držav je
še vedno pripravljena živeti)
' jdilo precej dogodkov in procesov,
'bili v globokem nasprotju s tem, za
 |g Slovenija odločila: za odpravo in
reditev neuspešnega samoupravnega
cističnega družbenega modela, v za-
lo za demokracijo, tržno gospodar-
človekove pravice in priključitev
(esom v razvitih evropskih državah.
17: Pojav Miloševiča
Kekaj mesecev po Agrokomercu so
ciiski boji v srbski partiji dosegli vrhu-
zznamenito 8. sejo centralnega komite-
'K Srbije. Slobodan Miloševič, ki je bil
I; jki vodja, se je z zakulisnim manevri-
jem uspel otresti največjih političnih
protnikov. Na čelu trde linije je imel
jjevič dejansko vse niti oblasti v svojih
. ah (čeprav je državni lider postal Petar
' čanin). Zmagovalna struja 8. seje začne
, opagandno ekspanzijo in spretno mani-
;a s srbsko kosovsko travmo.
Domnevno množično izseljevanje Sr-
 in Črnogorcev pa postane glavni adut
.' ke politike pri izsiljevanju nove preure-
i e Jugoslavije, v kateri naj bi bila Srbija
. di ustave leta' 1974 manj enakopravna
J Irugih republik. Začnejo se množični
J Dgi, tako imenovana »protibirokratska
^ ilucija«.
18: Slovenska pomlad
; V začetku leta 1988 je iz Beograda po-
iia prava gonja proti Sloveniji. V Slove-
; naj bi se kuhala kontrarevolucija. 12.
"jarja 1988 je Mladina objavila znani
' lek Mamula, go home (v zvezi z obi-
, m vojaškega ministra v Etiopiji in jugo-
, ''anskim prekupčevanjem z orožjem),
, i^ki vrh izgubi živce. 25. marca na seji
J^kega sveta zveznega sekretariata za
isb obrambo Branko Mamulaiazjavi, da
^specialno vojno, v kateri so nekateri
opisi samo izvršilni dejavnik. Po Slove-
lo začele krožiti govorice o morebitnem
»kein posegu.
Konec maja aretirajo Janeza Janšo,
kidata za predsednika slovenske mla-
^ke organizacije in ideologa slovenske
^onalne vojske, ker naj bi mu zastavnik
siner izročil zaupno vojaško povelje,
aretirajo še njega. Kasneje priprejo
"ovinarja Davida Tasiča in odgovornega
[|J[|ka Mladine Francija Zavrla. Škandal
fie, ko se razve, da gre za nezakonito
^^•^no povelje, ki se nanaša na ravnanje
L. f""'n:^eru njenega posega v slovensko
,'2 življenje.
je iP^.^^ varstvo človekovih pravic, ki
iiatei^T aretaciji ustanovil Janšev
vql Bavčar, je 21. junija na Trgu
Ho2g pripravil velik shod v podporo
I 'l^^tverici, na katerem je bilo skoraj
nio . .•'"^'^i- Vsi so v tem času govorili
Ura[i^'"žnem gospodarstvu, pohtičnem
'i^hČi^' človekovih pravicah. 18. julija
losQp^.Vojaškim sodiščem na Roški za-
'^klof ki je potekalo v srbščini. To je
ičetvp!:' slovenski suverenosti. 27. julija
iporfjp ll*^*^ obsodili na sorazmerno kratke
ikaij k^^^i- Množica jih je na Roški pri-
''^^op,*^ nacionalne junake. Slovenska
lovit tok H ^^^J^" ^^^^ višku, stekel je
'''no H ^^okratizacije in emancipacije
t A družbe.
p ^kratska revolucija pod krinko
"stvefj ^^^ice ° Kosovu in v imenu »je-
"^lov^ Srbije« ruši legalne oblastne
''^nih lA^'^. ^^Ptembra v Novem Sadu
•^aiio jo Srbov priredi tako ime-
*fali ^, Surtno revolucijo, pri čemer so
'^a\tQ^^opiti vsi zagovorniki vojvodin-
'^^^avn^^^j^- Na Kosovu pade partijsko
'^0 Vodstvo.
v^' Miniranje 2. Jugoslavije
^epterrfv?'^^ prvi poskus strmoglavljenja
L      "bra 1938 spodleti, 10. januarja pa
50 tisoč ljudi uspe odstaviti republiško vod-
stvo. Odstopilo je kar 600 funkcionarjev,
njihova mesta pa so zavzeli prosrbsko na-
ravnani kadri.
• 21. februarja na Kosovu izbruhnejo
množične politične stavke. Rudarji v Sta-
rem trgu so se zaprli v jamo in začeli gla-
dovno stavko. Zahtevali so, da se neha zo-
ževati avtonomija Kosova, da se spoštuje
ustava iz leta 1974 in da odstopijo prosrbski
politiki R. Morina, H. Azemi in A. Shukrija.
• Politične stranke in zveze v Sloveniji
so 28. februarja sprejele skupno izjavo proti
uvedbi izrednega stanja na Kosovu, dan
kasneje pa je bilo v Cankarjevem domu
zborovanje v podporo rudarjem. Odgovor
Beograda je bil silovit. Ponoči se je pred
skupščino Jugoslavije zbrala razjarjena
množica, ki sojo vodili študenti, kasnejepa
je postala malodane milijonska. Ljudje so
vzklikali: »Dole izdajice Jugoslavije«, »Slo-
venci, setite se srbske pogače«, »Slobo go-
re, Smole dole«. Demonstrante, ki so zahte-
vali orožje je pomiril šele Slobodan Miloše-
vič, z že skoraj legendarno izjavo: »Ne ču-
jem dobro, toda vem kaj hočete. Garanti-
ram vam, da bodo tisti, ki so za doseganje
svojih političnih ciljev manipuliraU z ljud-
mi aretirani in kaznovani.« Naslednji dan
aretirajo Azema Vlasija in vodilne iz staro-
trškega rudnika, začel se je še en sramoten
montirani sodni proces.
• Analize javnega mnenja v drugi polovi-
ci leta 1989 so pokazale, da vse več Sloven-
cev ne vidi več nobene perspektive v Jugo-
slaviji in da se vsebolj nagiba k osamosvoji-
tvi (odcepitvi). Začela se je priprava
amandmajev k slovenski ustavi, ki so izzva-
li neverjeten bes središč protibirokratske
revolucije. S sprejemom amandmajev je
Slovenija p)renehala biti socialistična, neka-
teri republiški zakoni so bili predpostavlje-
ni zveznim itn.
• Nasršen zaradi ustavnih amandmajev
je kosovopoljski Božur znova napovedal
»miting istine« v Ljubljani 1. decembra.
V Ljubljano naj bi se zgrnili stotisoči iz vse
Jugoslavije, stvar je postajala resna. Sekre-
tariat za notranje zadeve je sprejel odredbe
o omejitvi prometa, gibanja in zbiranja na
območju Slovenije. Ze na dan policijske
prepovedi mitinga se je v Beogradu zbralo
predsedstvo srbske Socialistične zveze in
razglasilo gospodarsko blokado Slovenije.
1990: Leto usodnih odločitev
• Zvezna vlada je v začetku januarja
predlagala paket ustavnih amandmajev, ki
so bili za Slovenijo bolj ali manj nesprejem-
ljivi saj bi si ZIS pridobil izredna pooblasti-
la. Slovenska skupščina se ni hotela izreka-
ti o predlaganem svežnju v celoti. To je bila
v bistvu prva nezaupnica Markoviču, ki so
mu začeli spodmikati tla pod nogami tudi
v drugih republikah.
• 17. januarja je bil v Cankarjevem domu
pohtični shod Demosa, ki je potekal pod
geslom »prihodnost Slovenije«. Združena
opozicija je ob tej priložnosti sprejela De-
klaracijo o slovenski samoodločbi, pri če-
mer so se zavzeli tudi za plebiscit, s katerim
naj bi Slovenci svobodno izrazili svojo vo-
ljo, naravo svoje države pa naj bi določili na
referendumu. Demos se je zavzel za konfe-
deracijo suverene republike Slovenije
z drugimi jugoslovanskimi narodi.
• Od 20. do 22. januarja je bil izredni in
hkrati zadnji kongres ZKJ. Miloševičeva
načelna koalicija je računala, da ji bo uspe-
lo na kongresu z večinskim glasovanjem po
načelu demokratičnega centralizma potis-
niti Slovenijo ob zid. Slovenski komunisti
so že vnaprej napovedali, da bodo spošto-
vali samo odločitve sprejete s konsenzom.
Ko seje pokazalo, da večina ni pripravljena
sprejeti niti najbolj samoumevnih pobud
slovenske delegacije glede človekovih pra-
vic, demokratizacije itn., so slovenski ko-
munisti zapustili kongres.
• Slovenija umakne svoje specialce
s Kosova in sklene, da tja ne pošlje več
nobenega kontingenta. Medtem je sloven-
ska vlada izračunala, da se je zaradi srbske
gospodarske blokade nabralo že za več kot
200 milijonov dolarjev škode in se je napo-
sled le odločila za nasprotne ukrepe.
• Ob veUkih demonstracijah na Kosovu
je v spopadu s srbsko pohcijo bilo ubitih 18
demonstrantov.
• Na volitvah v parlament zmaga De-
mos, predsednik republiškega predsedstva
pa postane Milan Kučan. Politični zemlje-
vid Jugoslavije je v borih nekaj tednih doži-
vel velike spremembe.
• Sredi maja pride na dan, da je JLA
tako rekoč na skrivaj pobirala orožje slo-
venski in hrvaški teritorialni obrambi in
sicer z utemeljitvijo, da ga je treba bolje
zavarovati pred krajo, čeprav v Sloveniji ni
bilo nobene kraje orožja TO.
• 2. julija je slovenska skupščina spreje-
la Deklaracijo o suverenosti Republike Slo-
venije. V njej je zapisano, da zvezni zakoni
in drugi predpisi v Sloveniji veljajo le, če
niso v nasprotju z repubUško ustavo in za-
konodajo.
• 17. avgusta so razmere v Kninski Kraji-
ni dosegle kritično točko. JLA je posegla
v dogajanje z migi, v zraku je visela držav-
ljanska vojna. Slovenija odločno podpre so-
sednjo republiko. Evropa je bila osupla,
puške in barikade na Jadranu sredi turi-
stične sezone.
• Slovenija skupaj s Hrvaško pripravi
konfederalno pogodbo.
• 17. oktobra predsednik Jovič izvede še
enega svojih »udarov«: čeprav je bilo dogo-
vorjeno, da bo zvezna skupščina razpravlja-
la o obeh opcijah, o konfederaciji in moder-
ni federaciji, je Jovič skušal predstaviti le
slednjo, in sicer v imenu predsedstva. 4.
oktobra slovenski parlament sprejme
ustavni zakon, s katerim je v Sloveniji del-
no ali v celoti razveljavil 27 zveznih za-
konov.
• Isti dan okoli 23. ure zvečer je šestnajst
oboroženih vojakov vdrlo v republiški štab
teritorialne obrambe na Prežihovi 4 v Ljub-
ljani.
• Finančna disciplina je docela popusti-
la in posamezne republike so, kot je Marko-
vič povedal v zadnjih dneh decembra, izva-
jale pravcate roparske vpade v plačilni si-
stem, pri čemer je imel v mislih predvsem
Srbijo. V bankah se je nabralo kar za 12
milijonov dolarjev izgub, od tega tretjina
samo v beograjski Jugobanki.
• Na novembrskem vrhunskem sreča-
nju udeležencev konference o evropski var-
nosti in sodelovanju je slovenski zunanji
minister Dimitrij Rupel protestno zapustil
dvorano ob govoru Borisava Joviča, ki je
enostransko predstavil razmere v Jugosla-
viji. Slovenija pa je udeležencem uradno
predstavila Memorandum o stanju jugoslo-
vanske krize in namerah republike Slove-
nije, v katerem je med drugim zapisano, da
je interes Slovenije lastrfti državnost in inte-
gracija z Evropo.
• 23. decembra je bil v Sloveniji plebis-
cit, na katerem seje za samostojno in neod-
visno državo Slovenijo izreklo 1,288.043 vo-
lilnih upravičencev ali 88,2 odstotka celot-
nega volilnega telesa (na volitve je prišlo
kar 93,2 odstotka volilnih upravičencev).
1991: Graditev države
• Slovenija skupščine drugih repubUk
seznani z rezultati plebiscita in pošlje izjavo
o dobrih namerah ter predlaga razdružitev,
postopek razmejitve medsebojnih pravic in
obveznosti iz dosedanjega skupnega življe-
nja. Kasneje predlog za razdružitev pošlje
tudi zvezni skupščini.
• Slovenski parlament začne s sprejema-
njem osamosvojitvenih zakonov. Februarja
slovenska skupščina sprejme moratorij na
pošiljanje slovenskih nabornikov v JLA,
kasneje pa še zakon o vojaški dolžnosti, ki
predvideva, da bo Slovenija imela lastne
oborožene sile.
• Slovenska skupščina nadaljuje s spre-
jemanjem osamosvojitvenih zakonov.
Sprejme se zakon o narodni banki Sloveni-
je, o denarnem in kreditnem poslovanju,
zakon o državljanstvu, o tujcih, o zunanjih
zadevah itn.
• V Pekrah in na Igu se začne poskusno
usposabljanje slovenske teritorialne
vojske.
• Predsedniki jugoslovanskih republik
začnejo pogajanja o bodoči ureditvi od-
nosov.
• V Pakracu in Plitvicah se spopadejo
samoimenovani Martičevi krajinski speci-
alci in srbski vstajniki s predstavniki hrva-
škega ministrstva za notranje zadeve. Nove
žrtve.
• Srbski vstajniki nadzirajo že skoraj
eno tretjino hrvaškega ozemlja, vse pogo-
stejši pa so vpadi Šešljevih četnikov iz Sr-
bije. Do najhujših spopadov pride aprila
v Borovem selu, kjer pade kakšnih 10 hrva-
ških specialcev, nekaj med njimi jih vst^-
niki zverinsko umorijo.
• V Splitu so srdite demonstracije proti
vojski, ker ne omogoči prehoda z živili in
zdravili do Kijeva, ki ga nadzirajo krajinski
oboroženci. Pod streli pade vojak Sašo Ge-
šovski.
• V Mariboru enote JLA ugrabijo oficir-
ja slovenske teritorialne obrambe Branisla-
va Miloševiča, ki ga kasneje izpustijo. Dan
kasneje oklopni transporter povozi sloven-
skega občana.
• Začne se carinska vojna, Slovenija za-
vrne plačevanje carin v zvezno blagajno,
kasneje pa po kompromisu z zvezno vlado
popusti.
• V slovenskem parlamentu se zapleta
s sprejemanjem zakona o simbolih. Ni še
soglasja, kakšna naj bo nova zastava.
• Slovenska skupščina 25. junija sprej-
me poseben ustavni akt o samostojnosti in
neodvisnosti in ob 20.30 razglasi, da je Slo-
venija postala samostojna in suverena dr-
žava.
ROBERT GORJANC
4. STRAN - 26. JUNIJ 1991
gospdarstvo
Bencinski boni bodo
Pa brez panike, pravi minister BastI
že nekaj časa se v javnosti
pojavljajo ugibanja o tem,
ali bomo v Sloveniji res ti-
skali bencinske bone. Mini-
ster za tržišče in splošne go-
spodarske zadeve Maks
Bastl govoric ne zanika,
bencinski boni pa bodo na
zalogi za morebitne izredne
razmere.
Doslej smo imeli v Slove-
niji bencinske bone z jugo-
slovanskimi oznakami, ti bo-
ni pa so bili na zalogi za mo-
rebitne vojne razmere, na-
ravne katastrofe ali za čas,
ko bi prišlo do velikih mo-
tenj pri preskrbi z naftnimi
derivati. Namesto bonov
z jugoslovanskimi oznakami
bomo v Sloveniji natiskali
bencinske bone s slovenski-
mi. »Gre torej za zamenjavo
starih bonov in ne za novost,
predvsem pa ni bojazni, da
bomo bencinske bone delili
v normalnih razmerah,« po-
jasnuje Basti. Zaloge bonov
bodo razdelili po posamez-
nih občinah, zaenkrat pa po
ministrovih besedah še niso
natiskani.
Določene spremembe na-
poveduje minister Bastl tudi
pri blagovnih rezervah. Ma-
terialne zaloge naj bi v pri-
hodnje nadomestile denarne
zaloge. Blagovne rezerve so
namreč po njegovi oceni iz-
redno drage, problem je
skladiščenje teh zalog, zato
naj bi jih v prihodnje zame-
njali z denarjem.
IB
Podališan
moratorii za
sečnjo
Minuli teden so slo-
venski poslanci podprli
vladin predlog, da naj bi
na hitro podaljšali mora-
torij na sečnjo, in sicer
do sprejema zakona o de-
nacionalizaciji.
Direktor Gozdnega go-
spodarstva Celje Dani
Šošter to komentira tako-
le: »Na moratorij smo se
že tako navadili, da na po-
daljšanje niti ni nobene
reakcije. Niti nismo pri-
čakovali, da bo moratorij
prekinjen. Sečnjo smo
doslej že zmanjšali in se
prilagodih razmeram,
med drugim tudi s števi-
lom zaposlenih. Lani je
bilo v Gozdnem gospo-
darstvu Celje zaposlenih
365 delavcev, trenutno
nas je 279. Moratorij velja
za nas že leto dni, tako da
tudi po tem podaljšanju
ne pričakujemo nobenih
posebnosti. Ugotavljamo
pa, da je v gozdovih veli-
ko črnih sečenj, posledice
pa bodo zelo hude, ker
ljudje sekajo najbolj kva-
litetno drevje oziroma ti-
sto, ki se najbolje in naj-
dražje prodaja. Gozdarji
vse to evidentiramo in
podatke pošiljamo v re-
publiko.«
IB
Z Javnimi deii
nad hrezposeino}
v Celju so pripravljeni štirje uronn
Javna dela ^
v okviru celjske občinske
vlade bodo v teh dneh us-
kladili še zadnje podrobno-
sti, ki so potrebne za zače-
tek javnih del. V občini so
namreč sprejeli štiri pro-
grame javnih del, enako-
pravno pa sta zastopana ko-
munalni sektor in družbene
dejavnosti.
Gre za urejanje vodotokov
in obrežij Savinje, ki naj bi
ga vodila Nivo in Javne na-
prave, delo pa bi v dobrem
mesecu opravilo 10 delav-
cev. Ta program bi po prvih
izračunih veljal nekaj manj
kot 90 tisoč dinarjev. Stro-
kovna služba za cestno in ko-
munalno gospodarstvo v ob-
čini Celje je nosilec progra-
ma ureditve peš poti na Kal-
varijo, program ocenjujejo
na nekaj manj kot 25 tisoč
dinarjev, ureditvena dela pa
naj bi v približno 3 mesecih
opravilo 8 ljudi.
Druga dva programa jav-
nih del v celjski občini sodi-
ta na področje družbenih de-
javnosti, nosilec pa je Center
za socialno delo. Mladinsko
delavnico bo vodila Vzgojna
posvetovalnica pri Centru za
socialno delo, z uč^^
jaki pa naj bi letno"'
strokovnjakov.
žek je opredeljen
celoletnega dela ir
kaj manj kot 50 tis.
jev, za letos pa bo v'
potrebno odšteti cj
tisoč dinarjev. Pr
pomoč ostarelim
ki ga bo prav tako v; .
ter za socialno d
pa bo trajnega j
pa naj bi bilo v ..j^,
iskalcev zaposlitve. ^
ostarelim na domu nji
no veljala 115 tisočal!,
tos pa bo predvidoiTiai
čalo nekaj manj kotjj
dinarjev.
Javna dela so ^
ukrepov aktivne poiiij
poslovanja, razvili pa
prav v celjski enoti t«
škega Zavoda za zapo
nje. V Zavodu za zapj
nje so izdelali tudii,i,
trebne dokumente in j
be za izvajanje proj
javnih del, z obstoječo
nodajo pa je opredelje
finančni delež občin,
rih se izvajajo javna c
IVANA STAM
BORZA
Junilska dogalanja na borzi
Na uradnem delu sestanka
na borzi v Ljubljani se trguje
z vrednostnimi papirji, ki so
uvrščeni v kotacijo I, kotacijo
II, in prosti trg. Na prostem
trgu pa se ločeno trguje z ob-
veznicami, delnicami in ko-
mercialnimi zapisi.
Na sestankih, ki so ob torkih
in četrtkih dopoldne, borzni
posredniki trgujejo z vrednost-
nimi papirji, opcijami in evi-
denčnimi deviznimi pravicami
(EDP) v treh krogih, tečaj pa se
sproti uravnava glede na po-
nudbo in povpraševanje.
Borzni sestanek se prične
točno ob 10.30, kar naznani
zvonec. Najprej se trguje
z vrednostnimi papirji, po pet-
minutni pavzi pa še z EDP-ji.
Sestanki so za obiskovalce od-
prti. Vstopnine ni.
Borzni sestanek se glede na
obseg poslovanja zaključi med
11.00 in 11.30. Vendar je kon-
čan le akcijski del, borzne po-
srednike pa čaka še izpolnjeva-
nje zaključnic, izmenjava kar-
tončkov, poročanje o borznih
tečajih, o sklenjenih posUh in
o rezultatih poslovanja. To pa
lahko vzame celo več časa kot
sam borzni sestanek. S peča-
tom borze se zaključi tudi ta
del.
4. 6. 1991 je bilo na borzi
sklenjenih za 120 tisoč DEM
poslov z vrednostnimi papirji.
Največ, to je 101.400 DEM je
bilo prometa z obveznicami
Rep. Slovenije 2 po tečaju 79,
15.000 DEM z obveznicami Ro-
gaške 2 po tečaju 75, ter nekaj
malega z obveznicami Juteksa,
Leka 1, Lesnine, Mesta Ljub-
ljane ter Rogaške 1. Tudi pro-
met z EDP je bil v primerjavi
s prejšnimi borznimi sestanki
nekoliko nižji. Vzrok je bil
predvsem v tem, da kupci
s pravicami nimajo kaj početi,
s^ večina bank zaradi deviz-
nih težav ne nakazuje denarja
v tujino. Verjetno je bila tudi
zaradi tega »šticunga« nekoli-
ko nižja (povprečno 17,9%).
Skupni promet je znašal 12,5
milijona DEM.
Na četrtem sestanku 6. 6.
1991 so tečaji pomembnejših
obveznic narasli, kar je kazalo
na strah pred devalvacijo. Pro-
met z obveznicami je znašal
550 tisoč DEM, največ znova
z Rep. 2 (400 tisoč DEM) po
tečaju za 89'in Rogaško 2 (115
tisoč DEM) po tečaju 83. Last-
nika je zamenjalo za 16 milijo-
nov DEM EDP, »šticunga« je
znašala slabih 18%.
Tečaji so na naslednjem se-
stanku, to je 11. 6. še vedno
naraščali. Promet z obveznica-
mi se je močno povečal (skup-
no 1,4 milijona DEM). Največ
so znova trgovali z obveznica-
mi Rep. 2 (1,3 milijona DEM)
po tečaju 90,5, manjše posle pa
so sklenili z obveznicami Me-
sta Ljubljane, Gorenja, Lesni-
ne in PTT Ljubljane. Promet
z EDP je znašal 13 milijonov
DEM po povprečnem teč^u
19,4%.
Na sestanku 13. 6. 1991 je
lastnika menjalo za 210 tisoč
DEM obveznic Rep 2, največ
po tečaju 92. Proti koncu se-
stanka so borzni posredniki
obveznice ponujali celo po te-
čaju 95. Posredniki so trgovali
z Rog. 2, mestom Ljubljane ter
Rog. 1. Promet z EDP je iz se-
stanka v sestanek manjši in je
znašal ta dan 11 milijonov
DEM, »šticunga« pa je padla
na 18,8%.
V torek 18. 6. 1991 je skupni
promet borznega sestanka zna-
šal 830 tisoč DEM, od tega kar
800 tisoč DEM z obveznicami
Rep. 2. Promet z EDP se je
ustalil pri 13 milijonih DEM.
Povprečna »šticunga« je bila
v primerjavi s prejšnim ted-
nom nekoliko višja (20,8%).
Na sestanku dne 20. 6. je bil
hit trgovanja z vrednostnimi
papirji znova Rep. 2. Skupni
promet z njo je znašal 3,8 mili-
jona DEM po povprečnem te-
čaju 92,5. Trgovali so še z ob-
veznicami Rogaške 2 (17 tisoč
DEM), PTT Ljubljane (7 tisoč
DEM), Lesnine (30 tisoč DEM),
Lek 2 (1.700 DEM) in Gorenja
(3.800 DEM). Promet z EDP se
je zmanjšal na 10 milijonov
DEM. Večina poslov so bile
aplikacije. Povprečni tečaj se
je znova nekoliko zvišal - na
20,9%. EDP za DEM je bilo
mogoče kupiti za 26% »šticun-
go«, dolar pa za 23%.
DARJA OROŽIM
Piše Darja Orožim;
Repubiišiia podpora Topru
Tokrat Je obljubljena denarna pomoč
v republiki so pred dnevi sklenili,
da bodo Topru namenili Z5 milijonov
dinarjev za dokapitalizacijo. Sklep je
sprejet, kdaj bodo v Topru resnično
dobili denar, pa je še vprašanje.
V Topru in kriznem štabu seveda
upajo, da bodo republiški možje čim
prej uresničili dogovor,- saj je od tega
denarja v precejšnji meri odvisno
uresničevanje zastavljenega progra-
ma. Za ta kolektiv so namreč izdelali
predlog organiziranosti, po katerem
naj bi delali v prihodnje. Za obrat
v Šmarju so predlagali oziroma menili,
da dobro posluje, da ima minimalno
lastno izgubo, zato naj bi ta obrat v pri-
hodnje deloval samostojno kot družba
z omejeno odgovornostjo. Iz celotnega
zneska, ki ga je republika namenila za
dokapitalizacijo Topra, pa bodo šmar-
skemu objektu dodeliU 135 tisoč DEM.
V celjskem delu Topra nameravajo
najprej organizirati invalidsko delav-
nico. V ostalem delu Topra pa namera-
vajo delo organizirati tako, da bodo 80
odstotkov dela opravljali za tuje part-
nerje. Lon posli naj bi dosegli večjo
kvalitetno raven, za dokapitalizacijo
oziroma posodobitev opreme, ki je
nujna za boljšo kvaliteto dela, pa bodo
potrebovali milijon in pol DEM. Še
vedno bodo 20 odstotkov proizvodnje
namenjali domačemu tržišču,
prav tako nameravajo izboljša
teto. Vzporedno s temi spremi
računajo tudi na spremembe
daji. Cilj Topra je zmanjšati šte
pcev. Po Jugoslaviji ima Topei
no 743 kupcev, od tega v Slov
mo 287. Topru so tuji partnerji
li tudi ugodne kredite, vendar
za to pridobiti garancijo Ljut
banke. V kriznem štabu ter v T
prepričani, da bodo s tako n
nim programom uspešno pr
težave, vse pa bo seveda odv
tega, kdaj bodo dobili obljubi
nar za dokapitalizacijo.
Ta teden o usodi Keramične
Med delavci Keramične
industrije Liboje kroži vse
več govoric o tem, da se pri-
pravlja načrtovan stečaj in
da naj bi po sprejemu
ustrezne zakonodaje podjet-
je odkupili lončarji zasebni-
ki iz Prekmurja.
Odgovor na te govorice
smo najprej iskaU v podjetju.
Vršilec dolžnosti direktorja
Roman Virant je govorice
odločno zanikal. Povedal je,
da se pripravlja sanacija po-
djetja, da je v to sanacijo
vključena banka ter da je za
sredo, torej po zaključku re-
dakcije časopisa, sklican se-
stanek z največjimi upniki,
na katerem naj bi se dogovo-
rih o nadaljnji usodi kolekti-
va. »Govorice o povezavi
z ljutomerskimi lončarji mi
niso znane,« je dejal tudi
predsednik žalskega izvršne-
ga sveta Boris Krajnc. Do-
dal je še, da se pogovarjajo
z ljudmi, ki naj bi prevzeU
krmilo sanacije v svoje roke,
vendar imajo pri tem veliko
težav, v občini pa se zavze-
majo za sanacijo, nikakor pa
ne za likvidacijo podjetja.
Da so se včeraj v podjetju
sestali z upniki, je potrdil tu-
di direktor Ljubljanske ban-
ke Niko Kač, ki prav tako
ničesar ne ve o načrtovanem
stečaju, niti o dogovorih z za-
sebniki iz Ljutomera. V sa-
nacijo Keramične industrije
Liboie so bili vključeni tudi
strokovnjaki z Razvojnega
centra Celje, zato smo infor-
macije iskali tudi tam. Tone
Zimšek je govorice komenti-
ral: »Nič ne vem o kakšnih
dogovorih z lončarji, po raz-
govorih s predstavniki po-
djetja in banke pa so nam
sporočili, da naše strokovne
pomoči ne potrebujejo in da
bodo sami iskali rešitve.«
Koliko je torej resnice
v govoricah, bo pokazal čas,
da pa stvari niso urejene, ka-
že tudi napovedan protest
pred žalsko občino. Po infor-
macijah iz kolektiva naj bi se
delavci zbrali na protestnem
shodu včeraj dopoldne.
IB
Seminar
brolcerjev
Konec minulega
bil v Zlatarni in zatt
Rogli tridnevni sel
vse tiste, ki jih zani
na zlati borzi. Ta na
vela jeseni v okvi
Ijanske borze vrec
papirjev. Zanimanj
lo je zelo veliko, i
tridnevnega seminJ
ležilo 36 ljudi iz v9
nije. ,j
Pogodbe pripravijajo
v ponedeljek poteče rok,
ko naj bi vsi delavci imeli
v rokah pogodbe o zapo-
slitvi.
Nova delovno-pravna za-
konodaja je v osnovi spre-
menila način sklepanja de-
lovnega razmerja. Delovno
razmerje temelji na pogod-
benem razmerju med organi-
zacijo oziroma delodajalcem,
ki sklene delovno razmerje,
in delavcem na podlagi po-
godbe o zaposlitvi. Ta ima
svoj pravni temelj v kolek-
tivni pogodbi, zakonu, ratifi-
cirani konvenciji in sploš-
nem aktu, če ta obstaja. De-
lavec in delodajalec se v po-
godbi o zaposlitvi dogovori-
ta o tistih pravicah in poseb-
nostih, ki se nanašajo na de-
lovno mesto, za katero dela-
vec sklepa delovno razmerje,
in sicer praviloma pred na-
stopom dela. Zakon o delov-
nih razmerjih določa zadnji
rok 1. julij 91 za sklenitev po-
godb o zaposlitvi tudi za de-
lavce, ki so bili ob uveljavitvi
tega zakona že v delovnem
razmerju, ob čemer poudarja
pridobljene pravice delav-
cev. To velja ne glede na dej-
stvo, da nekatere kolektivne
pogodbe še niso sklenjene,
na primer na področju druž-
benih dejavnosti. Za uskla-
ditev splošnih aktov o delov-
nih razmerjih z zakonom je
rok potekel že 24. oktobra la-
ni. Neupoštevanje navede-
nih določb narekuje inšek-
torjem dela, da z ureditveno
odločbo zagotovijo izpolnje-
vanje obveznosti, ki izvirajo
iz zakona. Od pristojnih or-
ganov organizacij oziroma
delodajalcev bodo inšpek-
torji dela po prvem juliju to-
rej lahko zahtevali odpravo
kršitev. I||
V krajši telefonsl^|
po podjetjih in pri ^
kih smo ugotovili, da?
be pripravljajo, po"^;
se bodo stvari očitn"'
vlekle.
Aero odprl
prodajalno
Sredi tega mesecaso\i
na Moše Pijadejevi u« J
lju, odprli industrii ■
jalno. Odprta je od i
do petka od 8.00 do ''^
pcem pa je na volioj^
Aerov   proizvodni y
Z lastno prodajal"" ihf
boljšati ponudbo sVOJ'|
vodov, namenjena P^iji
vsem individualnim^)e(
kom ter obrtnikom-/^^^
d^alne je še manjši s«
setnih pisalnih trako^
v
dogodki
26. JUNIJ 1991 - STRAN 5
astava in grb
tiK pred zdajci
.niia bo v novo sa-
"^0 in suvereno drža-
^"^Harle šla z novo za-
I''"J grbom. Slovenska
J je brez razprave
,^0 stotem amand-
• k slovenski ustavi in
(« glasovi za, sedmimi
p-in 26 vzdržanimi spre-
nsko samostojnost
I kot državna simbola
lovala tribarvnica
sedanjih barvah, z gr-
; v levem kotu m grb
 vom. morjem in tre-
ikrakimi zvezdami
podlagi.
^ m principi
ito pa bila zadnja i
pšfinska razprava izred- J
burna in je že vse kazalo,;
tiomo v novi državi še \
jrimi drž
vnimi simboli. 
jti je bil vrhunec vseh
lov, ki se vlečejo že do-
leto.
I stoti ustavni amandma
a seji skupščine pet dni
I razglasitvijo suvereno-
Jasovalo 157 poslancev,
jsobili proti, 21 pa se jih
držalo. Sest glasov, ki bi
D bili odločujoči, ni bilo
inih.
kateri Demosovi po-
i so z vse prej kot zmer-
besednjakom našilili
(argumente in pri tem
lili opozicijo, da ovira
losvajanje. Ivan Mesi-
SKD) je dejal, da je 20.
tje bilo zaznamovano
.'ma političnima simbo-
i kljukastim križem in
3 zvezdo, koliko sta ta
simbola pobila ljudi pa
iegovem mnenju ni tre-
izlagati. Povedal je še,
oliko preprostih ljudi se
obrnilo z vprašanjem
mečkate v parlamentu,
'je rnogoče, da te nesna-
zastave ne vržete dol.«
'ernejši menijo, da smo
» zastavo desetletje in
"etje izgubljali pridob-
' slovensko samostoj-
' zato se je treba, poleg
ega, odločiti za novo za-
^ (Ivan Pučnik, SKZ-
|n da naj gre bivša zasta-
»stno v muzej (Miloš Ur-
SKZ-LS).   N^bolj
konstruktivno utemeljitev
pa je podala Spomenka Hri-
bar (SDZ), ki je dejala, da
simbole menjamo zato, ker
začenjamo novo življenje,
ustanavljamo svojo državo.
Jožeta Smoleta (SSS) so
nasršile obtožbe kulturnega
ministra dr. Andreja Capu-
dra, češ, da je, sodrga, ker
s svojim predlogom onemo-
goča osamosvojitev. Jože
Smole je v svojem imenu
menil, da rdeča peterokraka
na zastavi pomeni simbol na-
še NOB in umik zvezde bi
pomenil napad na NOB in je
proti spremembi zastave re-
publike Slovenije. Armadni
predstavnik Milan Aksenti-
jevič pa je dejal, da smo pod
peterokrako zvezdo narodi
Jugoslavije, torej tudi Slo-
venci zgradili moderno drža-
vo, zato bi bilo vsako spremi-
njanje simbolov te enotne
domovine pogubno.
Kot tista, ki najbolj zavira
sprejem novih državnih sim-
bolov je bila obtožena Libe-
ralno demokratska stranka
(SDP je končno pristala).
Njen poslanec Jaša L.Zlo-
bec je povedal, da je razpra-
va o tem vprašanju že na sa-
mem začetku bila zastavlje-
na',na amaterski način, da je
bila stroka vključena zelo
pozno in da vse to kaže, kako
se podcenjuje to vprašanje.
Predsednik LDS je zavrnil
očitke krivdo njene stranke
za nesprejetje novih držav-
nih simbolov in poudaril, da
je treba obliko nove zastave
pripraviti strokovno korekt-
no, ne pa s političnim kom-
promisom, dogajanja v par-
lamentu pa so po njegovem
dokazala, da mnoge bolj kot
zastava zanima politično ide-
ološki obračun okoli rdeče
zvezde.
Predsednik SDP dr. Ciril
Ribičič pa je izjavil, da so se
morali upreti revanšistični
odstranitvi rdeče peterokra-
ke, ki zdsu z Novo slovensko
zavezo dobiva povsem kon-
kreten pomen. Prenovitelji
so podprli ponujeno rešitev,
čeprav ni idealna, torej tradi-
cionalno narodno zastavo,
trobojnico, z grbom v levem
zgornjem kotu. SDP pa je
protestirala, zoper podla
podtikanja skrajno desnih
kranjskih liberalcev in tudi
LDS-a (ki sta bila proti Tri-
glavu v grbu), češ da so skle-
pah kupčije in zato zavračajo
odgovornost za odločanje
o simbolih tik pred zdajci.
»Jest srn čist
otcepien«
Manj se je zatikalo pri pri-
pravi simbolov, ki so name-
njeni promociji samostojne
države Slovenije. Če bi slo-
venski poslanci z dvajsetino
ekspeditivnosti posnemali
ljubljanski Studio Marke-
ting bi... Kajti to marketin-
ško podjetje je na osnovi na-
ročila Odbora za promocijo
Slovenije pri republiškem
sekretariatu za informiranje,
v rekordnih štirih dneh opra-
vilo nalogo in pripravilo de-
set logotipov, 26 logotipov
s simboli, tri časopisne ogla-
se, tri plakate, poštne ovojni-
ce in znamke, serijo razgled-
nic, majice, priponke, nalep-
ke, zastavice in druge pro-
mocijske materiale. Vse to je
v glavnem izdelal ljubljanski
Domus.
Po besedah vodje projekta
pri Študiju Marketing Janija
Bavčarja so skušali zajeti
najrazločnejše dele sloven-
skega prebivalstva, zato je
tudi repertoar promocijskih
izdelkov ob osamosvojitvi
različen, od resnih, klasičnih
do hudomušnih, mladih na-
menjenih sloganov v stilu
priponke »Jest sm čist otce-
pien«, plakata s stilizirano
cerkvijo na griču z napisom
»Blagoslovljena Slovenija«.
Zavedajoč se tradicionalne
slovenske navezanosti na vi-
no, so za promocijo samo-
stojnosti pripravili peneče
vino Independent, ki ga je
polnila Zadruga Goriška Br-
da in šampanjec Protokol, ki
ga je pripravil Kmetijski
kombinat Gornja Radgona
Radgonske Gorice. Prvega
bo 30 tisoč, drugega pa 10
tisoč steklenic. Sicer pa so
morala biti v osamosvojitve-
nih dneh vsa vinska območ-
ja enakovredno zastopana
(pri vinu smo Slovenci pač
najbolj občutljivi) in prav pri
vrsti in poreklu vina je bilo
največ spora v pripravi osa-
mosvojitvenega scenarija!!!
Cena vina naj bi bila v proda-
ji precej zasoljena.
Majice, plakati, nalepke,
kozarci, obeski za ključe, ka-
pe in drugi izdelki so že na-
prodaj v slovenskih trgovi-
nah. Celotna akcija promoci-
je Slovenije temelji na ko-
mercialni osnovi. Uradni
znak osamosvojitve pa je le
plamenica v barvah sloven-
ske tribarvnice, vsi drugi so
le dopolnilni.
ROBERT GORJANC
Novi slovenski grb
Nova zastava slovenske države
Podružnica
SSK izsiljuje?
Celjska občinska vlada je v torek obravnavala
informacijo o programu in stroških prireditev ob
zaključku 4. dne Svetovnega slovenskega kongresa
v nedeljo v Celju, ob tem pa še prošnjo Podružnice
SSK za celjsko območje, da se del stroškov krije iz
občinskega proračuna.
Člani izvršnega sveta so soglasno sprejeli štiri sklepe
o tem, daje za organizacijo in izvedbo vseh nedeljskih
prireditev odgovorna Podružnica SSK, da je prošnja
za dodatnih 600 tisoč dinarjev iz občinskega proračuna
preveč za izvršni svet, in da je ponovno potrebno pre-
veriti posamezne stroškovne postavke. Izvršni svet bi
lahko predvidoma še pokril stroške v višini 300 tisoč
dinarjev, za ostalo pa bo potrebno najti sponzorje. Ob
tem pa so Ivana Pfeiferja iz občinskega sekretariata za
urejanje prostora in varstvo okolja zadolžili, da preveri
vse stroške v zvezi z ureditvijo glavnega prireditve-
nega prostora velike slovenske veselice na Starem
gradu, saj pomeni prav to glavnino dodatnih stroškov.
Iz celjskega občinskega proračuna je za urejanje
mesta in okolice, ureditve Pelikanove poti, pokopa-
lišča Golovec ter okrepljeno čiščenje ulic, urejanje
zelenic in ostala drobna cestno-komunalna dela že
namenjeno milijon dinarjev iz rednega komunalnega
programa, zato tudi odločitev izvršnega sveta, da se
dodatno financirajo le dela trajnega značaja za celjsko
občino. Ob tem pa je podpredsednik IS Bojan Kolenc
še opozoril, da so za prošnjo po dodatnih sredstvih za
pripravo zaključnega dne SSK v izvršnem svetu izve-
deli le štiri dni pred samim dogodkom. Gre pri tem za
neresno dejanje Podružnice SSK ali morda celo za
izsiljevanje, kot je bilo tudi slišati na torkovi seji?
IVANA STAMEJČIČ
O županu drugič
ŠenUurskI parlament nI glasoval
o zaupnici županu
Na seji šentjurskega par-
lamenta pred dobrim ted-
nom dni niso uvrstili na
dnevni red vprašanja zaup-
nice predsedniku skupščine
občine, kot so to predlagali
predstavniki krščanskih
demokratov. Za njihov
predlog je glasovalo 17 po-
slancev, proti ali vzdržanih
je bilo 15, dva poslanca pa
nista bila navzoča na seji.
Župan Kovač je predlagal
odložitev razprave o zaupni-
ci, saj naj bi v teh dneh prišlo
na dan poročilo Službe druž-
benega knjigovodstva o na-
kupu delnic šentjurskega iz-
vršnega sveta v Štajerski
obrtni banki, kar je v zad-
njem času povzročalo nema-
lo razburjenja med občani
v šentjurski občini.
Na seji tako ni prišlo do
razprav€""*o pismu predsedni-
ka izvršnega sveta LSdislava
Grdine poslancem, v kate-
rem je zahteval da se skupš-
čina izreče o zaupnici ali
predsedniku skupščine ali
izvršnemu svetu, saj v taki
sestavi izvršni svet naj ne bi
bil več zmožen delati.
Sicer pa so na seji sprejeli
cilje in strategijo razvoja ob-
čine in osnutek statuta obči-
ne Šentjur. Prav tako sp
z amandmaji sprejeli pred-
log odloka o javnem redu in
miru in priznanjih občine
Šentjur. Do zapletov je pri-
šlo pri obravnavi kadrovskih
vprašanj, saj niso izvolili
Darje Pahor za sodnika za
prekrške v občini Šentjur,
čeprav izpolnjuje vse pogoje
in je bila izbrana v rednem
postopku. Poslanci so svojo
odločitev utemeljevali s tem,
da je treba zaposlovati ljudi
iz lastne občine.
Ob koncu je stekla tudi
razprava o proslavljanju
dneva rzglasitve samostojne
Slovenije, pri čemer so po-
slanci menili, da ni potrebno
pripravljati nobenega evfo-
ričnega spektakla, da pa so
pripravljeni podpreti manjšo
slovesnost v skupščini.
Čisto na koncu pa je pred-
sednik izvršnega sveta Ladi-
slav Grdina razgrnil svoj po-
gled na nedavno stavko šent-
jurskih osnovnošolskih uči-
teljev, pri čemer je poudaril,
da z njihovo obliko protesta
ne soglaša, saj so kljub majh-
nim odstopanjem prejeli
osebne dohodke v skladu
z zakonom, medtem ko so
jim izplačilo regresa zagoto-
vili izven proračunskih sred-
stev.
.....ROBERT GORJANC
Celjani Slovencem
vseh ostalih sprem-
' rireditev ob SSK so
eliko pozornost na-
'di kulturi. Že pred
' SSK je na ogled
C,, '^zstav. V knjižnici
fL^^^ Kardelja v razstavi
^^^Jejo Antona Novača-
h)f h^^^'Vo je   pripravila
^.?ena Orožen. V celj-
'zeju novejše zgodo-
*stavljajo fotomate-
istra Pelikana.  Na
': starem gradu se
irR!5'deli predstavlja sli-
ti (j"^'aar Ščurek, v stran-
fep'°.^ani Narodnega do-
ceii razstava
ponosu, celjskih
"''Drp razstavi so prika-
fiviip„.P'si celjskih mestnih
'ofov^'^^, listine celjskih
^ u^^^ j^^a kronika, por-
^^He^^^^^^a Avgusta Se-
JaetJJ' album Celeia anti-
.^^___^^3. še posebej pa so
predstavljeni celjski grofje
v uprizoritvah SLG Celje.
Poleg razstav pa Celjani
pripravljajo tudi druge prire-
ditve. Jutri, v petek 28. juni-
ja se bo ob 16. uri s prome-
nadnimi koncerti v Celju in
Vojniku pričelo Peto sreča-
nje pihalnih orkestrov celj-
ske regije. Sodelovali bodo
orkestri na pihala iz Laške-
ga, štorski železarji, Ljubeč-
ne, Šoštanja, Liboj, Velenja,
Zabukovica-Griže, Mozirja,
Zidanega Mostu, Emo Celje
in Slovenskih Konjic. Ob 17.
uri bodo orkestri na pihala
skupno paradirali na Tomši-
čev trg, kjer se bo ob 17. uri
pričela osrednja prireditev
s koncertom vseh sodelujo-
čih pihalnih orkestrov. V so-
botno jutro, 29. junija ob 8.
uri, bodo Celjani nastopih
z budnico Pihalnega orke-
stra EMO Celje, na Tomšiče-
vem trgu pa se bo začel kul-
turni maraton celjskih ljubi-
teljskih skupin. Sodelovali
bodo skupina Igen, celjski
Komorni moški zbor, Meša-
ni pevski zbor Cetis, Mešani
pevski zbor Kovinotehne,
Mešani komorni zbor. Aka-
demski pevski zbor. Moški
pevski zbor KUD Ivan Can-
kar, Mešani pevski zbor
KUD France Prešeren iz
Vojnika, Akademski pevski
zbor Celje in Celjska folklor-
na skupina France Prešeren.
Ob 17. uri pa bodo nastopili
še Mešani pevski zbor Zdra-
vilišča Dobrna, Zabavni or-
kester Žabe in Celjska fol-
klorna skupina.
Na dan SSK v Celju, v ne-
deljo 30. junija, bodo v me-
stu odprte vse trgovine in lo-
kali, organizirani bodo ogle-
di kulturno-zgodovinskih
spomenikov, razstav, okoli-
ce... V mestu pa bosta ob 9.
uri Pihalni orkester štorskih
železarjev in Celjska folklor-
na skupina pripravila dopol-
dansko promenadno korač-
nico od Celjskega do Narod-
nega doma. Od 10.30 do 12.30
bodo na Trgu svobode priha-
jali udeleženci in gostje
SSK, sprejemali pa jih bodo
člani Pihalnega orkestra
štorskih železarjev in Celj-
ske folklorne skupine. Kas-
neje, ob 14.30 uri bodo v opa-
tijski cerkvi sv. Daniela,
v kapeU sv. Matere Božje
predstavili delo arhitekta Jo-
žeta Plečnika v razstavi z na-
slovom Liturgična posoda.
Ob 17. uri bo na celjskem
starem gradu Slovenska ve-
selica, v programu pa bodo
sodelovali Moški pevski
zbor PD Anton Bezenšek
Frankolovo, amaterski gle-
dališki igralci AG Železar iz
Štor, KUD Zarja Trnovlje,
Celjska folklorna skupina in
gost, virtuoz na ustni harmo-
niki Andrej Blumauer iz To-
ronta.
U.S.
Praznovanje
osamosvojitve
Včeraj so v vseh večjih in številnih manjših krajih po
vsej Sloveniji pripravili slovesnosti ob razglasitvi
sklepa o samostojnosti Republike Slovenije. Živahno
je bilo tudi na našem območju, kjer so v vseh občinah,
razen Mozirja in Šmarja pri Jelšah, pripravili osrednje
slovesnosti, v Slovenskih Konjicah pa s praznovanjem
nadaljujejo še danes, v četrtek, 27. junija.
V vseh občinah so v glavnem upoštevali navodila
republiškega ministrstva za informiranje, ki je pripo-
ročilo, da v okviru slovesnosti poskrbijo za prižiganje
kresov, zvonenje v okoliških cerkvah, simbolno zasa-
ditev lipe slovenske državnosti ter prepevanje himne
in izobešanje slovenskih zastav. Slovesnosti so zvečine
zasnovali kot velike ljudske veselice, poskrbeli pa so
tudi za spremljajoče zabavne prireditve ter bogato
gostinsko ponudbo. Zbranim občanom so o pomenu
osamosvajanja Slovenije spregovorili župani (ponekod
podžupani oziroma predsedniki občinskih vlad), pri-
pravili pa so tudi priložnostne kulturne programe.
IS
6. STRAN -26. JUNIJ 1991
Preimenovanje
osnovnili šoi
Na pobudo dveh, naj bi v celjski občini dobili nova imena za
vse osnovne šole o
Poslanci celjske občinske
skupščine so na zadnjem za-
sedanju obravnavali osnu-
tek odloka o izločitvi enot
iz javnega zavoda Združene
osnovne šole in o ustanovi-
tvi posameznih osnovnih
šol kot samostojnih javnih
zavodov. Ob tem pa so raz-
pravljali še o predlogu za
preimenovanje vseh celj-
skih osnovnih šol.
Sam odlok bi rešil organi-
zacijska vprašanja osnovne-
ga šolstva v celjski občini,
saj Združene osnovne šole
kot enovit javni zavod zaradi
visokega števila zaposlenih,
lokacijske razpršenosti enot
in vsebine dela v šolah niso
racionalna organizacijska
oblika. Javni zavod ZOS naj
bi kot prehodna oblika orga-
niziranosti deloval do 30.
septembra, s 1. oktobrom pa
naj bi zaživele osnovne šole
kot samostojni javni zavodi.
S tem dnem, so predlagah
v Koordinacijski komisiji iz-
vršnega sveta in Predsed-
stvu občinske skupščine, naj
bi se preimenovale tudi vse
osnovne šole v celjski obči-
ni. Predlagatelji so za tri os-
novne šole v središču mesta
in OŠ Slavka Šlandra predla-
gali številčno poimenovanje,
za ostale šole v občini pa
imena glede na krajevno pri-
padnost. Že v oblikovanju
predloga se je zataknilo pri
osnovni šoli Frana Roša, saj
predlagatelji niso bili enotni
v tem, ali naj šola obdrži sta-
ro ime, ali pa naj se preime-
nuje v osnovno šolo Nova
vas. Sicer pa so za ostale šole
predlagana naslednja imena:
I. osnovna šola (zdajšnja Pr-
va osnovna šola), II. osnovna
šola (OŠ Slavka Slandra), III.
osnovna šola (OŠ I. celjske
čete), IV. osnovna šola (OŠ
Ivana Kovačiča-Efenke), Os-
novna šola Lava (OŠ Veljka
Vlahoviča),, Osnovna šola
Hudinja (OŠ Franja Vrunča^,
Osnovna šola Polule (OS
Frana Krajnca), Osnovna šo-
la Dobrna (OŠ XIV. divizije
Dobrna), Osnovna šola Voj-
nik (OŠ bratov Dobrotinšek
Vojnik), Osnovna šola Fran-
kolovo (OŠ Frankolovo), Os-
novna šola Štore (OŠ Štor-
skih železarjev) in Pionirski
dom Celje (Pionirski dom
Cvetke Jerinove).
Pobudo za preimenovanje
osnovnih šol so sprožili na
osnovnih šolah Veljka Vla-
hoviča in I. celjske čete, v se-
kretariatu za družbene de-
javnosti so zadevo proučili
in posledica je predlog, ki so
ga obravnavali poslanci. Le-
ti so največ razpravljali
o imenu OŠ Frana Krajnca
(učitelja in ravnatelja, ki je
z darovanjem zemljišča in hi-
še omogočil razvoj osnovne
šole v krajevni skupnosti
Pod gradom), opozorili pa so
tudi, da je iz predloga izpuš-
čena osnovna šola s prilago-
jenim programom Ivanke
Uranjekove. Zaradi tega so
menili, da se v poletnem ča-
su pripravi javna razprava
po krajevnih skupnostih, ki
naj bi dale soglasje k preime-
novanju šol - osnutek odlo-
ka pa so v prvi fazi podprli.
____IVANA STAMEJČIČ
Oria vas brez šole?
Bistvo reorganizacije Vzgojnoizo-
braževalne organizacije Žalec je v raci-
onalnejšem poslovanju, so poudarili
na seji izvršnega sveta žalske občinske
skupščine, ki je bila prejšnji teden. Tu-
di ravnatelji osnovnih šol so se končno
strinjali s predlogom, da naj bi bile
osnovne šole poslej oblikovane kot
javni zavodi, za opravljanje nekaterih
skupnih zadev pa naj bi tudi ustanovili
javni zavod.
Ta zavod bo skrbel za finančna in ra-
čunovodska opravila, skupno nabavo
(tako bodo možni tudi večji grosistični
popusti), hišniška in vzdrževalna dela in
drugo. O predlogu, ki so ga oblikovali na
seji izvršnega sveta, se bodo dokončno
odločaU poslanci na današnjem zaseda-
nju zborov žalske občinske skupščine.
Tudi sicer je bila zadnja seja v dobršni
meri namenjena problematiki vzgoje in
izobraževanja. Med drugim so govorili
o podružnični šoli v Orli vasi. Nekateri
namreč menijo, da bi bilo, glede na to,
da šolo obiskuje premalo otrok, pamet-
neje, če bi jo ukinili, otroci pa bi se vozili
v šolo v Preboldu, ki ima kot matična
šola pravico ustanavljanja in ukinjanja
podružničnih šol. Dokončnega^
o tem niso izoblikovali, bodo ofl
znova govorili na eni izmed nl^l
sej. Na seji pa so se strinjaU, dabyi
tretjih in četrtih razredov osnovj?^
iz Žalca v naslednjem šolskem i^^
dili k pouku v zgradbo stare š
tako se bo mogoče izogniti dv,
skemu pouku, kajti prostorska
vedno večja. Na seji so govor
o preoblikovanju Delavske v i
univerzo.
Eno izmed točk dnevnega red
menili, tudi preimenovanju n(
ulic v Žalcu ter Gornje vasi pri   , |
du. Tako naj bi se denimo sedanja
Bačke Palanke preimenovala v '
vo. Gornja vas pa v Šentlovrenc
Podvin, ki obsega naselje ob obv^^
in novo naselje na Škafarjevem hrib?
ki je doslej v celoti sodilo h kraj!
skupnosti Gotovlje, pa naj bi serazd,
lo tudi na žalsko krajevno skupnosti
naj bi namreč sodilo naselje ob obvoj
ci. Tudi o tem bodo odločali delegati,
današnjem zasedanju žalskega pjj
menta.
JANEZ VEDE}^ |
Obmejne razvojne potrebe
Kako kandidirajo na natečaju demografsko ogroženih?
Predstavniki šmarske ob-
čine bodo jutri republiške-
mu ministrstvu za družbe-
no planiranje posredovali
svoje predloge in mnenja
ter potrebne listine za nate-
čaj soflnanciranja naložb
po zakonu o spodbujanju
razvoja demografsko ogro-
ženih območij. V ponede-
ljek so se o tem pogovarjali
še na seji šmarske vlade in
dodali še nekaj predlogov,
saj nekateri manjši kraji
prejemajo elektriko s Hrva-
škega.
Šmarska, obmejna občina
ima v svojem dolgem deset-
kilometrskem obmejnem
pasu s Hrvaško, ob Sotli,
pravico do republiškega pro-
računskega denarja v višini
nepovratnih 50 odstotkov,
drugje pa 30. Neuradno je
znano, da so tolikšni republi-
ški deleži zaradi velikega za-
nimanja občin vprašljivi, pa
tudi po zakonu je višma pri-
dobljenega deleža odvisna
od razpoložljivih republiških
sredstev. Če bi se v Ljubljani
po natečaju, ki se izteče 6.
julija, odločili le za kvote po-
sarneznim občinam, bi
v Šmarju potem pripravili
merila za delitev tega de-
narja.
V predlogu šmarske obči-
ne predvidevajo naložbi
v razvoj telefonije na območr
ju Rogatca in Podčetrtka in
to v skupni vrednosti 22 ozi-
roma dobrih 20 milijonov di-
narjev. Tudi na lokalnih ce-
stah manj razvite občine bo
več naložb, enako na področ-
ju vodooskrbe.
Na ponedeljkovi seji šmar-
ske vlade so še dodali poso-
dobitev oskrbe z elektriko za
Dobovec in Srebrnik-Ples,
ki jo prejemata s Hrvaškega.
Tam pa zaradi naših vedno
večjih potreb nimajo name-
na širiti in bi se tako naše
vasi priključile k Elektru Ce-
lje oziroma Krško.
BRANE JERANKO
Za Namino obletnico - grosist
Nami Žalec je petnajst. Nami Leveč pa deset let in za jubilej se
jima je na prostoru v Levcu zdaj priključil še Namin grosist. To
je skladiščno prodajni center z bogato ponudbo, pretežno živil-
sko, za grosiste. Slovesna otvoritev je bila minuli petek
dopoldne. Skladišče ima 800 kvadratnih metrov prodajnih povr-
šin in je najbolj sodobno opremljeno. Tako seje Nama ponovno
približala potrebam kupcev in hkrati delovno obeležila oba
jubileja.
Potrošniškltj
Zveza potrošnikov!
je je praznovala ji
obletnico delovai)
strankarska in ne
ganizacija za vars
sov potrošnikov. ^
dan potrošnikov -
pa je izdala prvo ii
trošniške revije VI
Uvajanje tržnegj
stva pri nas je ten
menilo tudi polož^
ka, še vedno pa ni ust
konodcoe, ki bi mua
varstvo pravic. Da M
ki prepuščeni sad
mnogi že občutili
dovih avtom obiloT«|
banke Les...). Z vi
problemi se ukvarja Z
trošnikov Slovenije, k
tem izdala že drugo ŠK
vije za vzgojo in info
potrošnikov VIP. V te
pišejo o nevarnih snov:
terimi se srečujemo vi;
objavljajo izposojeni I
deorekorderjih in vid
tah, ki jih lahko kupit«
glavna tema pa je »tui
pogodba.
KOMENTIRAMO
Če se mladina vlači okoli
»Ta razuzdana mladina
- kadi, pije in se vlači okoli!
Vsem bi bilo potrebno dati
ukore, pa starše poklicati
v šole,« je najkrajši možen,
a vsebinsko še korekten pov-
zetek razprave poslanca
v celjski občinski skupščini
Jurija Strenčana (SKZ-LS).
Strenčan je tako na hitro
in za nekaj časa razprave
o osnutku odloka nove orga-
niziranosti celjskega osnov-
nega šolstva speljal v nove
vode, pritegnil pa mu je tudi
šolnik, profesor Stanislav
Pirnat (Zeleni), ki je dodal,
da pri šolah niso tako po-
membna imena kot pa vzgo-
ja in delo z učenci. S preime-
novanjem celjskih osnovnih
šol so si poslanci resnično
zadali veliko dela (sploh, ker
je bilo očitno, daje odlok še-
le v fazi sprejemanja osnut-
ka), a vseeno bi človek bolj
pričakoval, da bo razprava
odpirala dileme okoli vse-
binskih vprašanj. Ali gre
zgolj za usklajevanje z za-
konskimi akti ah reorganiza-
cija pomeni še kaj drugega ?
Kaj k vsemu temu dodaja za-
kon o organizaciji in fmanci-
ranju vzgoje in izobraževa-
nja ter kako bodo delovali
sveti zavodov, so bila bolj
kot ne obrobna vprašanja.
A vendar si poslanec LDS
Zdene Podlesnik ni mogel
kaj, da Strenčanuin Pirnatu
ne bi repliciral. Žebljico na
glavico je zadel z ugotovitvi-
jo, dS so današnji mladi na-
tančno takšni, kakršne smo
sami vzgojili (in naredili).
Opozoril je, daje hudo spor-
no posploševanje na raven
»mladine« in da je pri proce-
su vzgoje še najmanj kriva
šola, saj v njej mladi preživi-
jo največ tretjino časa.
Če se torej mladina vlači
okoli, ob tem pa še pije in
kadi ter kar je še podobnih
naglavnih grehov - potem je
pri vsem skupaj še najmanj
zatajila šola.
IVANA STAMEJČIČ
V Laškem brez pripomb
Na zadnji seji skupščine občine Laško, ki je bila za
spremembo v dvorani hotela Hum v Laškem in ne
v Zidanem mostu, so delegati brez bistvenih dopolnil
in pripomb sprejeli vsa gradiva, ki so jih pred tem že
pripravili na sejah izvršnega sveta. To velja tako za
informacijo o postopnem zapiranju rudnika Laško kot
odloke o ustanovitvi javnih zavodov na področju
osnovnega šolstva, otroškega varstva in osnovnega
glasbenega šolstva. Pripomb tudi ni bilo na program
pospeševanja podjetništva v občini, informacijo
o poteku zbiranja in uporabi sredstev IV. samopri-
spevka v prvem trimesečju letos, turistično takso,
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, komu-
nalno ureditev in zunanji videz naselij ter še nekatere
druge malenkosti.
Delegati se bodo ponovno zbrali 2. julija, torej na
dan. ko slavi občina Laško svoj praznik. Razen slav-
nostne seje. ki se bo začela ob 17. uri, drugih prilož-
nostnih slovesnosti, kakršne so bile prejšnja leta, letos
nebo. T.VRABL
Upanje za mozirje
v mozirski občini je v zad-
njem času vse bolj prisotno
upanje, da ta del Slovenije le
ne bo ostal opustošen po lan-
ski poplavi. Za cesto med
Lučami in Ljubnim je pred-
sednik slovenske vlade Loj-
ze Peterle dal ustno zagoto-
vilo, da se bo v republiki na-
šel denar, cesta pa naj bi bila
po načrtih zgrajena do konca
leta 1993. Mozirjane zaenkrat
najbolj skrbi, kako bo s pri-
dobivanjem soglasij lastni-
kov zemljišč, saj lahko ne-
strinjanje teh lastnikov zelo
oteži gradnjo ceste.
Za obvoznico in most na
Ljubnem je v rebalansu re-
publiškega proračuna že za-
gotovljen denar, zato v Mo-
zirju upajo, da ne bo težav
s sprejetjem rebalansa. Ob-
voznica naj bi bila zgrajena
predvidoma v dveh letih, po
načrtih pa naj bi jo začeli
graditi že v letošnjem letu.
Most na Ljubnem
čeli postavljati ž«
mesec, končan pJ
do konca leta.
V republiški sk
že sprejeli sklep, <
poplavljena podn
njena še dva sol
delovna dneva, pr
so za obnovo prid
narodni kredit. ^
menijo, da bi mort
nova merila za dt
darnostnih sredst
na škodo, ki so jo V
samezne občine. T
Zgornjesavinjski j
mesto predvideni
stotkov namenili
sredstev, kar bi
približno milijardo
Naj spomnimo, da
ska občina v popi*
približno 2,3 miUJ*
jev škode. ^
URŠKAS
Dajte
nam delo
in kruh!
Ljudje živimo na zemlji.
Vnesene besede nas le za
krajši čas dvignejo v višine,
ves ostali čas stojimo trdno
na tleh. Tudi celjski delavci,
zlasti tisti, ki jim gre najtežje.
Preko 500 kovinarjev, tek-
stilcev in gradbincev je s po-
sebnim vlakom odšlo na ne-
davni protestni shod pred
Skupščino Republike Slove-
nije. Kako občutijo in kaj so
terjali, je lepo razvidno z na-
pisov na transparentih:
»Dajte nam delo in kruh!«
»Obljubljali ste raj, živimo
pa v peklu!« Bo kmalu dru-
gače?
Foto: M. J.
Dvakrat »da« tudi na Dobrni
Poslanci celjske občinske skupščine so P^i
postopku izglasovali spremembe in dopolm^^^^j,
o določitvi matičnega območja v občini Celje i^^^^ii
gli Zdravilišču Dobrna, kjer želijo poslej P^P^!^*
turistično dejavnost tudi s sklepanjem zakonski^^j
Z ureditvijo Vile Hygea so v Zdravilišču D° .(j
tudi možnost za popestritev oziroma razširitev J
stične dejavnosti. V novo, prijetno urejeno porocf^^^lii
želijo z začetkom turistične sezone v teh dneh P'''^^^!
mladoporočence. Sicer pa pomeni razširile^
območja na naselje Dobrna za občinske uprav^^jl)
pripravo posebne pogodbe, v kateri bodo dolo"- |.(
bodo na Dobrni sklepale zakonske zveze if
pokrivali stroške.
anketa
26. JUNIJ 1991 - STRAN 7
^raizno, a s pravo mero pameti
r^ost gospodarstvu - prehodno obHoble bo težko - Optimizem, ke^r ne bo več IzgovarlanJ^t^u
W:*a - Slovenci so se oUločlll že na plebiscitu 26. decembra
j» zbrana med republiškimi po-
Jiflf^naišega območja kažejo, da večino
optirnJ^^"*- Znamo, zmoremo - le
^tao\ In bomo zmogli združiti svo-
flK"^^ fjalne sposobnosti, preseči stran-
iii'J\azprtije in različna politična gle-
''^ uskladiti za dobrobit naroda, nas po
»i^f: prehodnem obdobju čaka lepša
ci obljubljajo, da se bodo za to tru-
-jpščinskih klopeh, še največ pa bo
iLj^vsak nied njimi storil v svojem oko-
jlfc iz zbora združenega dela to najbolj
Hpažajo že danes, saj se v svojih delov-
R^lektivih vsak dan srečujejo s težava-
K Le-te so se v zadnjem času kopičile na
razpadajočega jugoslovanskega trga,
Knii oa zaradi tega, ker Slovenija nima
globalne strategije gospodarskega razvoja.
Marsikdo med poslanci verjame, daje prav
vzpostavitev zdravega gospodarskega siste-
ma prva naloga, ki nas čaka v osamosvojeni
Sloveniji. Da bi le bilo tako!
In da pri gradnji nove, samostojne in su-
verene države, ne bi pozabili na pravila igre,
ki bodo državljanom omogočala kakovost-
no življenje. »Centralizacija vodi v represijo,
v naravi demokracije pa je decentralizacija,
regionalni razvoj vse Slovenije,« je misel, ki
se vpleta v razmišljanja o naši državi. O dr-
žavi, ki bo na temeljih močnega in zdravega
gospodarstva sposobna poskrbeti tudi za
socialno področje, predvsem pa svojim dr-
žavljanom zagotoviti pošteno plačilo za po-
šteno opravljeno delo.
IVANA STAMEJČIČ
^nton Roječ, republiški po-
uiec zbora občine (Celje):
• Uhodnost Slovenije lahko
' idimo na tem, kar imamo.
I lamo pa sorazmerno razvito
i iustnjo (tretjina se ze danes
' iko primerja z Evropo), zna-
' E in voljo do dela ter nekaj
ramih bogastev. To seveda
^ dovolj, saj nam manjkata or-
" r!7acija in kapital - oboje pa
.bilnih političnih razme-
,ko nadoknadili. Verja-
.   da smo sposobni hitro
:vvcati proizvodnjo, zagoto-
!;rentabilnost poslovanja, iz-
' Eati na evropski trg, s soraz-
' mo poceni delovno silo pa
• DO tudi hitro lahko konku-
■ r.čni. Za gospodarsko osa-
osvajanje bo odločilnega po-
■ iena. kako hitro bomo odprli
6 in tudi to, kako bomo od-
. lavljali omejitve za tuji kapi-
>1 Sicer pa mora hitra vzpo-
iivitev gospodarstva temeljiti
»ekološko čisti tehnologiji in
ifrastrukturi, kar bo omogo-
tudi razvoj turizma in sto-
^•enih dejavnosti.
Sam na prvo mesto pri osa-
mosvajanju postavljam gospo-
Brstvo. In verjamem, da zdaj.
ko ne bo več mogoče izmota-
vanje zaradi jugoslovanskih
razmer, začenjamo s konkret-
nim delom. Tu pa bodo potreb-
ni poudarki na privatizaciji, re-
gionalnem razvoju Slovenije
in decentralizaciji z distribuci-
jo državne moči izven Ljub-
ljane.«
Vinko Drča, republiški po-
slanec zbora združenega dela
(Žalec): »Kakšna je volja slo-
venskega ljudstva, smo doka-
zah na plebiscitu, 26. decem-
bra. Poslanci smo se ves čas
trudih, da naroda ne bi razoča-
rali, seveda pa je vsakomur jas-
no, da v šestih mesecih ni mo-
goče storiti prav vsega. Med
ljudmi so se zlasti v zadnjem
času porajali nekateri dvomi
o tem, kako bomo živeli po 25.
juniju. Nikakor ne bo enostav-
no in čaka nas še težavno ob-
dobje, toda poti nazaj ni! Če si
sami ne bomo izborili tega, kar
želimo, potem nam tudi drugi
ne bodo pomagali, misUm pa,
da bo svet slej ko prej moral
priznati dejstvo. Sklepi torko-
ve skupščine bodo za vedno
ostali zapisani v zgodovini slo-
venskega naroda.«
Drago Štruc, republiški po-
slanec zbora združenega dela
(Slovenske Konjice): »Osamo-
svojitev je dolgoročno edina
perspektiva naroda in posa-
meznikov. Prehodno obdobje
bo težko. Ocenjujem, da bosta
osebni in družbeni standard še
naprej padala, da še nismo na
spodnji točki. Na to moramo
biti pripravljeni. Seveda je še
vprašanje, kako bo uspelo vla-
di in vsem drugim dogajanja
uravnovešati z občutenjem lju-
di. Osebno, kot poslanec, lah-
ko k tem procesom zelo malo
prispevam. Ne smemo pozabi-
ti, da so pristojnosti med vlado
in skupščino deljene. Morda
lahko naredim več v podjetju,
kjer sem zaposlen. Konus je
ena izmed delovnih organiza-
cij, ki je bila v preteklosti gra-
jena za jugoslovanski trg. Ver-
jetna je možnost, da tega trga
v prehodnem obdobju do naše
polne smostojnosti ne bo. To
pomeni, da bomo morali vse
narediti za hitrejši prodor
v Evropo. Temelje za to
imamo.«
Dr. Anton Žunter, republi-
ški poslanec zbora občin (Mo-
zirje): »Skrajni čas je, daje pri-
šlo do osamosvojitve in če bo
ta osamosvojitev popolna,
bom še najbolj navdušen.
Upam, da se ne bomo le dekla-
rativno osamosvojili, torej ne
le na papirju. Glede svojega
prispevka k čimprejšnji do-
končni osamosvojitvi pa se
bom potrudil, kolikor je v moji
moči in skupaj s svojimi kolegi
v parlamentu, da bomo pritis-
nili na vlado za čimprejšen
sprejem vse potrebne zakono-
daje. Vse v luči čimprejšnje
efektivne slovenske oblasti.« _
Franc Avberšek, republiški
poslanec zbora združenega
dela (Velenje): »Od vsega za-
četka menim, da je treba iti
v osamosvojitev dovolj korajž-
no, vendar tudi po pravi pame-
ti. Sedaj mislim, da korajža je,
ne gremo pa čisto po pameti.
To stališče zagovarjam tudi
v parlamentu. Na svojo vlogo
v hitrejši dokončni osamosvo-
jitvi pa gledam kot gospodar-
stvenik s stališča Rudnika Lig-
nita Velenje. Kot RLV, kjer je
energije dovolj, smo sposobni
dati svoj prispevek in opraviti
delo, ki bo pomagalo pri osa-
mosvajanju. Vendar ostaja
vprašanje, če bo ta energija
prava. Mislim, da ima politika
trenutno prednost pred gospo-
darstvom, da smo v tem seg-
mentu preslabi. V zboru zdru-
ženega dela kar naprej opozar-
jamo, da rešitev za gospodar-
stvo ni dovolj oziroma so pre-
slabe. Vse bolj je zaskrbljujo-
ča, npr. manjša poraba elek-
trične energije, kar manjša
družbeno proizvodnjo. Efekt
tega bo znan šele konec leta,
ko bomo delali zaključne raču-
ne in ugotavljali, da tudi politi-
ka potrebuje denar. Upam, da
se bo položaj spremenil, in da
bo po osamosvojitvi imelo go-
spodarstvo večjo težo.«
Jože Pušnik, republiški po-
slanec zbora združenega dela
(Laško): »Osamosvojitev in sa-
mostojnost Slovenije je enkra-
ten dogodek, ki bo imel gotovo
ob vsej svoji začetni nedoreče-
nosti v smislu še nepopolnega
prevzema dejanske oblasti, ve-
lik vpliv na mnoga področja.
Nestrinjanje pretežnega dela
ostale Jugoslavije in tujine
s tem dogodkom je v začetku
očitno, od obnašanja nas sa-
mih pa bo odvisno, v kakšnem
času nas bodo vendarle razu-
meli in sprejeli. Zato je v tem
obdobju pomembna enotnost
vseh dejavnikov v Sloveniji
- da bomo vsaj navznoter trdni
in dosledni pri izvajanju odlo-
čitev, s tem pa hitreje prepriča-
li vse o dobronamernosti naših
odločitev.
Ker je samostojnost in neod-
visnost Slovenije dejansko le
možnost za samostojno uvaja-
nje vseh zadev po naši meri,
seveda ob polnem upošteva-
nju razmer okolja, moramo
v nadaljevanju to možnost iz-
koristiti. To pa pomeni pred-
vsem vzpostaviti takšen eko-
nomski sistem, ki nas bo čim-
prej in čimmanj boleče trans-
formiral v zdravo gospodar-
stvo. V tem smislu bo naloga
poslancev pomembna in priza-
devati si moramo v iskanju
ustreznih rešitev za sanacijo
gospodarskih razmer.«
Mag. Franc Kovač, republi-
ški poslanec zbora občin
(Šentjur): »Kako gledam na
prihodnost osamosvojene Slo-
venije? Z velikim optimiz-
mom! Od vseh naših možnosti
je ta najboljša - edina. Za hi-
trejše osamosvojitvene proce-
se ne bi mogel storiti skoraj nič
več. Vse, kar je bilo v moji mo-
či, sem že naredil.«
Franc Potočnik, republiški
poslanec družbeno-politične-
ga zbora (Šmarje pri Jelšah):
»Zavedam se da ne bo šlo vse
gladko, težave so tudi v Jugo-
slaviji. V Jugoslaviji bi ostale,
s samostojno potjo pa je upa-
nje da jih z lastnimi močmi
premostimo. Če uporabim pri-
spodobo: Imamo bolnika, ki
ga je nujno operirati. Prav go-
tovo prihodnji dan še ne bo
zdrav, mogoče bo prihodnji
dan še operativni šok, vendar
pa je težak bolnik nujno potre-
ben operacije.
Kot republiški poslanec sem
doslej naredil vse, kar je bilo
v moji moči in bil vselej priso-
ten pri sprejemanju osamosvo-
jitvenih aktov, to pa velja tudi
za večino drugih poslancev
SKZ-LS.«
Mleko In med se ne bosta cedila takoj!
kako so si liudie z ulice predstavljali dan D - Različno
^^Povenija    se    je
osamosvojila od
^^P^vije. Osamosvoji-
■Pesda zaenkrat le na
KT!^' "Tli pa smo ljudi
iB^^^ah: »Kako na-
Pab'še^° Krasno?
P*sm " ^^^lična mne-
:<^en:^^^^^^^^^     let,
Codo Samostojnost,
"^Pak 't '^ojo državo,
^.^^^utno je vse
vprašljivo. Gospodarstvo
je na ničli, politiki se pre-
pirajo, ljudje pa so
lačni...«
Danica Pinter, 19 let,
dijakinja: »Trenutno so
zadeve zelo zapletene. Ne
vemo, če in kako bomo
krizo prešli. Če pa nam bo
uspelo, borno postali dru-
ga mala Švica. Uspelo
nam bo pa le, če bomo
dovolj trdno vztrajali. Če
se ne bomo pustili južnja-
kom. Če bo tako, bomo
zaživeli čez 5 let...«
Peter Breznik, 14 let,
učenec: »Ne vem. Nič se
ne bo zgodilo. Politiki se
kar naprej prepirajo. Me-
nim, da se sploh ne bomo
odcepili!«
Rudi Vizjak, 73 let,
upokojeni učitelj: »Sam
sem poznal najprej staro
Jugoslavijo, potem ko-
muniste, zdaj pa še tole.
Želim, da bi bila naša Slo-
venija resnično samostoj-
na in da bi imela svoje
gospodarstvo. Želim, da
ne bi šlo toliko denarja
v tisti njihov Beograd.
Zdaj smo torej samostoj-
ni. Tudi gospodarstvo bo
prišlo na zeleno vejo. Ta-
koj po odcepitvi se ne bo
zgodilo nič, resnično bo-
mo samostojni šele, ko
bomo vrnili dolgove.«
Darko Jugovič, 20 let,
vojak: »Verjamem, da ne
bo nobenih težav. Doslej
jih ni bilo, pa jih tudi
v prihodnje ne bo...
V vojski je vse normalno,
nimamo težav. Vsi smo
ljudje. Upam, da se bo
vse izteklo tako, da bo za
vse ljudi najboljše.«
Josip Silvar, 28 let,
voznik: »Takoj se seveda
ne bo nič spremenilo.
Verjetno pa se bo čez ne-
kaj časa stanje izboljšalo.
Zdaj ne bomo več delali
za to, da bi denar pošiljali
v .bratske republike.'«
Bojan Domenik, 20 let,
študent: »Slabše bo. Zdaj
se poUtiki po neumnem
prepirajo zaradi zastav.
Politiki bi se morali razu-
meti, biti sklepčni, tako
pa... Upam, da bo nekoč
bolje za vse ljudi.«
Alojz Borlak, 58 let,
spajalec kovin: »Ne vem,
kakšna bo Slovenija, če
se bomo odcepili, bolje
nam bo, če se bomo osa-
mosvojili. Dve leti bo tež-
ko, a bo potem dobro...
Še najbolj mi je všeč, ker
bo denar zdaj ostajal pri
nas, ne bomo ga več poši-
ljali v ,bratske repubhke'.
NINA-MARUSKA
SEDLAR
Foto: EDO EINSPIELER
8. STRAN-26. JUNIJ 1991
TRAČ I
nlce ■
Kljub dobrim zvezam v aka-
demskih krogih nam še vedno
ni uspelo izvrtati, s čim si je
gospod Vito Pukl zaslužil na-
ziv doktorja, s katerim ga je
pred dnevi okitil slovenski
dnevnik. Borci njegovega kali-
bra so včasih doktorirali v Ku-
mrovcu, danes pa...
Komandant zahodnoštajer-
skih teritorialcev in celjski
poslanec Viki Kranjcje prišel
na zasedanje skupščine v novi
uniformi in z dvema telesni-
ma stražarjema v civilu. Za
uniformo je požel kompli-
mente celo med zelenimi. Ni-
kakor pa si pohvale ne zaslu-
žita njegova varnostnika. Iz
skupščinske stavbe, kjer sta
budno čakala svojega strate-
ško pomembnega šefa, ju je
namreč nagnal-občinski hiš-
nik! Fanta mu nista znala
(smela!) razložiti, kdo sta in
kaj tam počneta. Hvalabogu,
komandanta nam vseeno nisi
ukradli!
Šentjurski župan Franc Ko-
vač je v nekem pogovoru naka-
zal možnost, da bo skočil skozi
okno svoje pisarne (le-ta je
v drugem nadstropju). Šent-
jurčani zdaj z zanimanjem ča-
kajo, kaj bo: ali bo prej skočil
župan ali bo prej padel premi-
er Grdina...
Na zadnji seji celjske občin-
ske skupščine ni bilo poslan-
ca in ministra Silvestra Dre-
venška. Zlobni jeziki so že po-
hiteli z natolcevanjem, češ da
g. Drevenšek tokrat za spre-
membo ni zamenjal stranke,
temveč kar občino! Nekateri
Demosovi veljaki, ki so na-
sedli tem govoricam, so men-
da že dali za mašo...
Potem, ko so tik pred pri-
četkom tekmovanja konjeni-
kov za pokal Alpe Adria v Go-
tovljah spodnesli pričakova-
nega gosta Jorga Heiderja, de-
želnega glavarja avstrijske
Koroške in ko ni bilo še bolj
pričakovanega podpredsedni-
ka slovenske vlade Andreja
Ocvirka je častno tribuno
v največji meri zavzel Grega
Volk, predsednik domačega
kluba.
Šentjurski socialisti so po več-
mesečnem mrtvilu spet močno
oživili strankarsko aktivnost.
Njihov predsednik Ludvik
Mastnak je »zrihtal« cvetlično
ikebano za otvoritev Ipavčevih
dnevov...
Republiška parlamentarna
komisija za volitve in imeno-
vanja že nekaj dni ni zminira-
la nobenega sodnika. Razlog
za ta nenadni zastoj v njeni
aktivnosti je objektiven:
zmanjkalo je sodnikov! No,
no gospodje selektorji, tako
hitro pa ne gre obupat! Saj so
tu še nogometni sodniki, pa
rokometni, pa...
Zelenemu Vanetu Gošniku
nikakor ne gre v glavo, kako so
lahko lokalni kadri bolj trdoži-
vi kot tisti v Ljubljani. Medtem
ko v Svetu RTV z levo roko
odstavlja in nastavlja televizij-
ske šefe po svojem okusu, mu
nikakor ne uspe odžagati »na-
vadnega« velenjskega župana.
Po proslulem naskoku na zad-
nji seji občinske skupščine je
začel (od jeze) zeleni Vane res-
no dvomiti v svoje sposobnosti
in je protestno zapustil sejo.
Župan Semečnik pa v jok in na
drevo...
Krajnci imajo težave s Šta-
jerci. Zadnjič smo zapisali, da
ima Mirko Krajnc težave
s prenosom kapitala v Štajer-
sko banko. Danes pa ugotav-
ljamo, da je žalski premier
Boris Krajnc s strahom priča-
koval, kdaj ga bodo vprašali,
koliko je žalski izvršni svet
vložil v Štajersko banko.
Potem, ko je dolgoletni di-
rektor žalske Name Dolfe Na-
raks uspešno spravil pod stre-
ho še eno veliko investicijo
v obliki grosista, se je pred
»staro« zastavo še zadnjič pri-
jel za listnico in pomislil na
dobre stare čase...
Ob kresanju mnenj v celj-
skem izvršnem svetu, kako se
naj v prihodnje imenuje os-
novna šola Frana Roša je ob-
činski finančnik Žarko Mrov-
Ije zavzdihnil: »Saj nam Fran
Roš nebo zameril, če zbrišemo
njegovo ime s pročelja šole.«
V skupščinskih klopeh pa je
Borut Alujevič (LDS) opozoril,
da se je treba preimenovanja
šol lotiti s temeljitim premisle-
kom, saj tudi »sv. Peter in sv.
Pavel nista za vse večne čase«.
Upajmo, da bo vsaj Celje osta-
lo Celje, pa čeprav Knežje
mesto.
Da rokovanje s čisto navad-
no »trotl-kamero« ne sodi
v politiko, ampak je že bolj
tehnične narave, je v soboto
na Gričku spoznala Liljana
Čož (Mlada iniciativa pri
SDZ). Po dolgotrajnem uskla-
jevanju o tem, ali ima narobe
obrnjen foto-aparat ali je na-
robe vstavljen film, je s po-
močjo strankarskih kolegov
ugotovila, da je tudi na troti
kameri potrebno pritisniti na
gumb, če hočeš »videti
ptičko«.
Kako hitro se spreminjajo
pravila parlamentarnega tur-
nirja v malem nogometu, je
najbolj nazorno kazal Miro
Gradič (SDZ). Če seje v začet-
ku še pritoževal, da je potreb-
no turnir razglasiti za neregu-
larnega, (ker je Željko Cigler
- SDP kar med tekmo spreje-
mal nove člane v stranko), je že
po drugi tekmi ugotovil, da se
to tako ah tako ne splača. Svo-
je sporočilo organizatorjem je
spremenil v: »Važno je sodelo-
vati, ne zmagati«. In res, SDZ
- Mlin je sodelovala brez osvo-
jene točke in brez zabitega go-
la ter pristala na odličnem četr-
tern, zadnjem mestu.
Čisto gladko pa ni šlo tudi
SDP, čeprav so bili okrepljeni
z ženskami in 9-letnim fanti-
čem. Na koncu so pristali na
2. mestu, strankarski prvak
Željko Cigler pa je sprva še
urejal stvari na igrišču z na-
sveti neodvisnemu sodstvu
- » Ven, ven ga vrž« - a je kma-
lu spoznal, da ne ho šlo čisto
po njegovem. »Je že tako, da
nismo več na oblasti,« je ža-
lostno ugotovil. Pri tem pa
vseeno zadovoljno razglašal,
da pomeni rezultat 2:3 z zma-
govalnimi Zelenimi kovanje
bodoče koalicije.
Mogoče pa je v tem le zrno
resnice, saj so Zeleni Celja za
minuli torek večer sklicali sejo
izvršilnega odbora stranke, na
kateri so govorili o izstopu iz
vladajoče koalicije Demosa.
Turniija na Gričku se je, sicer
z zamudo, udeležil tudi Jožef
Jarh - neravnatelj.
V zadnji številki Savinjčana
smo prebrali, da mesečnik juli-
ja ne bo izšel zaradi proračun-
ske suše. Veijetno temu ni ta-
ko, s^ je junijska številka pol-
na plačanih reklam, ki dajejo
določen denar. Razlog bo ver-
jetno v tem, daje odgovornega
urednika ugriznil pes in je
v bolniški, v naslednjih^ dneh
pa bo preveč zaposlen z Žalsko
nočjo in bo moral pozabiti na
Savinjčana. Nekateri v Žalcu
pravijo, daje pes ugriznil pred-
sednika sveta KS Žalec. Kdo
ve, kje je resnica?
Kaže, da imajo Celjani sa-
mo škodo, ker je z direktor-
skega mesta v Zdravstvenem
centru že pred
Berni Strmčnik. cJSi
nišnica še danes n/*^
na Obali, kamor
so zgradili po besedi
neta Koširja, nam^^
publiške sekretarke!^
stveno in socialn^^'^
»prepotentno bo;i,,J'
katero Obala noče^
ustanoviteljstva.« 2^
ne bodo priznali
bomo preko repubut*
vali vsi, pa čeprav »oa,
bro poznamo in
s   svojim   »otrokom
hvalil. ^'
Iz dobro obveščeni}^L
smo izvedeh, da LojžJtj,
zapušča delovno mesti
kadrovske službe v [j^
odhaja na Roglo.
cembra objavili njen o3
novo delovno mesto na
smo naivno verjeli,
mo po sebi pomeni j>p.
ene izmed stavkovnih
delavcev, da torej zap^
dilno mesto v upravi, j
vztr^nostni tokovi so
škem koncu očitno hud
ni, gospa Šprajčeva pj
vztrajnosti tudi poznam
Mozirska občina bo
brez družbenega pravji
ca samoupravljanja. T|
z gotovostjo napoven
Mozirjani   niso   zad)
z delom Edvarda Cenh
se preveč vleče za vel
stran, pristojen pa jt
občini. Glede na to, di
moupravljanje že davm
šlo v pokoj, bo to najkrt
ra7 storiti tudi Centi^
v mozirski občini. Sictk
vse znano po jutrišt^
danju poslancev v ol
skupščini. ^
Glavni akter propagand
filma o Golteh Borut Ali
je že mogoče užival na sc
nju. Prepričani pa smo,
vstopil v Kompasovo posi
nico, kot je nakazoval p
tek, še najmanj pa je ti
poslovalnico odkril v M«
Ije bo imelo garažno /u*
naj stane, kar hoče!"
Samostojni svetoval«
prostorsko planiranje i
Tomaž M. Jeglič: »iiazunif
O dobrih starih časih je razmišljal tudi direktor zdravilišča
Dobrna Stane Bizjak, ki mu je nostalgijo pričarala razstava
starih fotografijmojstraPelikana v muzeju novejše zgodovine
v Celju. Fotografije so namreč polne zadovoljnih turistov, pa
še celo beograjska Politika je takrat pisala o Slovencih vse
najbolje.
Premier Mirko Krajnc
Edini, ki so se bili po končanem parlamentarnem turnirju v malem nogometu na celjskem
Gričku pripravljeni fotografirati pred panojem LDS (sicer organizator srečanja), so bili
zmagovalci - ekipa Zelenih. Ob njih vidimo še nekaj na pol golih, utrujenih in izmučenih
liberalnih-demokra to v.
Premier Krajnc: »Malo bo treba še preučiti luknje v
in prostorskih dokumentih, pa bo.«
Jeglič: »Čisto lahko ne bo, ampak se bom potrudil'
Premier Krajnc: »Je po objavljenem razpisu
z mojimi načrti?«
Jeglič: »Mislim, da nam bo uspelo.«
intervju
26. JUNIJ 1991 - STRAN 9
iDli popolni bloKadi
hreživimo tri mesece
f^^oveilule Vltodrag Pukl, poapretlsednlk slovenske skupščine
Tako napoveduje vitodrag pukl
_jja je razglasila samostojnost in suverenost. Do tega dneva je politična tempe-
S'"^ naraščala tako med prebivalstvom, ki se je za to izreklo na decembrskem
''"^^itu. kot pri oblasti, ki se je zavezala, da bo odločitev ljudi uresničila v šestih
Jfl" jj, pa bi preverili razpoloženje v vrhu in izvedeli s kakšno prtljago samostojnosti
•'"krenili v svojo novo suvereno državo, je bil naš sogovornikVitodrag Pukl.podpred-
^ slovenske skupščine in podpredsednik republiške ustavne komisije.
, ^4gn bo položaj po Z5. juniju, kako
sedaj tekla pogajanja?
C gaianja naj bi se nadaljevala tako z re-
hi kami kot s centrom. Ce bo takrat obli-
" no predsedstvo Jugoslavije na zakonit
^It bo lahko posredovalo predsedstvo.
fm je še vprašanj, ki jih je potrebno
i^s centrom, čeprav v bistvu ne prizna-
mo centralnih organov. Dejstvo pa je, da
50 in da imajo svojo ingerenco in če
^^jtio doseči določene učinke pri razdru-
in osamosvajanju, moramo pač biti
[jginatiki. Razgovori se bodo nadaljevali,
% bomo nanje šh s pozicije samostojne
.suverene države. Pogovarjah se bomo
nremoženjskih zadevah, tržišču, plače va-
ju itn. in seveda tudi o bodoči usodi repu-
tkna teritoriju Jugoslavije. Menimo, da
i nobenega razloga, da ne bi našli načina,
ibinas gospodarsko in drugače povezoval
drugimi republikami kot samostojnimi
liavami.
Kakšna pa je pripravljenost drugih re-
ublik na pogajanja. Center je končno pri-
Ul, Črna gora pa pojma razdružitev
ploh ne priznava.
Najbolj pomembno bo, kakšno^ stališče
osta zavzeli Srbija in Črna gora. Če ti dve
publiki ne pristaneta na dogovarjanje
smislu ekonomske zveze oziroma neke
■ste ohlapne konfederacije, potem je ilu-
mo pričakovati, da bi ostale repubhke
hko takšno zvezo ustvarile, čeprav si reci-
oBiH in Makedonija želita takšno bodo-
lobliko sožitja. Srbija in Črna gora s svojo
itno, vojaško in ekonomsko močjo sta
loliščina, ki bo pač narekovala druge reši-
ejugoslovanskega problema. Pri tem tu-
računamo na določen pritisk Evropske
apnosti in ZDA in sicer v pozitivnem
»islu, da bi ti dve repuliki odstopih od
ojega togega in trdega staUšča in da bi
icionalni problem začeh reševati na sodo-
B način, v skladu s kulturno in civilizacij-
»stopnjo, kot je človeštvo danes doseglo,
■pa v smislu romantičnih idealov 18. ozi-
19. stoletja.
Kakšen je bil odziv na sloven;sko ponud-
ba razmejitev medsebojnih pravic in
veznosti iz dosedanjega skupnega živ-
■nja?
^Podbudno je, da je zvezna skupščina
^ela naš predlog obravnavati v rednem
stopku. Zadnja dogajanja kažejo, da se
"10 lahko lotih konkretnih dogovorov,
•nkreten odgovor smo dobili samo od
■^'^žke, znano pa je tudi, da BiH in Make-
zastopata nekakšen kompromisni
^°'og, ki je rezultat njihovega položaja
«našnji Jugoslaviji in njihovega videnja
Joce ureditve. Ne bi mogel reči, da ti
PiJbliki ne bi soglašaU z načinom razdru-
{af"*^' "^^^ba pa je upoštevati realnost,
Jjen se nahajata, iščeta pač način, ki bi
,^f>enju obeh republik bil sprejemljiv za
kar pa žal ni.
)vjn^- "^nosi z JLA? Šušlja se, da naj bi
irgj ^alo popustila in delno omilila
sinv"*^*^ ^ določeni kvoti spet pošilja-
mh^f^ fante v JLA. Je to res?
lili n ° ^•^P^^J^J si Slovenija ne more do-
nu' ^stavnih amandmajih, kot po za-
IV ' ga sprejeli. To bi bilo pravza-
u^^^konito. Verjetno gre za napačno
rehnH^^^^ v javnosti: menimo, da bi
iei en T"^ obdobju do treh let bil pri nas
^isto   "^^"^ lahko bile nacional-
mern u^^^^^^ljene iz Slovencev. V takem
JLa ^ ^^^^ fantje še lahko sluzih v eno-
'^Ijstv bi bile to enote pod slovenskim
*^eda^T''^ slovenskim jezikom, kjer bi
)aff^Q ^'^žilo 7 mesecev. Gre verjetno za
Ibe. '^^^^ri^evanje naše alternativne po-
fiante k /obstajajo tudi pesimistične
svojij * odgovor na slovensko osa-
tu bloi^i^^ ^e lahko zgodilo v pri-
'gih uit • ^ primeru zapore trga in
S^^Uvh 9***^ ^ strani preostalega dela
'Otovo
^'ada i P"^^ ^"^i ^^^^b možno-
'^ke skupščina sta to upoštevali in
^ceriarjj imamo pripravljene poseb-
do r^' najtemnejši varianti, ko bi
.^^     Popolne zapore trga, prometa in
drugega z ostalo Jugoslavijo, kar se nam pa
zdi absolutno nemogoče, je Slovenija pri-
pravljena, da preživi v takih okoliščinah
najmanj tri mesece. Ampak, dvomim, da bo
do tega prišlo.
Kaj pa manj temni scenariji, pa še ved-
no neugodni?
Menimo, da bi kvečjemu lahko prišlo do
začasnega pretrganja blagovnih tokov s Sr-
bijo in Črno goro, vendar tudi o tem dvomi-
mo, ker je gospodarstvo vendarle medse-
bojno povezano. Lahko pa pride do manj-;
ših motenj, te pa niso tako veUke, da bi
bistveno vplivale na sam položaj Slovenije.
Šlo bo bolj za vsebinska vprašanja reševanja
medsebojnih odnosov, trgovskih, gibanja
blaga, delavcev in način plačevanja. Ne mo-
remo pristati na to, da bi z ostahm delom
Jugoslavije imeli enoten monetarni sistem.
Od srbskega in črnogorskega vdora v mo-
netarni sistem je očitno dvomiti v to, da bi
kakršenkoU skupni monetarni sistem bil
zdrav in da bi Narodna banka pošteno rav-
nala z emisijskim denarjem. Tak monetarni
sistem bi po našem mnenju že na samem
začetku bil okužen z virusom inflacije in
nestabilnosti.
V svojem zdaj že znamenitem govoru
pred poslanci, je bil Hnančni minister Še-
šok nekoliko drugačnega mnenja. Mini-
ster je dejal, da trenutno še nismo pri-
pravljeni na lastno valuto, da bi potrebo-
vali 8 do 12 mesecev in da zato potrebuje-
mo podlago 1,2 milijarde dolarjev.
Minister Šešok je nekoliko pesimistično
in subjektivno ocenjeval okoliščine. Te so
se v teh dneh spremenile. Nisem dejal, da
bi takoj 26. prešh na lastni monetarni si-
stem, povedal sem samo, da se bomo mora-
li zavarovati na nek način, morda s primer-
jalno valuto za prehodno obdobje, da pa je _
nujno in neizogibno, da bomo prišli do last-
ne narodne banke, emisije in finančnega
poslovanja.
Kdaj bi se to lahko zgodilo?
Ekonomisti menijo, da je to treba storiti
čimprej, gre za vprašanje mesecev. Gledali
bomo, da ta rok skrajšamo, kolikor se le da.
Sistem plačevanja in monetarni sistem ni-
sta odvisna samo od nas. Ko bomo razglasi-
h samostojnost in neodvisnost, lahko priča-
kujemo reakcijo Narodne banke Jugoslavi-
je, ki bi enostavno ne priznavala njihovega
denarja, se pravi dinarja kot plačilnega
sredstva. Tu lahko pride do precejšnjih za-
pletov. Z nekaterimi republikami bi potem
morali proučiti sistem medsebojnega pla-
čevanja, ki bi najprej temeljil na nekakš-
nem kliringu, dokler se ne bi dogovorili za
monetarni sistem. V tem vidim večje teža-
ve, kot pa da bi nas preostah del Jugoslavi-
je trgovinsko blokiral.
Kaj bo z mejo s Hrvaško?
O tem se intenzivno dogovarjamo. Gre
pravzaprav za dve opciji. Ce bo republika
Hrvaška, kar verjamemo, da bo, tudi razgla-
sila samostojnost in suverenost, se ta meja
do ostanka Jugoslavije premakne na hrva-
ški jug. V tem primeru meja med Slovenijo
in Hrvaško sploh ne bi bila prava meja,
ampak bi bilo tako kot do sedaj, brez mej-
nih prehodov, morda bi opravljali le neka-
tere carinske storitve. Če pa bi Hrvaška
ostala v federaciji, pa postane naša meja
s Hrvaško meja z ostankom Jugoslavije in
bi jo potem morah urediti kot meddržavno,
z mejnimi prehodi, carinsko službo ipd.
Slovenija je razglasila samostojnost in
suverenost. Ali imamo sedaj vse zakone,
ki so potrebni za samostojno življenje dr-
žave?
Zakoni, ki so potrebni za osamosvojitev
so že sprejeti. Včeraj pa smo sprejeh ustav-
ni zakon, ustavni akt, s katerim smo progla-
sili, da je Slovenija popolno suverena in
samostojna in da prevzema vse funkcije
federacije na svojem ozemlju. Sprejeh smo
zakon o narodni banki, zakon o državljan-
stvu, zakon o carinski službi itn, pri večini
teh zakonov pa nismo določili kdaj stopijo
v veljavo, včeraj pa smo določili tudi to.
S tem je zaključena zakonska, pravna osno-
va osamosvojitve, sedaj sledijo dejanja,
prevzem kontrole na mejah itn.
Kdaj lahko pričakujemo prva medna-
rodna priznanja nove samostojne države
Slovenije?
To je zelo težko reči. Poslali smo (bomo)
obvestila v vse države s prošnjo za prizna-
nje. Menimo, da se je v zadnjem času ta
klima izredno spremenila nam v korist, zla-
sti ko smo dopovedali svetu, da se z osamo-
svojitvijo in suverenostjo ne mislimo »za-
plankati« v Slovenijo in da se bomo še na-
prej dogovarjali z narodi in republikami
o bodočem sožitju na tem ozemlju. Nima-
mo nobenih zadržkov za ekonomsko pove-
zavo z drugimi repubhkami po vzoru na
Evropsko skupnost. Gre za teSne povezave,
ki popolnoma zadostujejo v sedanjem mo-
dernem svetu za obstoj jugoslovanskih re-
publik in kot taki bi lahko mirno dobiU
pomoč od zahoda, ki jo nujno potrebujemo
vsi in se tudi vključili v življenje Evrope.
Ste dobili kakšna neformalna zagotovi-
la konkretnih držav, ki bi bile prve pri-
pravljene priznati Slovenijo?
Težko je govoriti o zagotovilih. Veliko
smo se pogovarjali, zlasti s sedanjimi drža-
vami, ne morem pa reči, da smo dobili ka-
kršnakoli formalna ali neformalna zagoto-
vila. Bilo bi nepošteno, da bi katerikoh od
nas to povedal. Pričakujemo pa, da nas bo-
do države priznale.
Ali nedavni spori v vladi pomenijo, da
so tej vladi šteti dnevi? Ali bomo po osa-
mosvojitvi dobili novo vlado?
Lahko povem svoje osebno mnenje. Po
mojem vlada ni tako nestabilna, kot je iz-
gledalo ob teh sporih. Gre za stabilno vla-
do, večina ministrov je zelo sposobnih. Pre-
malo je bilo povedanega, kaj je oblast de-
jansko naredila. V medijih so bile v glav-
nem kritike, gre pa za ogromno delo, ki je
zahtevalo od vsakega v vladi 15 do 18 ur
dela na dan, že eno leto. Kake druge rešitve
pa v bistvu ni. Opozicija sama vlade nika-
kor ne bi prevzela, v tem času je najlažje
biti opozicija. V vladi tudi ne bi sodelovala,
ker v teh časih odgovornosti za operativno
vodstvo ne bi hotela prevzeti.
V Demosu smo obsojeni na politično so-
delovanje, dokler ne rešimo osnovnih ci-
ljev: osamosvojitve, suverenosti, oživitve
gospodarstva in da ob vsem tem ohranimo
demokracijo. Tej vladi niso šteti dnevi, lah-
ko pa se zgodi, da bo prišlo do večjih perso-
nalnih sprememb.
V novo državo gremo s staro ustavo,
dopolnjeno z amandmaji. Kje je največ
vzrokov, da v novi državi še ne bomo ime-
li nove ustave?
Pri petih vprašanjih še ni prišlo do so-
glasja. Strokovna komisija je potem pripra-
vila osnutek z alternativami. Na predzadnji
seji ustavne komisije pa je predsednik Bu-
čar menil, da je ta ustava nekoliko po-
manjkljiva, preobširna, da so v njej stvari,
ki ne spadajo v moderno ustavo. Mnenje
strank je drugačno.
Zato smo sestavili koordinacijsko komi-
sijo, ki jo sestavljajo po en predstavnik iz
vsake stranke in skupine strokovnjakov, ki
bo v najkrajšem času skušala revidirati in
uskladiti sporne točke. Nesoglasja so še
glede same preambule, sporna je sintagma
o svetosti življenja in skhcevanje na večsto-
letni narodnoosvobodilni boj slovenskega
naroda. Delno je nesporazum še o pravici
ženske, da sama odloči o rojstvu otroka.
V obeh primerih gre pričakovati, da bomo
dosegU sporazum brez velikih problemov.
Težje pa bo pri organizaciji parlamenta, ah
enodomni ali dvodomni in regionalnem za-
stopstvu, še težje pa je glede same regiona-
lizacije Slovenije. Gre za dva razhčna kon-
cepta: sem pristaš, da naj regionalna samo-
uprava bo, ampak naj raste organsko, iz
interesa in dogovora občin. Te bi prevze-
male ustrezne državne funkcije, ki bi jih
država odstopila.
Po drugem konceptu pa naj bi z ustavo
bile določene regije, ki bi že imele državno
funkcijo od svojih mini parlamentov, ki bi
same odločale o nekaterih lokalnih zade-
vah. Menim, da je Slovenija nekoliko pre-
mala za tako organizacijo, ki bi bila predra-
ga in neučinkovita. Tu bo izredno težko
priti do sporazuma. In kot zadnje je še vpra-
šanje vojske. Nekatere stranke, ki ne more-
jo uveljaviti svojih stališč celo menijo, da bi
se morali o nekaterih vprašanjih izreči na
referendumu. Menim, da to ni potrebno, da
se ustava tako ne sprejema. To je preveč
negotova pot in vprašanja so tako zaplete-
na, da tudi z referendumom ne bi dobili
prave volje ljudi, zato je treba to politično
rešiti med strankami.
Kdaj bi potem ustava lahko bila spre-
jeta?
Navedena sporna vprašanja utegnejo to
še za vleči, no računamo, da bi novo ustavo
lahko dobili konec julija ah avgusta.
Ali to pomeni tudi razpis novih volitev?
Najprej je treba sprejeti zakon o izvedbi
ustave in volilni zakon, pri tem je tudi pri-
čakovati precej trdo usklajevanje.
Lahko napoveste čas novih volitev?
Lahko povem samo svoje mnenje. Po
sprejemu ustave bi lahko bile nove volitve
v 8 do 12 mesecih.
ROBERT GORJANC
10. STRAN-26. JUNIJ 1991
intrvju
Mimikrila
parlamentarne
demokracile
»Najraje bi bil samo državljan in sedaj
kot republiški poslanec samo človek, ki bi
se lahko opredeljeval za najboljše rešitve
na osnovi objektivnih argumentov. Zato
najraje ne bi bil v nobeni stranki. Vezati
se za neko stranko pomeni sprejemati nje-
ne dobre in tudi njene slabe inačice.«
Darko Bizjak je uspešen gospodarstve-
nik v vlogi generalnega direktorja Zdravi-
lišča Rogaška Slatina. Za sabo ima tudi
bogato politično udejstvovanje, ko je znal
v šmarski občinski politični prostor spret-
no vnašati elemente pluralizma in demo-
kratičnosti. Kot predsedniku občinske
skupščine mu je to uspevalo v času, ki dru-
gače mislečim ni bil naklonjen. Kljub mno-
gim razočaranjem ni dal iz rok partijske
knjižice. Danes ^e član stranke prenovite-
ljev in poslanec v zboru združenega dela
slovenske skupščine. Ker ga je za poslanca
izbralo slovensko turistično gospodarstvo,
mu niti na misel ne pride, da bi to zaupanje
strankarsko barval ali ga celo zlorabljal. Za-
to smo Darka Bizjaka, nekaj dni pred osa-
mosvojitvenim datumom, nagovorili, naj
nam pripoveduje o izkušnjah, ki jih
v skupščinskih poslanskih klopeh doživlja
kot poslanec, gospodarstvenik in kot dr-
žavljan.
Po uspelem plebiscitu smo se Slovenci
že videli v obljubljeni deželi in že začeli
odštevati mesece in tedne, ko naj bi nasto-
pil tisti zveličavni datum, ko se bo naen-
krat dvignila osamosvojitvena zapornica.
Odštevanje zadnjih tednov in dni je resda
malo manj evforično, a še vedno v veli-
kem pričakovanju. Kar precej pa je ljudi,
ki so v tem trenutku razočarani. Je razo-
čaranje upravičeno?
Vsako ločevanje je boleče. Če se samo
zakonca ločita, traja včasih leto ali več,
predno razrešita vse medsebojne odnose in
obveznosti. Zakon, ki ga mi živimo, pa je še
dosti bolj kompliciran in traja že dobrih
sedemdeset let. Nikoli nisem imel iluzij, da
se bo z nekim datumom, najmanj pa v še-
stih mesecih vse pripravilo in uredilo tako,
da bi lahko rekli, zdaj smo pa samostojna
država. Mislim, da je bilo po plebiscitu za-
res veliko preveč evforije in na nek način
tudi zavajanja Slovencev. Ker je bil osamo-
svojitveni datum tako fiksno določen, so si
ljudje predstavljali, da bomo, kot bi odre-
zal, postali samostojna država z vsemi po-
trebnim atributi, kot so vojska, carina, meje
in podobno. Stvari pa niso tako preproste.
Mi smo se osamosvojili, 'zrazili suverenost
s plebiscitom, in s tem je bilo opravljeno
veliko dejanje. Vse ostalo je le izvajanje,
izpeljava tega dejanja, in formalnosti, ki so
za to potrebne. Pričakovati zdaj spet neke
velike dogodke je nesmisel. Saj vemo iz
svetovne prakse, da se posamezne tovrstne
reorganizacije planirajo na več let. Kar se
zavajanja tiče, pa tole: na plebiscitu se je
slovenski narod odločil za suverenost, isto-
časno pa je ta narod sprejel tisto znano
pismo o nameri. Takrat smo ponudili roko
ostalim jugoslovanskim narodom, pa tudi
drugim, zato, da bi se na novo uredili naši
medsebojni odnosi. Takrat se nismo odlo-
čali za odcepitev, vsaj ne definitivno in ne
za vsako ceno. No, zdaj se stvari odvijajo
malo v drugo smer. Nekateri, tudi v skupš-
čini, predvsem pa v posameznih strankah,
trdijo, daje bil ta plebiscit v bistvu zahteva
po odcepitvi, po postavitvi meje z Balka-
nom. Ti ljudje so ozki, ne vidijo vseh di-
menzij problema in stvari zelo poenostav-
ljajo. Suverenost že, toda ne na škodo dr-
žavljanov. Ob praktičnem primeru naj po-
vem, kakšni problemi bi nastali, če bi s Hr-
vaško vzpostavili državno mejo na obeh
straneh: od 1200 delavcev v našem podjetju
se jih 300 vsak dan vozi na delo iz sosednje
republike, v steklarni je delavcev iz Hrva-
ške še več. Na drugi strani medrepubliške
meje je tovarna Straža, kamor se vsak dan
vozi 600 Slovencev. Tu so zgrajeni pristni
medčloveški mostovi, to je reka življenja,
ki teče nemoteno že dolga desetletja. To
niso stvari, ki bi se dale rešiti ali prekiniti
kar z administrativnim ukrepom.
Kje so po vašem glavni razlogi, da se je
plebiscitarna odločitev o suverenosti
marsikje sprevrgla v odcepitvene težnje?
Gre za objektivni razlog, za obnašanje
Srbije, ki vztrajno rine v svojo smer in ne
kaže nobenega znaka za kakšen kompro-
mis. Vsi ostali narodi, ki bi bili pripravljeni
vzpostaviti neke medsebojne odnose, so
nemočni, ko se postavi Miloševič s svojim
musolinijevskim, dogmatičnim obnaša-
njem in vsak razgovor v bistvu blokira. To
pa rojeva ogorčenje, odpor. Tu bi bila po-
trebna tudi nekoliko večja strpnost Slove-
nije oziroma tistih skrajnežev, ki stvari zao-
strujejo. Slabo uslugo delajo vzdušju na
Balkanu in posameznim narodom tisti, ki
odnose zaostrujejo in se pri tem delajo ju-
nake. Za mitno rešitev bi kazalo tudi odsto-
piti od kakega principa, zato, da na drugi
strani pridobimo prednosti z drugačno or-
ganizacijo jugoslovanske skupnosti. V mi-
slih bi morali imeti vodilo, da se je treba
tolerantno pogovarjati tudi s sovražnikom,
kaj šele z ljudmi, ki ti ponujajo roko.
Preseliva se v slovenski parlament. Ka-
ko doživljate procese osamosvajanja kot
poslanec?
V skupščini je prisoten močen pritisk po-
slancev in, predpostavljam, tudi volilne ba-
ze, da izvršni svet po najkrajšem postopku
spelje vse procese, da se zadeve razčistijo in
da se vzpostavi suverenost države Sloveni-
je. Si pa poslanci različno predstavljajo, kaj
suverenost je. Mislim, da tisti, ki stvari po-
enostavljajo, delajo strašansko škodo parla-
mentarnemu sožitju. To se je videlo pred
kratkim, ko je bilo treba glasovati o simbo-
lih, konkretno o državni zastavi in grbu.
Četudi glasovanje v prvi fazi ni dalo rezul-
tata, bi se stvari lahko ugodno razpletle, če
se v razpravo ne bi vključil poslanec libe-
ralnodemokratske stranke s pripombo, da
je bila pri tem zapostavljena stroka in da sta
ta simbola, iz estetskih in drugih razlogov
problematična. A je šlo le za opozorilo, daje
bila stroka odrinjena. Na to opozorilo se je
nekulturno odzval poslanec vladajoče ko-
alicije gospod Presiček, ki je izjavil, da je
z zvezdo konec in da je bilo pod kljukastim
križem in pod zvezdo na svetu največ žrtev.
Tako surovo reagiranje je pri mnogih izzva-
lo ogorčenje. V tistem trenutku bi bilo mo-
dro, ko bi vstal nekdo iz vrst koalicije in
temu poslancu lepo povedal, da se tako ne
obnaša. Ostalo bi pri oceni, da gre za kon-
strukt posameznika oziroma njegove pok-
varjene glave. Žal so bih vsi tiho. Takšni
skrajneži naredijo toliko škode, da bi se
v bodoče splačalo, če bi jih njihova stranka
zdisciplinirala. Nič pa nimam proti, če se
gremo, kdo je boljši in kdo ima boljši pred-
log. To je demokracija, ne pa, da nekdo
bruha žveplo in ogenj na nekaj, kar je štiri-
deset let pomenilo simbol te države. Zelo
lepo je ob tem povedal nek zdravnik, posla-
nec iz Slovenj Gradca, ko je dejal: saj vem,
da moramo menjati simbole, a ob tem daj-
mo ta naš prejšnji simbol spoštljivo v arhiv
in naj tam dobi svoje mesto.
Kako se v skupščini počutite v opozicijski
koži?
Pošteno moram povedati, da se zaradi
nekaterih skrajnežev človek slabo počuti in
si ne upa povedati svojega mnenja. Tudi jaz
ne. Se raje ugriznem v jezik v bojazni, da
bodo skočili po meni in me obsodili za
izdajalca. Mirno lahko rečem, da vzdušje
v slovenskem parlamentu ni demokratič-
no. Demokracijo sem si drugače predstav-
ljal. Moti me tudi to, da se skuša z raznimi
mahinacijami in enostranskimi informaci-
jami zavajati poslance, da bi potem, v pre-
pričanju, da ravnajo prav, izglasovali nekaj,
kar se v končni fazi pokaže kot povsem
drugačno od predstavljenega. Takšna, sicer
obrobna zadeva, je bila razprava o plačah
repubUških funkcionarjev in delavcev v dr-
žavni upravi. Na mizo smo dobili analitične
podatke, ki sploh niso bili primerljivi. In
tako je izpadlo, da naj bi imel predsednik
slovenskega Predsedstva 16 tisočakov me-
sečne plače, direktor X pa kar 70 tisoč di-
narjev. Zakaj to, saj poslanci vendar nismo
po kisli župi priplavali! Takšne stvari roje-
vajo odpor. Zavajanje vedno rodi ogorče-
nje. Če poslancem, lastnemu parlamentu
ne zaupamo, kakšna je potem ta demokra-
cija, se sprašujem. Odkrita beseda vedno
pravo mesto najde. Tipičen primer za to je
minister Šešok, ki nam je v obraz povedal,
kje smo, in nas postavil na trdna tla, pa mu
tega ni nihče zameril, celo pridobil je ugled
in zaupanje.
Minister Šešok nam je med drugim po-
vedal, da na dan »D« ne bomo imeli last-
nega denarja. Kaj menite Vi o lastni slo-
venski valuti?
Moram reči, da sem na tem področju čisti
laik. Tiskati, kovati denar, tako kot so ga
včasih grofje in v srednjem veku tu in tam
kakšen mogočen kmet, ni tako preprosta
stvar. Meni na primer, ni čisto jasno, kaj
mislijo z boni. Ali ge za takšne bone, s kate-
rimi smo, še ne tako davno, kupovah ben-
cin, ali pa morda za bone ali nii,
kmalu po vojni? O bonih se ČV^\
nihče pa natančno ne pojasni,     ' g
cijo bo imel ta vrednostni papij-
važno, kako se denar imenuje rf'''^
je, da ima čvrsto pozicijo. Daries^"^^
ki izvaža, prejema plačilo v dev ^
malno bi bilo, da bi lahko v dinaJn^
vali tudi blago, ki ga uvozimo. To I
cilj za naš denar, ki pa, jasno, ni
uresničljiv. Ko neka valuta paH  t
glas, je potrebno veliko let,
ugled. Saj vemo, koliko časa so\'''
potrebovali za svojo liro. ^tj
Država Slovenija tone pod tezr
darskih problemov, v skupščini
čas ukvarjajo z državotvornimi''^
mi, simboliko in folkloro. Težko b^^
otrokom dopovedati, da smo saJ'
suvereni, ko pa jim bomo istočasi!'^
rali prazne hladilnike in v nedogi^!
prošaje za zaposlitev... 1
V zboru združenega dela opozarij,
gospodarsko problematiko, res pg
ostala dva zbora od nje bežita, l^^'
naši politiki vlade najbolj moti to, dal
no zanika vsakršne gospodarske pri^
V vladi pravijo: prioritete so bile v
klosti zabloda, to je realsocialističnj
gorija. Postavili smo paradne konje
so vsi po vrsti propadli. Tako pravijo
di. Ampak ti paradni konji so propadi
ker so bile prioritete napačno postat
Če bi to bile kmetijstvo, turizem, o
proizvodnja za turizem in trgovina
prioritete dale rezultate. Ker pa so i
elektronika, avtomobilska industrija
dobno, je že takrat pameten človek
da iz tega ne more biti kaj dobrega.
Kako si Vi zamišljate gospodarsi
voj v samostojni državi Sloveniji,
nam bilo nekoč lepše?
Prepričan sem, da je ena naših a
nih prednosti turizem. Menim, da
stinstvo in hotelirstvo manj pomeml
turizma. Morata sicer biti, ampak
vaba, zato, da turiste pripeljemo. Po
mora turista vsa dežela, vsakdo, k
z njim v stik, polno angažirati in o(
na korekten način izvabiti denar,
v razvoju, temelječem na nacionaln
spodarstvu, na prvo mesto posta\-i
nato trgovino, na tretje mesto bi
ekologijo in šele nato turizem in gost
potem pa še naravno in kulturno dei
in še kaj. Če bi se tako lotevali ko
turističnega razvoja, potem bi vsi
morali biti zavezniki turizma, ne p
kot sedaj, da ga cesto ovirajo. Resni
se lahko zgledovali po Švicarjih in 1
cih. Oni so si postavili nacionalni k-
gospodarstva, katerega osnova je tui
razvoj, in zdaj vse skladno deluje
smeri.
Pa stopiva spet v našo skupščine
vse pogosteje nesklepčna, kar pri
nih, pri volilni bazi, rojeva ogorčer
Res je, da je v našem zboru od 80 f
cev okoli desetina takšnih, ki se s(
slabo udeležujejo, v glavnem so to
Ijančani. Da kdaj iščejo poslance pi
koncih našega parlamenta, je tudi
razumeti. Seje se včasih začnejo žeot
tih in trajajo nepretrgoma do večer;
od državljanov pa je sposoben deset
denja? Nekateri so vezani tudi na
prevoze. Specifičen problem pa je.'
slanci zavestno zapustijo sejo, zato.
o neki stvari ne bi odločali in da se
pridobi čas. Tudi to je sestavni del
mentarne demokracije. Tudi to, dap^
med sejo vstanejo in gredo ven in
onemogočijo glasovanje. No, če se \
terih parlamentih poslanci obrne
z najrazličnejšimi predmeti, če se ra&
stepejo ah se celo streljajo, zakaj pajl
bi smeli vstati in oditi? Demokrac«
pač več obrazov.
MARJELA^
0\ SLOVENSKI KONGRES
26. JUNIJ 1991 - STRAN 11
Združevanje slovenstva
^0ianl se danes začenja Svetovni slovenski kongres - 4. dan kongresa v Cellu
^Hkor bolj smo zoren-
'''od. toliko bolj smo
Stili kot občestvo
' trati pa smo jasneje za-
; 10 da smo razseljeni
idvojeni in iz tega ob-
iTje zrasla najgloblja
'rfba po našem medse-
'Sm povezovanju. Kajti
Svina nas je neusmilje-
^azdelila in razselila, je
'uvodniku prve številke
..venskega sveta, časopi-
si je postal glasnik Sve-
e^a slovenskega kon-
'.3 zapisala Spomenka
inbar, predsednica sloven-
[f ustanovne konference
takšno povezovanje
icev iz vsega sveta na
mestu bo današnji za-
f'k kongresa v Ljubljani,
po v slovenski prestolnici
5 al tri dni, četrti dan pa bo
dežjem mestu Celju.
V Ljubljani   pričakujejo
10 delegatov, pri čemer naj
jih bila polovica iz tujine,
'stanovni zbor, ki ga pri-
javlja osrednji iniciativni
^bor SSK iz Trsta na čelu
Bojanom Brezigarjem, se
e danes začel s slavnostno
fjo in se popoldne nadalje-
11 s plenarnim zasedanjem
idelom po komisijah. Zase-
mje bo trajalo vse do sobo-
, ko naj bi predstavili poro-
la komisij in sekcij in raz-
asili voljene odbore in
Hsedstvo Svetovnega slo-
! kongresa, ki bodo
svoje delo opravljah v ob-
dobju med kongresoma.
V Celju pa bo četrti dan kon-
gresa, v nedeljo 30. junija pr-
va delovna seja novo izvolje-
nega predsedstva.
Razsežen zemljevid
Icongresa
Konference SSK so bile
doslej ustanovljena v Avstra-
liji, Argentini, Kanadi, Veliki
Britaniji, Skandinaviji (ta je
skupna za Švedsko, Dansko
in Finsko, na kongres pa bo
prišel tudi predstavnik Slo-
vencev iz Norveške), v Av-
striji, Franciji, svoji konfe-
renci pa so ustanovih tudi
Slovenci iz zamejstva, na av-
strijskem Koroškem in v Ita-
liji. Nedavno so ustanovili
tudi konferenco v Nemčiji.
Odprto je še vprašanje ZDA;
na kongres bo sicer prišla
dokaj številna delegacija 15
članov, vendar konferenca
tam še ni ustanovljena. Ne-
pokrite so države Beneluksa
(čeprav predstavniki Belgije
in Nizozemske pridejo na
kongres) in Švica. Konferen-
ce nimajo Porabski Sloven-
ci, vendar bodo tudi oni so-
delovali. Ves ta prostor sku-
paj z matično domovino, po
besedah Spomenke Hribar
predstavlja metaforično pet
Slovenij: Republiko Slove-
nijo, zamejsko Slovenijo,
staroizseljensko Slovenijo,
emigrantsko Slovenijo in
zdomsko Slovenijo.
Na našem regijskem po-
dročju delujejo tri podružni-
ce SSK, celjska, šentjurska
in šmarska.
ideja zaživi ob
siovenslci pomiadi
Dolga leta in desetletja se
je budila zamisel o svetov-
nem povezovanju vseh Slo-
vencev, o svetovnem sloven-
stvu. Večkrat je prišla na dan
v nekoliko zastrti obliki, re-
cimo v obliki ideje o »enot-
nem slovenskem kulturnem
prostoru«. Tudi v takšni
obliki so ideje o nerazceplje-
nem slovenstvu večkrat na-
letele na odpor prejšnjega re-
žima. Ideja je še posebej
močno odmevala v 50. letih,
končno pa je s pravim ime-
nom zagledala luč sveta na
zboru slovenskih kulturnih
delavcev, ko jo je predstavil
Vlado Habjan: to je bilo 2.
junija 1988, prav tistega dne.
ko se je začelo množično so-
hdarnostno gibanje z obsoje-
no četverico in odpor zoper
sojenje na vojaškem sodišču
v Ljubljani.
Takratno gibanje je na nek
način združilo in razgibalo
vse Slovence, jih spolitizira-
lo   in   narodno   osvetlilo.
Spravna dejanja, kot način
pristajanja na medsebojne
razlike pa so postala temelj
povezovanja, ki seje razteza-
lo na vse Slovence po svetu
v oživljeno zavest, da smo
vsi del enega naroda.    '
Nedržavna
organizacija
V dilemi ali se za delovanje
kongresa priključiti na repu-
bliški proračun ali pa se sa-
mostojno financirati, se je
osrednji iniciativni odbor
odločil za slednjo opcijo.
Kongres se financira iz pri-
spevkov članov kongresa in
pokroviteljev, kotizacija za
kongres pa bo 200 dolarjev.
Spomenka Hribar je ob
tem izjavila, da so na ta način
hoteli pokazati, da so najprej
sposobni življenja sami, in
čeprav podjetjem ne gre naj-
bolje, so pokazali veliko za-
nimanje za kongres.
Kongres pa je tudi ne-
strankarska organizacija, če-
prav so ga podprle vse slo-
venske stranke, razen LDS.
Toda podpora strank je lah-
ko le moralna, ker člani
strank na kongresu ne bodo
imeli volilne pravice. Bojan
Brezigar pravi, da so se na ta
način izognili, da bi kongres
postal kopija parlamenta.
Kongresu se je pridružila tu-
di slovenska katoliška orga-
nizacija, tega pa zaenkrat
formalno še ni storila bor-
čevska organizacija, čeprav
so nekateri njeni vidni člani
že tudi člani kongresa.
Porodni icrči
Kongres pravzaprav še ni
ustanovljen in v bistvu delu-
je kot inicijativa, ki jo bodo
formalizirali na kongresu
v Ljubljani in Celju. Zato je
prihajalo tudi do nekaterih
nesoglasij v pripravah na
kongres. Najbolj je vznemir-
jeval problem okoli tolarja,
in denariča, simbolnih zna-
menj, ki naj bi spremljali
kongres. Bivši predsednik
izvršnega odbora celjske po-
družnice Peter Kavalar je
predsednico slovenske kon-
ference Spomenko Hribar
obtožil, da je samovoljno za
izdajanje tolarja pooblastila
Eurotrade in ji zameril, da je
konferenca zavirala izdajo
celjskega denariča. Predsed-
nik osrednjega iniciativnega
odbora Bojan Brezigar je ob
tem dejal, da so vse polemi-
ke o tolarju jalove, saj naj bi
šlo za navadno sponzorsko
pogodbo, za komercialno po-
tezo, kjer je Konferenca za
Slovenijo vnovčila 10 odstot-
no provizijo. Ugibanja so bi-
la tudi o smiselnosti kotiza-
cije.
Nekaj razhajanj pa je bilo
tudi v zvezi z odnosi med po-
družnico in centralo v Ljub-
ljani, kje naj bo središče sve-
tovnega slovenskega kon-
gresa, ali v Ljubljani ali v Ce-
lju, kako naj si Celje in Ljub-
ljana razdelita program,
o razmejitvi dela sekcij in še
nekaterih drugih vprašanjih,
ki zadevajo predvsem statut.
V Celju je prišlo tudi do
kadrovske spremembe, zara-
di očitne samovolje v odno-
su do konference v Ljublja-
ni, je izvršni odbor celjske
podružnice razrešil svojega
predsednika Petra Kava-
larja.
ROBERT GORJANC
klegati za
Ingres
■»ponedeljkovi seji izvrš-
Ka odbora celjske podruž-
IkSSK so tudi predstavih
Begate za ustanovni zbor
■Ljubljani. Kot člani osred-
lega iniciativnega odbora
»do to Anka Aškerc, Tomaž
Jeglič in Silvester Dre-
»šek, kot delegati celjske
Kiružnice  Zoran  Vudler,
Wer Simoniti, opat Fride-
kKolšek, Risto Gajšek, Jo-
 Deželak, iz šmarske po-
fuznice Marjan Aralica in
fine Potočnik, iz šentjur-
"spa Franc Zabukovšek.
"Ogovorili so se za enoten
»stop v razpravi na usta-
?\iiem zboru v Ljubljani,
^ so bodo zavzeli, da bi
^^^'"^ Slovenec sem postala
SSK, da bi ustanovili
10 fondacijo za celjski
rad in da bi uveljavili
,    poglede v delovanju
kni žig SSK
N v celiu
"deljo 30. junija, ko bodo
^ , ^' prispeli udeleženci in
»g^f prvega svetovnega slo-
fconn^l^ kongresa, bo na vo-
Jo»^seben poštni žig z obelež-
lO. e i*^-^ Celju in datumom
'Pomi u ' "^^ ^" posebne
it Dri!? pisemske ovojnice
»soorp'"^^^^ slovenska pošta
|>jK, ganizaciji s Podjetjem za
GC?^t Celje.
l4 6etH v nedeljo,
^r-n.        kongresa v Celju
Od 9, do 17. ure in bo
.spominskega  žiga  in
wca,J tudi vse druge
^jaij ^ Poštne storitve, pro-
•Porjij^ , bodo tudi posebne
'^^liTČt razglednice, ki jih
N'ast    °^°lik Celje.
s*lica n l'^ gradu, kjer bo ve-
% kom .       vhodu na graj-
S b^r^^^ nameščen pose-
^C,,?', f^abiralnik, kjer bo-
^^u^"""^^    gostje tudi
Nod? " urah imeli mož-
^\ hi' razgledni-
•^^in b       tudi žigosane
"skim žigom.
R.G.
Četrti dan v Celju
Najpomembnejši dogodek četrtega
dneva kongresa, ki bo v našem mestu
ob Savinji, bo prva delovna seja novo-
izvoljenega predsedstva SSK.
Sejale bo začela ob 10. uri v dvorani
celjske-mestne hranilnice, člane pred-
sedstva pa bodo pozdravili župan Anton
Roječ, direktor celjske mestne hranilni-
ce in predstavnik celjske podružnice
SSK. Seja bi predvidoma lahko trajala
ves dan, morda tudi do poznih večernih
ur, prekinili pa naj bi jo ob 14.15 uri, ko
bodo pripravili tiskovno konferenco za
novinarje, ostali pa naj bi si ogledali raz-
stavo Plečnikovih sakralnih predmetov
v Opatijski cerkvi. Ob 17. uri pa bo za
člane predsedstva kosilo v hotelu Evro-
pa, gostitelj pa je celjski župan.
Tudi drugi udeleženci kongresa naj bi
prišli iz Ljubljane v Celje ob 10. uri, kjer
jih bodo pričakale narodne noše in vodi-
či. Ob tem bodo prejeli nagelj, spomin-
sko značko in posebno, bogato oprem-
ljeno kongresno gradivo v obliki vezila.
Ob 17. uri se bo na Starem gradu zače-
la Slovenska vesehca. Najprej bo krajša
gledališka točka z odlomki iz dela Her-
man Celjski, goste bosta zabavala ustni
harmonikar Andrej Blumauer iz Toron-
ta in narodnozabavni ansambel Štajer-
skih 7, predstavih pa naj bi tudi novoiz-
voljeno miss Slovenije.
Za udeležbo na veselici bodo na Stari
grad brezplačno vozili Izletnikovi avto-
busi, in sicer po naslednjem voznem re-
du: prvi bo odpeljal ob 16. uri in se vrnil
ob 16.30, potem pa naprej takole: 17.00
(odhod) - 17.30 (povratek), 18.00-18.30,
19.00-21.30, zadnji odhod iz Starega gra-
du pa bo ob 23.30 uri.
ROBERT GORJANC
Pozdrav državi Sloveniji in kongresu
Minuli konec tedna je bilo na Tomšičevem trgu v Celju spet živahno, največ po zaslugi
malčkov iz vzgojno-varstvenih zavodov Anice Černejeve, Zarje in Tončke Cečeve, in
učencev iz osnovnih šol Prve celjske čete, Ivana Kovačiča Efenka in Slavka Šlandra ter
Pionirskega doma. Mladež je z glasbenimi nastopi, plesi, ritmičnimi vajami in folkloro
dobro nadomestila turistične dneve, ki so to pot izzveneli v pozdrav samostojni državi
Sloveniji in Svetovnemu slovenskemu kongresu. Sobota je minila v znamenju odraslih
folklornih skupin: Kolede iz Velenja (na fotografiji). Celjske folklorne skupine ter skupin
s Kompol, Senovega in Lancove vasi.
UM, Foto: EDI MASNEC
Šentjurski pozdrav
Posebej pa se za SSK pripravljajo tudi v Šentjurju. Po
sinočnjem Ipavčevem večeru bodo danes, v četrtek 27.
junija ob 19. uri v knjižnici predstavili pesniško zbirko Ivane
Klepec. Jutri, v petek 28. junija bo ob 20. uri pred cerkvijo
Y Zgornjem trgu koncert občinskih pevskih zborov občine
Šentjur. Osrednji dan SSK na Celjskem, v nedeljo 30. junija
popoldan pa bodo v Šentjurju pripravih sprejem udeležen-
cev SSK v rojstnih krajih narodnih buditeljev skladateljev
Ipavcev in škofa A. M. Slomška.
Sekretariat za upravne in
gospodarske zadeve občine
Laško
Ulica B. Kraigherja 2b, Laško
objavlja
na podlagi 5. in 6. člena Pravilnika o oddajanju
poslovnih prostorov
JAVNI NATEČAJ
za oddajo:
1. Gostinskega lokala - hotel JADRAN - v Rade-
čah, Trg 1, v skupni izmeri 1127m^ z naslednjimi
glavnimi prostori: salon, točilnica, kuhinja, kegljiš-
če, biljardnica, tujske sobe in sejna soba.
2. Poslovnega prostora v Laškem, Aškerčev trg 13,
v skupni izmeri 10,50 m^ predvidenega za opravlja-
nje obrtno-storitvene ali trgovske dejavnosti.
RAZPISNI POGOJI:
1. Prostor je potrebno urediti po pogojih Zavoda za urba-
nistično načrtovanje občine Laško v roku 1 meseca po
sklenitvi najemne pogodbe.
2. Višina varščine znaša 20.000,00 din za lokal v Radečah
in 1.600,00 din za lokal v Laškem.
Varščina se vplača pri blagajni upravnih organov ali na
ŽR št. 50710-675-30185 - Vzdrževanje in prenova stano-
vanj in poslovnih prostorov občine Laško ter se uspele-
mu interesentu obračuna pri najemnini, neuspelemu pa
vrne.
3. Izhodiščna najemnina znaša 130.000,00 din za lokal
v Radečah in 1.609,00 din za lokal v Laškem.
Interesenti mprajo vložiti vloge v zaprti kuverti z oznako
JAVNI NATEČAJ, na Oddelek za gospodarstvo občine
Laško v roku 10 dni po objavi. K vlogi morajo priložiti
dokazilo o vplačani varščini in dokazilo o usposobljeno-
sti za opravljanje predvidene dejavnosti.
Interesenti bodo o izboru obveščeni v roku 10 dni po
poteku roka za zbiranje vlog.
Morebitna dodatna pojasnila dobijo interesenti na Oddel-
ku za gospodarstvo občine Laško, tel. št. 731-122.
12. STRAN - 26. JUNIJ 1991
kultura
iživljene Pelikanove podobe
Impresivna razstava v muzeju novejše zgodovine Celje
v muzeju novejše zgodovine v Ce-
lju načrtno zbirajo fotografije zadnja
štiri leta, predhodno pa je bilo zbira-
nje le naključno. Letos bo tretje leto,
kar predstavljajo fotografije mojstra
Pelikana.
V muzeju hranijo fotografije Josipa
Pehkana s temo mesta Celja in okohce
ter zdravilišča Dobrne in Rogaške Sla-
tine. Prav fotografije slednjih so zdaj
na razstavi, ki je bila odprta pretekli
teden in bo lahkotno umetniško do-
polnilo obiskovalcem, ki bodo v polet-
nih mesecih obiskali Celje in tudi to
razstavo.
Vodilo po razstavi je hčen katalog, ki
ga je pripravila ravnateljica muzeja za
novejšo zgodovino Celje Andreja Rih-
ter, pri oblikovanju in postavitvi raz-
stave pa sta sodelovala tudi kustosinja
muzeja Tatjana Roženbergar ter obh-
kovalec Rado Gologranc.
Razstava pred nami, tako povzema-
mo iz kataloga, je prikaz črnobele foto-
grafije iz obdobja 1925-1940 s petični-
mi gosti na Dobrni in v Rogaški Slati-
ni. Skozi objektiv kamere se sprehodi-
mo po okolici zdravilišča, zaznavamo
spreminjanje parka in različnega pre-
navljanja. Poseben poudarek umirje-
nosti in lagodnosti zdraviliškega
ozračja, dajejo razstavi rekonstrukcije
izsekov življenja v scenskem prizoru.
Sceno dopolnjujejo originalni pred-
meti iz opreme zdravilišč.
Dobrnsko zdravilišče je predstavlje-
no s počitkom v parku, kjer gostje pre-
življajo svoje družabno življenje, ki je
mikavno v vsakem letnem času.
Iz parka na Dobrni se v mishh prese-
limo na Anin ples v Zdraviliško dvora-
no v Rogaški Slatini. To mondeno
zdravilišče je imelo pred vojno šolo
tenisa in jahanja, na Aninem plesu, ki
so ga otvorili 21. avgusta 1847. leta pa
so izbirali lepotico zdravilišča. Gostje
so bili petičneži predvsem iz Hrvaške
in Srbije, bilo pa je tudi nekaj Slo-
vencev.        .______
Ko se sprehodimo po muzeju z moj-
strom Pelikanom, ki nam je radoživost
tedanjega časa ohranil na razglednicah
(dragocene predmete je ljubeznivo po-
sodila Božena PeUkan, mojstrova
hčerka), ne moremo obiti predmetov,
ki razstavo dopolnjujejo in oživljajo
čas, ki se ga spominjamo z nostalgijo.
Mojster Pelikan je dobro vedel, kaj
mora pustiti zanamcem, mi pa mora-
mo to žlahtnost ohranjati in gojiti.
ZDENKA STOPAR
Foto: EDI MASNEC
ZAPISOVANJA
Oh, ženske
Najbrž se še spominjate od-
lične situacijske komedije (s
tem, ko pravim odlične, mi-
slim na cvetoč rating), ki sojo
v začetku tega leta prikazovali
v sovinem programu na TVS 1,
situacijske komedije, ki so jo
na NBC vrteli že v drugi polo-
vici leta 1985, situacijske ko-
medije, ki karikira človeške
značaje in medčloveške odno-
se oziroma medsebojne odno-
se treh ostarelih dam. ki se jim
kasneje (čeprav gospa Sophia
Petrillo nastopi že v pilotu se-
rije) pridruži še četrta.
Stvar je več ali manj jasna,
gre za TV serijo The Golden
Girls (Zlata dekleta), za zgodbo
štirih sostanovalk v najeti hiši
vMiamiju (serija so podnaslav-
Ijali tudi kot Miami Niče, kar
bi v respektivnem prevodu po-
menilo Dekleta iz Miamija), ki
malce odsotno, toda učinkovi-
to komentirajo vsakodneino
dogajanje, romantizirajo in se
sploh zabavajo. Dorothy Zbor-
nakje Poljakinja in je učitelji-
ca, ki jo je mož po 38 letih za-
kona pustil in se zapletel z mla-
do stevardeso. Rose Nylund
malce težje dojema stvari in jih
sploh malce težje komentira,
Blanche pa je jovialna lepotica
in do konca zromantizirana.
Sicer pa dekleta prihajajo iz
različnih koncev Združenih
držav: Dorothy je drugače do-
ma iz New Yorka, Rose iz Min-
nesote, Blanche pa prihaja iz
skrajnega juga ter Sophia, ki
nima občutka za taktnost, ker
je preživela možgansko kap.
Drugače pa je doma iz Sicilije;
in je mama Dorothy Zbornak.
Pravzaprav so vse štiri sko-
rajda brez motiva, vse štiri živi-
jo v eni hiši, pa le za dve vemo,
zakaj sta se tako,odločili. So-
phia je najprej živela v domu
upokojencev in ko je ta dogo-
rel, se je preselila k hčeri in
k njenima dvema sostanoval-
kama. Dorothy pa je ostala sa-
ma, pustil jo je mož, kot že re-
čeno, in ji drugega, na stara
leta seveda, niti ni preostalo.
Kljub očitnemu ženskomrzni-
štvu je serija najbolj navduše-
vala ravno ženske, kajti ženske
lahko samo v skrajnih situaci-
jah prekašajo moške. Ali kot
pravi trenutno najpomembnej-
ši španski režiser, Pedro Almo-
dovar: »Dekleta se zna.r
sati samo takrat, ko jil^''
moški zapusti. Ne po^J
mu, se ne počutijo srm
niso zagledane v lastni
nost« Almodovarju so J
ri hudo očitali žens-
štvo, kar pa filma /
robu živčnega zlonia v
alBorde de un Atague'^,
vios, El Deseo SA. £^
1988), uspeha tega /jJnia,'{
haja v našo redno djstnj
z nekajletno zamudo, njV
om^ati. Almodovar sie^
ski, ki jo zapusti moški s\
rim je zanosila (zaradi
kajpada), Pepi. lepi,
in uspešni ženski (očitnoi
vrstne zadeve dogajajo,
uspešnim ženskam). Jcip
tragediji spozna žensko,
prav tako zapusti moški
bo ironija še večja, je to
moški, ki je zapustil tudi
Kakorkoli že, vse ženske,
tiste iz ameriške TV sen)
tiste iz španskega filma,
njajo moški oziroma
obsesije. kar pomeni, tal
simbolni kot na tehnični
da gre za moškega, ki to
hkrati ni. Ali drugače. >
ženske preganja moški bi
lusa, ali, vse te ženske taJ
drugače izražajo željo pc
škem in to tistem pis
z veliko začetnico: po
škem.
In še nekaj druži dek
Miamija ter ženske na
živčnega zloma: nobena
njih nima pobritih not
igra včasih odločilno
Posebej v Miamiju in še
bej poleti. Te ženske si"
ga enostavno ne znajo
Ženska sama. ne Moški
ki lahko materializira
fantazije in sanje. In
koncev tudi travme.
Ubrani Akord
Petinštiridesetletnico delo-
vanja je pretekli četrtek
v dvorani Narodnega doma
v Celju slavil s slavnostnim
koncertom revijski tambura-
ški orkester Akord. Vodja ča-
stitljivega jubilanta je mlad
in nadvse obetaven dirigent
Matjaž Breznik. Na koncertu
so sodelovali tudi gostje: me-
šani mladinski pevski zbor
Tehnik Srednje tehniške šole
Celje (zborovodkinja Dragica
Zvar) in solisti Karin Cokan,
klavir, Tomaž Majcen, tro-
benta in Marjan Trček, tenor.
Začetki orkestra segajo v le-
to 1946, ko je predsednik
SKUD France Prešeren Janko
Hočevar zbral nekaj sodelav-
cev, ki so imeli veselje do glas-
be. Iz zbora je z leti nastal orke-
ster.
Leta 1978 je vodenje orke-
stra prevzel Srečko Cizelj.
S strokovno pomočjo Janka
Hočevarja in skladatelja Janka
Gregorca je vodil orkester iz
nastopa v nastop po vsej Slo-
veniji in leta 1981 tudi do sre-
brne plakete na festivalu tam-
buraške glasbe Jugoslavije
v Osijeku. Zamenjava inštru-
mentov s kvartno uglasitvijo je
omogočila izvajanje zahtevnej-
ših skladb, postopno uvajanje
godal, pihal in tolkal pa je ime-
lo za posledico preimenovanje
orkestra v Tamburaški simfo-
nični orkester.
Leta 1988 se je orkester pre-
imenoval v sedanji Revijski
tamburaški orkester Akord,
dirigentsko palico pa je prev-
zel Matjaž Breznik, ki seje vpi-
sal v prvi letnik srednje glasbe-
ne šole v Mariboru. S pomočjo
skladatelja Janka Gregorca in
gospoda Alberta Zaveršnika je
uspel uvrstiti akord med naj-
boljše tovrstne zasedbe v Ju-
goslaviji. Številne nagrade in
priznanja s tekmovanj in festi-
valov so orkestru omogočile
tudi mnoga gostovanja v tu-
jini.
Dirigent Matjaž Breznik obi-
skuje tretji letnik srednje glas-
bene šole v Mariboru (teoret-
ski oddelek). Odlikuje ga izre-
den smisel za obvladovanje di-
rigentske tehnike. Preciznost
in gracioznost njegovih gibov
oblikujeta čar in privlačnost
njegove dirigentske pojave. Iz-
bor skladb za raznovrstne kon-
certe pa kaže tudi njegovo
strokovno znanje in poznava-
nje glasbene umetnosti. Za
glasbeno umetnost in za njene
prave vrednote zna vnemati ta-
ko izvajalce kot poslušalce.
V orkester je uspel pritegniti
vrsto učencev srednje glasbe-
ne šole, pa tudi take, ki so že na
študiju v Ljubljani.
Prvi gost jubilejnega koncer-
ta je bil tenorist Marjan Trček
iz Ljubljane. Študiral je solo-
petje pri profesorici Evi Nov-
šak-Houškovi, bil nekaj let
član ljubljanske opere, zdaj je
profesor solopetja in nastopa
koncertno. Ob spremljavi or-
kestra je zapel Lirične skladbe
za tenor in orkester v D-duru
skladatelja Rada Simonitija,
Una fortiva la griva Gaetana
Donizettija in Dein ist mein
ganzes Herz Franca Lehara. Ši-
rok glasovni razpon, polna, iz-
datna tenorska barva v vseh
legah, vernost partituri in uše-
som dopadljiv program so nav-
dušili poslušalce.
Koncertni rondo za klavir in
orkester W. A. Mozarta je izva-
jala Karin Cokan, ki se letos
pripravlja za sprejemni izpit na
akademiji za glasbo v Ljublja-
ni. 200-letnico skladateljeve
smrti, ki jo letos praznuje ves
glasbeni svet, je orkester obe-
ležil tudi z vokalno instrumen-
talno skladbo Ave verum cor-
pus, ki jo je ob spremljavi or-
kestra izvajal mešani mladin-
ski pevski zbor Tehnik Sred-
nje tehniške šole Celje.
Tomaž Majcen je učenec
drugega letnika srednje glas-
bene šole v Mariboru. Na kon-
certu je izvajal Romanso za
trobento in orkester Janka
Gregorca.
Čeprav orkester sestavljajo
res mladi člani, pa je predstav-
nik zveze kulturnih organizacij
Slovenije gospod Štefan Žvi-
žej podelil tudi štiri bronaste
Gallusove plakete za več kot
petletno sodelovanje v orke-
stru. Želimo, da bodo ob na-
slednjem okroglem jubileju
podeljene tudi srebrne pla-
kete.
DRAGICA ZVAR
KOMENTIRAMO
Živalski karneval ostal doma
v Šibeniku se je minulo
soboto začel 31. mednarodni
otroški festival s slavnostno
predstavo Roke polne let.
Koreografski delež je letos
že tretjič zapored prispevala
Goga Stefanovič-Erjavec,
vodja Plesnega foruma Ce-
lje. Živalski karneval pa je
ostal doma.
Na otvoritvi, katere pokro-
vitelj je bil dr.Franjo Tu-
dman je mladim z zadovolj-
stvom čestital Stipe Mesič in
dejal, da je glavno orožje
mir, pa tudi ljubezen in dru-
ženje med mladimi, ki so
kljub politični nestabilnosti
uspeli ohraniti festival.
Pa vendar je bil ta okrnjen.
Okrnjen vsaj za celjsko ples-
no predstavo Živalski karne-
val, v koreografiji plesne pe-
dagoginje in koreografinje
Ane Vovk-Pezdir. »Nisem
mogla prevzeti odgovornosti
za štirinajst otrok, kljub te-
mu, da je zvezni selektor iz-
bral našo predstavo in še tri
slovenske (lutkovne) za na-
stop v Šibeniku. Na koncu
sta v ožjem izboru ostali sa-
mo še dve, ker zaradi spre-
menjenih finančnih pogojev
festivala v Šibeniku za vse
slovenska kultura ni imela
denarja. Tako je v resnici,
kljub temu, da je bil izbran,
Živalski karneval ostal doma
- roko na srce - zaradi poli-
tičnih razlogov. Tako so raz-
mišljali tudi starši plesalcev,
saj jih je bilo pet proti poto-
vanju v Šibenik in je njihova
odločitev povsem razum-
ljiva.
Zato se ne gre slepiti, da
prireditve ne odpadajo, ali
da niso okrnjene zaradi poli-
tičnih razmer v državi.
Spomnimo se samo Mladin-
skega pevskega festivala in
konec koncev odpoved sose-
dov na konjskem turnirju
v Gotovljah. Čeprav konjev
ne streljajo, mar ne?
MP
Mozaik likovnega ustvarjanja
Galerija in prodajalna
Mozaik iz Zidanškove ulice
v Celju je prejšnji petek pri-
pravila srečanje osnovno-
šolcev, ki so svoja likovna
dela objavljali v »Likov-
nem kotičku mladih«
v dnevniku Večer.
Kolonije oživljanja likovne
dejavnosti med mladimi,
ideja se je porodila Gojmiru
Klinarju, se je udeležilo ne-
kaj več kot 10 učencev, moti-
ve za slikanje akvarelov pa
so letos iskali v celjskem
Mf stnem parku. Barvice, pa-
pir ter ves potreben material
za slikanje, so učenci dobili
v galeriji Mozaik, pri ustvar-
janju pa so jih spremljali tu-
di mentorji ter trije slikarji:
Milan Todič (v parku se je
lotil olja). Stane Perovič in
Stane Žerko (oba akvarel).
Do konca tedna bodo akva-
reli, nastali petkovo dopold-
ne v Mestnem parku, na
ogled v galeriji Mozaik, kjer
obljubljajo, da bo kolonija
oživljanja likovne dejavnosti
med mladimi postala tradici-
onalna in jo bodo, v nekoliko
večjem obsegu kot letos, pri-
pravili tudi prihodnjo po-
mlad.
IS
Zadnji knezi Celjski v deželi Sv. krone
v ponedeljek dopoldne je
bila v poročni dvorani Prot-
hasijevega dvorca v Celju,
promocija knjige dr. Nade
Klaičeve »Zadnji knezi Celj-
ski v deželah Sv. krone«.
Knjiga razkriva skrivnosti iz-
vora Celjskih knezov, razi-
skuje, kakšen je bil njihov
resnični pomen, skratka, raz-
kriva vse tisto, kar je bilo
v zgodovini stoletja prikrito.
saj tudi sodobni zgodovinar-
ji niso uvideli veličine te celj-
ske knežje družine.
To zgodovinsko delo je že
izšlo v začetku osemdesetih
let v posebni izdaji Celjskega
zbornika, sedaj pa se - tri le-
ta po smrti avtorice - prvič
predstavlja tudi v knjižni
obliki.
Knjigo je v počastitev 1.
slovenskega svetovnega
kongresa izdala celjska za-
sebna založba Prese. Izšla je
v tisoč dvesto izvodih, cena
pa je 599 din. Iz hrvaškega
jezika jo je prevedel Matej
Rode, spremno besedo pa je
napisal prof. Janez Šumrada.
Promocije se je kot slavnost-
ni govornik udeležil tudi žu-
pan mesta Celja Anton
Roječ. N.M.S.
Veronika za kongres
v znamenju kongresnih kulturnih prireditev
plesni dogodek v Slovenskem ljudskem gledališču .J
V soboto ob 21. uri bo namreč Plesni forum Celje P
mierno uprizoril najnovejšo predstavo Veronika.
Pot do Veronike, ki je mit, legenda in del naše P'"
iluzija in resničnost, bodo plesalci izrazili s pleson^
grafija in režija je delo Goge Stefanovič-Erjavec
glasbo je napisal profesor Nenad Firšt, kostume ii} .
zasnoval akademski kipar Franc Purg, besedilo
vala Bina Štampe-Žmavc. Plešejo pa: Ksenija St^^
Estera Žutič, Andrejka Cepuš, Marko Peperko in«™
Plesnega foruma.

26. JUNIJ 1991 - STRAN 13
Danes spet grofje Celiski
H steklom je skrita pre-
Kt grofov Celjskih in
0 tri dele razstave, ki so
jdprli v mali dvorani Na-
jnega doma v ponedeljek
poldne, sledimo razburka-
na življenju. Razstavo je
»fastitev kongresa v so-
ovanju z Arhivom Slove-
e in Slovensko akademijo
ujosti in umetnosti pri-
nii Zgodovinski arhiv
(je.
ogodek je že na otvoritvi
veliko pozornosti, do
konca junija pa je pričakova-
ti še veliko obiskovalcev.
Razstava je razdeljena v tri
dele. Prvi, osrednji del, pred-
stavlja izbor najpomembnej-
ših Ustin grofov Celjskih, ki
jih je Sloveniji vrnil dunajski
arhiv. Listine je izbral in jih
opremil s podpisi dr. Božo
Otorepec, ki jih je na razstavi
v Celju tudi predstavil.
Drugi del predstavlja sli-
karja Avgusta Seebacherja,
pozabljenega rojaka, ki je
večji del svojega opusa po-
svetil veduti in zgodovmi
Celja.
Preteklost celjskega gleda-
lišča pa je na razstavi ujeta
skozi dokumentarno gradivo
o uprizoritvah dram o Celj-
skih grofih, ki jih ni bilo ma-
lo. Razstava je vsekakor
vredna ogleda in pozornosti.
MP, Foto EM
Bregarjev most čez potok Krumpah, ki omogoča družini Pečnikovih stik s svetom. Na
dan otvoritve so prvi po njem zakorakali domači, ki so se ga tudi najbolj veselili.
Ljuhenci četrtič praznovali
v ljubenski krajevni skupnosti so postavili enega zadnjih mostov, ki so jih načrtovali kot
gradnjo po poplavi. Most stoji v zaselku Planina v bližini Ljubnega in povezuje družino
Pečnikovih s svetom preko potoka Krumpah, enega izmed pritokov Ljubnice. Bregarjev
most, kakor ga imenujejo domačini, je stal 475 tisoč dinarjev. Tretjino sredstev so zbrah
bralci Nedeljskega dnevnika v akciji Iskrica v žalostnih očeh, s koritnico mostu je na
pomoč priskočil velenjski Vemont, del sredstev sta prispevali Karitas in krajevna skupnost
Ljubno. Most je dolg deset metrov in širok 3,20 metra. Vemontovi delavci pa so ga postavili
v desetih dnevih. To je četrti most, ki so ga zgradih v KS Ljubno, po načrtih pa naj bi zdaj
postavih še most v Rastkah.
taborniki za otroke
lobstaja več vrst in načinov sohdarnosti. Zgornja Savinj- ;
f ^-^lina je v zadnjih mesecih spoznala že veliko. Eden j
primerov prihajia iz Ljubljane, od revije Tabor-revije j
ye v naravi, ki izhaja pri Zvezi tabornikov Slove-1
7.:.rniki so se odločili, da bodo na svoj način pomagali ;
jKom v mozirski občini. V poletnih počitnicah bodo ]
ejeli na taborjenje 78 otrok iz ljubenske in lučke osnovne 1
t. Večina teh otrok bo ostala na celini, ob jezerih ali 1
[orah, nekaj jih bo odšlo tudi na morje. Otroci bodo i
iznavali tudi taborniške veščine. Prizori iz taborniškega 1
'ienja, od postavljanja šotorov in tabornega ognja do |
iganja zastave, bodo zanje prav gotovo nepozabni. Pri ;
Ei tabornikov želijo, da bo otroci v Sloveniji in Istri ;
oznali predvsem nova doživetja in aktivnosti ter sklenili
^a prijateljstva.
URŠKA SELIŠNIK :
i
novi in rabljeni avto deli
L^^eima od 11. junija še
,,7^0 trgovino, tokrat pr-
ik,^ Poleg novih nudi tudi
Cl^ rezervne dele. Trgo-
w /'^^toSkorjanec« je od-
hjffjze Skorjanec, lastnik
^.'^Sa^ avtoodpada   pn
-'Jvini lahko dobite no-
; rvne dele za vse tipe
^di za uvožene, ki jih
': dobavi po naročilu.
 3e še posebej pri-
Zato, ker tudi uvožene
.Jj^^^dele lahko plačate
''Vina je že ob otvoritvi
ku^^^ožena, imajo tudi
Ifiobii^^prske dele za avto-
^..^i^^^ jih sicer ni mogo-
če dobiti daleč naokrog. Gre
predvsem za blatnike vozil
Jugo, Lada, VW-hrošč in Fi-
at 126. Kupci lahko izbirajo
med novimi, obnovljenimi
ali rabljenimi blatniki, odbi-
jači, stekh in podobnimi
deli.
V trgovini tudi odkupujejo
ali pa zgolj zbirajo informaci-
je o odkupu rabljenih in po-
škodovanih vozil in jih tudi
prodajajo, nudijo pa tudi
strokovno pomoč pri popra-
vilu vozil. Gre za kompleks-
no ponudbo na privlačni in
dostopni lokaciji na Mari-
borski cesti (pri trgovini
Mercator) v Celju.
Praznik šoferjev na Rogli
v počastitev praznika šoferjev in avtomehanikov Slove-
nije prireja Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slo-
venije srečanje »Rogla 91«. Komisija za šport in rekreacijo
pri Zvezi je organizacijo srečanja tudi letos poverila ZŠAM
Slovenske Konjice, predvsem zaradi uspešno organizira-
nega prvega srečanja v letu 1990.
Srečanje bo v soboto, 29. junija, v športno-rekreacijskem
in turističnem centru zreškega Uniorja na Rogli. Zanj so
pripravili bogat program, popestren z ekipnim športnimi
tekmovanji članov ZSAM, ki se bodo pričela ob 10. uri. Vsi
udeleženci naj bi prišli na Roglo najpozneje do 12. ure, ko
se bo pričel slavnostni del programa. Pričakujejo, da bo
zbranim spregovoril član republiškega predsedstva
dr. Dušan Plut. V vrsti zanimivih dogajanj na Rogli bo tudi
regijska parada uniformirancev ZŠAM.
V Zvezo šoferjev in avtomehanikov Slovenije je vključe-
nih že 23 tisoč članov, prizadevajo pa si, da bi se število še
povečalo. Tudi srečanje »Rogla 91« naj bi bila stopinja
k popularizaciji društene dejavnosti, ki s svojim delom
precej prispeva k varnosti cestnega prometa.
MBP
Lepotilni center
s podpisom dogovora
o poslovnem sodelovanju in
sovlaganju so v petek do-
poldne v Zdravilišču Atom-
ske Toplice v Podčetrtku od-
prli oddelek beauty centra
zdravilišča iz Rogaške Slati-
ne. Naložba je, brez nemate-
rialnih stroškov, vredna oko-
li 150 tisoč nemških mark.
Gre za uspešen dogovor
med obema zdraviliščema,
saj bi bilo nesmiselno, da bi
vsako zdravilišče zase razvi-
jalo ta program oziroma del
ponudbe. Beauty center
v Rogaški Slatini je zaživel
Kozjereja se vse
bolj uveljavlja
v nedeljo so v Sevnici zaprli
letošnjo, že šesto, razstavo in
sejem koz. Število udeležen-
cev na tokratnem srečanju ter
odkup kozjega mleka sta do-
kaz, da se kozjereja tudi pri nas
vse bolj uveljavlja.
V Sevnici so tokrat razstavili
150 odraslih koz v sanskem in
srnastem tipu. Prehodni pokal
je v trajno last dobil Oskar Čas
iz Velenja, saj je že tretje leto
pripeljal na razstavo kozo
z največ litri namolženega mle-
ka. Sicer pa je v odkup kozjega
mleka v mlekarni Celeia vklju-
čenih 24 kooperantov. Maja so
v Arji vasi odkupih 24.981 li-
trov kozjega mleka. Predelali
so ga v kozje mleko, jogurt in
kozji sir. Največji proizvajalec
je maja oddal v mlekarno 3697
litrov kolega mleka, kar je
povprečno 123 litrov na dan.
Izkupiček za takšno količino je
znašal okoh 38 tisoč dinarjev.
IB
pred letom dni in daje zelo
dobre rezultate, kar je jam-
stvo, da se bo dobro uveljavil
tudi v Atomskih Toplicah.
Dogovor o medsebojnem so-
delovanju temelji na dohod-
kovnih odnosih oziroma de-
litvi dobička. V obeh zdravi-
liščih ocenjujejo, da je mož-
nosti za sodelovanje še veli-
ko, zlasti zato, ker se progra-
mi obeh tophc ne izključuje-
jo. Rogaška je zdravilišče
z mineralno, medtem ko so
Atomske toplice zdravihšče
s termalno vodo. M.A.
Tudi miss Celja
Med tiCm, ko bo v Rogaški
Slatini "potekalo tekmovanje
za najlepšo Slovenko, bo tu-
di celjska diskoteka Casa-
blanca v znamenju podobne
prireditve, na kateri naj bi
dobili miss Celja. Lansko le-
to so v Casablanci prvič iz-
brali miss srednjih šol, letos
pa so razpis razširili, ne pa
tudi poostrili. Tako dekle-
tom ne bo potrebno obleči
kopalk, temveč se bodo pu-
bhki skušale prikupiti s pre-
prostim priklonom oz. nasto-
pom. Najbolj simpatično Ce-
Ijanko čakajo počitnice
v Španiji, nagrado pa prispe-
va tudi uredništvo Novega
tednika in Radia Celje, ki bo-
sta o petkovem dogodku tu-
di poročala. Kandidatke se
lahko prijavijo v diskoteki
pred pričetkom.
Na sliki: lanskoletna miss
Casablance Mojca Zorko
med plesom z lastnikom di-
skoteke. E.M.
Po asfaltni cesti v dolino
Za prebivalce zaselka Kale-Grče v KS Šempeter je bil zadnjo soboto velik dan, saj so se
v dolino podah po novi asfaltni cesti. V cesto so vložih preko 1200 prostovoljnih ur, zelo
vehko finančnih sredstev in odrekanja. Zaselek je bil še pred leti skoraj nedostopen
s prevoznimi sredstvi, šele pred kratkim pa so tam dobili vodovod in zadnjo soboto še
asfaltno cesto v dolžini 1300 metrov. Podobno cesto so predali namenu tudi v Martjakah
v isti krajevni skupnosti, v obeh primerih pa gre veliko zaslug pripisati razvoju vikendaštva
in turizma na obrobju doline. EDj MASNEC
14. STRAN-26. JUNIJ 1991
NAŠI KRAJIin ljudje
Umetni sneg na Golteh
Zelene zime in želja pri-
vabljati vse več gostov
v vso Zgornjo Savinjsko do-
lino so vplivali na odločitev
delavcev na Golteh, da bo-
do v letošnji sezoni posku-
šali kar najbolj posodobiti
ta mozirski rekreacijsko-tu-
ristični center.l
V ta namen nameravajo iz-
graditi akomulacijsko jeze-
ro, v katerem bo zbranih do
40 tisoč kubikov vode, ki jo
bodo uporabljali za umetno
zasneževanje pobočij. Ako-
mulacijsko zajetje je potreb-
no, ker bi bi bili drugače
stroški črpanja vode previso-
ki. Tako na Golteh računajo,
da bodo že prihodnjo zimo
v primeru pomanjaknaj sne-
ga lahko kratke proge zasne-
žili v eni noči, celotni center
pa približno v sedmih dne-
vih. Z akomulacijskim jeze-
rom je povezana tudi čistilna
naprava, pri obeh pa so
v največji možni meri upo-
števali ekološke zahteve in
naravo.
Na Golteh nameravajo
zgraditi tudi trosedežnico,
z umetnim zasneževanjem
pa nameravajo podaljšati se-
zono od sredine novembra
do sredine aprila. Pri tem bo-
do izgradili tudi apartman-
sko naselje z 200 posteljami,
kar bo predpogoj za izvaja-
nje programov tako v zimski
kot letni sezoni.
Naslednja načrtovana in-
vesticija na Golteh je popol-
na obnova hotela, ki ga na-
meravajo preurediti v hotel
visoke^^kategorije, da bo
zanimiv tudi za zahodna tr-
šišča. V hotelu nameravajo
dograditi receptorski del,
povečati restavracijo, zgradi-
ti predavalnico... Načrtov
jim vsekakor ne manjka, naj-
večja novost pa bo umetna
stena v hotelu, ki bo poleti
primerna za plezalce, pozimi
pa jo nameravajo spremeniti
v posebno atrakcijo, saj bo
predstavljala plezanje po za-
ledenelih slapovih. S tem na-
meravajo dati hotelu popol-
noma novo podobo in pri-
praviti nove programe, vse
pa delajo v želji za izboljša-
nje turistične ponudbe in
kvalitete.
Razmišljajo še o mnogih
novih investicijah, tako na
primer postavitev šankoma-
tov v hotelu, elektronski pro-
daji in kontroli kart in še
mnogih novostih. Predraču-
ni so delavcem Golt pokaza-
li, da bi lahko zaradi novosti
privabljah po 180 tisoč obi-
skovalcev, iztržili pa bi de-
setkrat več kot v lanski se-
zoni.
Posebnost načrtov na
Golteh je oživitev zaspane
Logarske doline in priprava
posebnih poletnih progra-
mov. Poleti je poslej na Gol-
teh možno jahati, se voziti
s padali, izposojati kolesa,
plezati, v povezavi z Logar-
sko dolino pa ponujajo še
obilo drugih aktivnosti.
Na Golteh vseskozi po-
udarjajo, da niso ločeni od
ostale Zgornje Savinjske do-
line in da v želji po čimveč-
jem številu gostov ne razmi-
šljajo le o svojem centru. Na-
sprotno, goste bi radi privab-
ljali za celotno Zgornjo Sa-
vinjsko, s tem pa bi dobili
delo in zaslužek tudi doma-
čini. Ob tem računajo tudi na
ustanovitev turističnega po-
djetja z mešano lastnino.
V tem podjetju naj bi v začet-
ni fazi s svojim kapitalom so-
delovaU Merx Holding, Tu-
rist Mozirje, RTC Golte in
Savinja Mozirje, radi pa bi
pritegnili vse, ki vidijo svojo
bodočnost v turizmu. Naloga
tega mešanega podjetja naj
bi bila predvsem propagan-
da in prodaja vseh, ki bodo
soudeleženi v podjetju.
URŠKA SELIŠNIK
Izšle so Turistične objave
Izšle so že druge letošnje Turistične objavo
celjske turistične zveze in Poslovne skupnosti
zem. Tokratna številka je v glavnem nam^S
turizmu v mozirski in velenjski občini, nasledr '
izšla septembra,, pa bo namenjena občinama
ske Konjice in Šmarje.
Alojz Plaznik je pripravil zanimiv zapis o krripAL
turizmu v Zgornji Savinjski dolini, o celoviti tujj
ponudbi in o možnostih pa v intervjuju ooH
direktor trgovskega podjetja Savinja, Franc^^B
V turističnih objavah so predstavljene tudi
dobre gostilne iz velenjske in mozirske ot^|
manjka pa seveda tudi novic s področja tud^l
gostinstva iz vse celjske regije.
Tudi tokratno številko je uredil profesd^B
JANEZ
Stošest gasilskih enot na Upi
Občinska gasilska zveza
Celje je pripravila dvod-
nevno tekmovanje gasil-
skih enot na poligonu na Li-
pi v Štorah.
Udeležba je bila izredno
dobra, saj se je tekmovanja
udeležilo kar 106 enot od pi-
onirjev do veteranov. Prišlo
je do novosti, saj pionirji ni-
so več ločeni na A in B, am-
pak po starosti od 7-11 in
mladinci od 12-16 let.
Rezultati pionirji 7-11 (15
enot): 1. Prožinska vas, 2. Že-
lezarna Štore, 3. Teharje; pi-
onirke (5): 1. Prožinska vas,
2. Teharje, 3. Železarna; mla-
dinci (22): 1. Dobrna, 2. Lo-
pata, 3. Strmec; mladinke
(6): 1. Škofja vas, 2. Strmec,
3. Šmartno; člani A do 30 let
(21): 1. Prožinska vas, 2.
ŠkoQa vas, 3. Ljubečna; čla-
ni B nad 30 let. (15): 1. Tehar-
je, 2. Strmec, Železarna: čla-
nice B nad 25 let (J
zarna, 2. Prožinsk^
Strmec in veterani 1
nad 45. let 1. LokrovJ
brova in moški nad;
(10): I.Teharje. 2. Lou
-Dobrova in 3. Železaji
Tekmovanje je ^
predstavnik občinskti
ske zveze Celje IvanPj
»Vse nastopajoče •
pokazale dobro zn
silskih veščin. Tud,
valni prostor je bil prij
za takšno obliko prvej
Najboljše ekipe bodoj
pile na območnem p
stvu, ki bo predvidom
gusta v Radečah, od ta
se bodo zmagovalci in
ki bodo izpolniU točke,
zahteva republiška ;
uvrstili na republiško f
stvo. Obstoja možnost,
bilo to prvenstvo v Cel
TONE VI
Žalska noč se je začela
Prireditve desete Žalske
noči so se pravazaprav že
začele, vrhunec pa bodo do-
segle v soboto, 29. junija
z večernimi zabavami, ki
bodo trajale do zgodnjih ne-
deljskih ur. Organizatorji si
želijo le še lepega vremena,
vse drugo pa, kot nam je za-
trdil predsednik organiza-
cijskega odbora, Janez Kro-
flič, je že pripravljeno.
V Savinovem razstavnem
salonu si lahko do konca ted-
na ogledate razstavo del li-
kovnih utvarjalcev - amater-
jev iz žalske, občine. Včeraj
zvečer so na Šlandrovem trg-
hu pripravili svoj nastop
učenci žalske glasbene šole,
na istem prizorišču pa bodo
nocoj ob 19. uri nastopili ci-
trarji in Savinjski oktet. Ju-
tri zvečer bo za zabavo po-
skrbel ansambel Mix-Max iz
Šempetra.
Največ prireditev bo seve-
da v spboto. Že ob devetih se
bo v Športnem centru pričel
balinarski turnir, ob deseti
uri pripravljajo spretnostno
kolesarsko tekmovanje, mla-
di pa bodo verjetno najbolj
uživali na prireditvi z naslo-
vom Sladolediada, v okviru
katere bo tudi otroška likov-
na kolonija. Uro kasneje pri-
pravljajo na Šlandrovem tr-
gu tudi kmečko ohcet s šran-
ganjem.
Tudi sobotno popoldne bo
v Žalcu pestro in zanimivo,
saj bodo lahko obiskovalci
poskušah dobrote kmečke
kuhinje, mladi pa se bodo
lahko udeležili otroškega živ
žava pred hotelom, kjer jih
bo zabaval Andrej Šifrer.
Ljubitelji nogometa si bodo
lahko ob 17. uri ogledaU no-
gometno tekmo med občin-
skima ekipama Žalca in Ce-
lja, v odmoru pa nastop žal-
skega karate kluba.
Ob 20. uri se bo pričel Žal-
ski tabor s povorko, v kateri
bodo prikazali običaje, šege
in navade ter vsakdanji utrip
življenja in dela Savinjča-
nov, zbranim pa bo govoril
gospod Milan Dobnik, žalski
župan. Potem se bo seveda
začel veselični del, v kate-
rem bodo nastopili ansambli
Agropop, Pop Design, Mix-
Max, Cmok in duo CJa-Ga,
obiskovalci si bodo lahko
ogledali modno revijo, ki bo
pri Kulturnem domu, natan-
ko ob pol enajstih zvečer pa
bo večina gledala v zrak, kaj-
ti s stolpnice Hmezadovega
Exporta-Importa bo zasvetil
velik ognjemet.
JANEZ VEDENIK
Preteklost se vrača v Velenje
v soboto so se Velenjčani povrnili nekaj stoletij nazaj,
v čase. kijih ne bodo nikoli popolnoma spoznali. Ob velenj-
skem jezeru so namreč postavili plastiko mastodonta vrste
Bunolophodon arvernensis v naravni velikosti. Ostanke
mastodonta so delavci velenjskega rudnika našli leta 1964
na obrežju Škalskega jezera in so eni izmed redkejših in
bolje ohranjenih na svetu. Mastodont, še najbolj je ta žival
podobna slonu, je že postal velenjska posebnost in turi-
stična zanimivost.
.........................   .....   ....................     _________U^S.
Še vedno bere brez
očal
Prejšnji teden je praznovala 90.
rojstni dan Marija Rehar iz Kaple va-
si pri Preboldu. Ob tej priložnosti sta
jo obiskala tudi predstavnika KS
Prebold Mirko Podgoršek in Jelka
Skornšek, ter ji izročila priložnostno
darilo in šopek.
Marija Rehar se je rodila v Rečici pri
Laškem, v Savinjsko dolino pa je pri-
šla že leta 1929. Marija je dočakala vi-
soko starost kljub temu, da je bila vse
življenje bolj bolehna. Seveda je mora-
la zato še bolj paziti na svoje zdravje,
pri tem ji izdatno pomaga nečakinja
Jožica Piki, pri kateri živi. Čeprav jo
težijo leta, je še rada na tekočem
s stvarmi, zato še vedno kaj prebere,
kar pa ji ne dela težav, saj dobro vidi
brez očal. Pa na mnoga zdrava leta!
T. TAVČAR
Parlamentarni
boj z žogo
Celjski občinski odi
beralno-demokratske
ke je minulo soboto na
ku pripravil turnir v n
nogometu za vse pari;
tarne stranke v občini
Turnirja so se sicer i
žile le štiri stranke - Z
SDP, LDS in SDZ-Mlii
šen je bil tudi vrstni r
zaključku), ostali pa:
igranju malega noge
odpovedali. »Nekaten
ker v okviru stranke »
rejo sestaviti ekip, dm
najbrž čakajo na prih
boje v skupščinski!)
peh«, je organizacijo tu
pokomentiral preds
celjske LDS Robert T
Sicer pa je bilo sreča:
kot športu, namenjeno
ženju.
Poživitev v društvu
Posebnost Kulturnega društva Ljubečna so prav gotovo mažoretke, ki so nova skupina
društva. Pred kratkim so se prvdč predstavile domačemu občinstvu. Dvajset mažoretk že od
septembra lani vadi pod vodstvom Majde Marguč, kostume za dekleta je oblikovala
kostumografinja Vida Zupan, izdelale pa so jih učenke šole Borisa Kidriča iz Celja.
Mažoretska skupina z Ljubečne je prva tovrstna skupina v celjski občini in ena redkih na
Slovenskem. Dekleta nastopajo skupaj s pihalno godbo Ljubečna.
MP
Nov avto-moto servis
Avtopoligon v Ločici pri Šempetru počasi dobiva podobo, kakršno so si že pred leti za^^,5jj
ZŠAM Žalec. Pred dnevi so odprh tudi Avto-moto servis Paulič, speciahziran Pj^^.<l^
vulkanizerska dela, za katera imajo najsodobnejše elektronske naprave. Hkrati t)oa° ^rf
opravljali razna manjša popravila avtomobilov, mopedov in koles. Sčasoma bo servis «
dopolnil prodajo rezervnih delov, trenutno pa po ugodnih cenah ponujajo gume giff]
Michelin in Kleber. Na shki: zakonca Paulič sta imela že prvi dan v svojem servisu P .
dela.
jMNLJUDJi
26. JUNIJ 1991 - STRAN 15
Tisoči zvon v Ferralitu
^«iitu v Žalcu so pri-
Vf«r'riiožnostno sloves-
^vil' P'o ob navzočnosti
ffostov, cerkvenih
P"'' ,nikov in zaposle-
»vP^f zvon. Zahtevno
,^^Anio vlivanja zvo-
<Siže leta 1967, ko
/pvet zvonov s skup-
^"l 2023 kg. Naslednje
i"" vili že 16 zvonov,
^? doslej v enem letu
fl 1988, kar sto.
^tovi zvonovi so iz-
^kvalitetni, zvonijo pa
'^^^dh slovenskih cerk-
Bosni in Hercegovini
; v tujini, v Ameriki,
►   '.ji, celo na Madaga-
l 'Tisoči zvon, ki tehta
.'več kot tisoč kilogra-
začeli vlivati v četr-
f 20 rožnika, ob 12. uri.
Lsnost je olepšal pape-
; °3at Friderik Kolšek iz
'•a lu je zvon ob nastaja-
fbiagoslovil in mu zaželel
izvonjenje. Dve pesmi so
i tudi pevci žalskega
J\-enega zbora. Vodja vh-
rja jubilejnega, zvona je bil
^olog Ivan Sorh, ki se
ii;o pohvaU, da je bil zra-
[) pri prav vsakem od teh
i   zvonov.
1 ^Ferralitu so se odločih,
bodo tisoči zvon podarili
i ski cerkvi sv. Nikolaja, ki
"enutno brez glavnega
ker so  ga  obesili
k obnovljene cerkve
liana na pokopališču,
tdnom dni vlit novi
u'. bodo v žalski zvonik
 ignili 21. julija.
ICarli Antologa, bivši di-
ttor Ferralita: »Leta 1967
n bil direktor Ferralita.
trat so me nagovorili, naj
nemo vlivati zvonove. Če-
" iv nismo imeli nobenih iz-
!enj, sem  izziv  sprejel.
' i sem si to predstavljal
" idno enostavno, vendar
" :e kasneje izkazalo, da ni
io. Začel sem iskati načr-
kako se vlivajo zvonovi,
kasneje lepo zvonijo. Na-
tsem dobil v Ljubljani in
10 smo vlih prve tri zvono-
za cerkev v Pamečah pri
»venj Gradcu. Blagoslovil
I je takratni mariborski
oikof Maksimiljan Držeč-
ki je izrekel naslednje
sede: Ferralitovi zvonovi
z\onijo, ampak pojejo!
«0 je bil led prebit in da-
s slovimo kot dobri proiz-
l^lci zahtevnih zvonov.«
"3" Sorli, tehnolog: »Pri
I     ona se moramo drža-
ja pravila, da je treba
mishti na kvaliteto kot
»"titeto. Popolnoma ne-
'n^trno je včasih zaradi po-
.'Jkanja muzikahčnosti in
mikega   domovinskega
krenL'''^^^^^^ globokega
''^aca«,ki ne ustreza niti
ij^^benemu konceptu zvo-
ir^. "i" naravnim pogojem
•^sgnjenost k »vehka-
nu«, ki naj nadkrili vse, je
največkrat v škodo žrtvova-
nim sredstvom za nabavo.
Lična vasica s strnjeno po-
krajino potrebuje melodijo
več zvonov srednjega razre-
da in ne le globokega bren-
čača. Veliki zvonovi naj kra-
sijo   stolne  in  božjepotne
cerkve. Ostanimo v yasi ne
samo s cerkvijo, ampak tudi
z zvonovi. Pri zvonu so po-
membna pripravljalna dela,
kajti po vlitju ni popravkov.
Pri vseh zvonovih sem bil
zraven in sem jih preizkusil
najprej v livarni in nato še
v zvoniku.«
Friderik Kolšek, papeški
prelat iz Celja: »Nisem si
predstavljal, da bom imel to
čast, da bom lahko blagoslo-
vil tisoči zvon, narejen v do-
mači tovarni. To je lep
uspeh, delavcem pa želim,
da bi kmalu vlili dvatiso-
čega.«
Andrej Korošec, sedanji
direktor Ferralita: »Naročil
za zvonove je vedno več.
Zdaj so časi drugačni in
cerkve jih naročajo. Veliko
zvonikov je praznih, ker so
zvonove med vojno odstrani-
li, mnogi zvonovi pa so tudi
dotrajani ali slabo narejeni.
Mi se bomo trudili, da bomo
kvaliteto ne samo zadržali,
ampak še izboljšali. Ponosni
smo, da naši zvonovi zvonijo
po domačih pa tudi nekate-
rih tujih zvonikih.«
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Danes delimo zvonove na bronaste in jeklene, po tipih
na oktavne, septimne in sekstne ter po teži na zelo težke,
srednje težke, lahke in izredno lahke, kar se odraža v pre-
meru zvona, debelini rebra in barvi glasu. V Sloveniji so
poznani bronasti zvonovi zvonolivarja Samasse, Šentvi-
ških strojnih tovarn, zvonolivarja Biilla iz Maribora in
jekleni zvonovi iz železarne Jesenice (KID). Po drugi sve-
tovni vojni se zaradi znane politike litje zvonov ni obnav-
ljalo skladno z drugimi livarskimi panogami. Pojavili pa
so se posamezni obrtniki livarji: Mostor v Ljubljani,
Lenardič na Reki, Šikič v Zagrebu ter Pantelič in Popovič
v Beogradu - glas njihovih zvonov še danes priča o njiho-
vem mojstrstvu. Leta 1982 so bili v Ferralitu zaradi visoke
cene kositra primorani poiskati nadomestno leguro, ki ne
bi smela preveč vplivati na kvaliteto. Tako so kositrov
bron zamenjali s silicijevim bronom.
Avto Brance tudi v Celju
Odraz zelo dobrega sodelovanja med celjskim Avtomotor-
jem in laškim Avto Brancetom je tudi nov razstavni salon
AVTO BRANCE v pasaži Avtomotorja na Kocbekovi ulici
v Celju. V zelo lepem salonu lahko vsak delavnik med 8. in
15. uro bodoči kupci dobijo informacije predvsem o vozilih
iz TAS-ovega programa. Vsa vozila, ki so razstavljena
v salonu, je mogoče tudi kupiti na način »plačaj-odpelji«.
Seveda center podjetja AVTO-SERVIS BRANCE ostaja
v Laškem, direktor firme Miran Brance pa meni, da se mora
vsak prodajalec avtomobilov pojaviti tudi v večjih mestih.
Zato se je tudi odločil za razstavni salon v Celju, kjer ga je
v objektiv ujel Edi Masnec.
Lisca, raj za padalce in zmajarje
Pobočja Lisce so postala pravo zbirališče ljubiteljev jadralnega padalstva in poletov
z zmajem. Manj izkušeni poskušajo svojo srečo z vrha gore, kjer je dovolj vehk travnik za
pristajanje, izkušeni pa se spuščajo nad dolino Save. Zadnjo nedeljo je bilo na pobočjih
Lisce toliko ljubiteljev zanimivih športov, da je bilo nebo kar prekrito z njihovimi padali.
Razmah teh dveh športov verjetno poleg potrebnega poguma in spretnosti omejuje pred-
vsem cena opreme. Za najbolj enostavno jadralno padalo z opremo je treba odšteti preko
2 tisoč nemških mark. MBP
Jutri izvolitev
lepotice Slovenije
Po nekaj mesečnih in
dveh polfinalnih izborih bo
v petek zvečer (28. rožnika)
vroče v Kristalni dvorani
v Rogaški Slatini, kjer bo
Hnale za najlepšo Slovenko
91. Na dveh polfinalnih iz-
borih v Velenju in Portoro-
žu je bilo izbranih dvanajst
lepotic in dve rezervi, ki se
že več dni pripravljajo za
končni nastop in boj za po-
membni lepotni tron.
Organizatorji obljubljajo
prireditev na najvišjem nivo-
ju, tako da bi ženski lepoti
dali pravo mesto in težo.
Zaključne prireditve si ne bo
mogel ogledati vsak, ki bi to
želel, saj so vstopnice eno-
stavno razposlali tistim, za
katere so organizatorji meni-
li, da .si »zaslužijo«, da so
navzoči pri izboru in promo-
ciji najlepše.
Prireditev se bo začela ob
21. uri. Pripravljenih je pet
modnih revij in sicer Mari-
borske tekstilne tovarne, Ca-
price iz Lenarta, M Club iz
Velenja, Laboda iz Novega
Mesta in Inini iz Ljubljane,
nastopil bo plesni par Goran
Maric in Petra Vagner, pi-
onirski državni prvak v stan-
dardnih in latinskoameri-
ških plesih iz šole Pingi, pel
bo Vice Vukov s svojo skupi-
no, predstavil pa se bo tudi
svetovno znani violinist Jo-
sip Klima. Kandidatke za
najlepšo Slovenko se bodo
predstavile trikrat in sicer
v dnevnih oblekah, večernih
oblekah in za zaključek v ko-
palkah. Program bosta vodi-
la Miša Molk in Bogdan Ba-
rovič. Miss Slovenije 91 bo-
mo predvidoma dobih okoh
24. ure, bo pa to prva lepoti-
ca v samostojni Sloveniji.
Organizatorji Miss Slove-
nije 91 so revija Kaj, agenci-
ja DACO in Zdravilišče Ro-
gaška Slatina, prvič pa je
kupone za kandidatke ob-
javljal tudi NT-RC. V ogenj
smo poslali štiri kandidat-
ke, preko NT-RC pa bomo
imeli v flnalu Sabino Ožir,
rojeno 1973 iz Celja, visoko
170 cm, ki je dijakinja sred-
nje ekonomske šole. Rada
plava in drsa, prijavila pa
jo je mama. Želimo ji veliko
sreče!
Okronala jo bo lanska Miss
Slovenije Vesna Mušič iz Ve-
lenja. Lepotico čaka drago-
cen diadem in daljše potova-
nje na Tenerrife, ter še več
priložnostnih daril. Najlepša
Slovenka bo imela možnost
sodelovanja na izboru za le-
potico sveta, ki bo v Lon-
donu. TONE VRABL
V trgovini Pri
mostu so dajali
zastonj
v prizadevanjih za kupce
si v trgovinah pomagajo tudi
z različnimi degustacijami.
Kupci lahko brezplačno po-
skusijo nekatere proizvode
in se prepričajo o njihovi ka-
kovosti. Pred dnevi so v novi
trgovini Gostinskega podjet-
ja Majolka »Pri mostu« pri-
pravih degustacij o, izdelkov
Mesarstva Jurij iz Šentjurja,
vin Ere Vina Šmartno in
Geršakovega kruha. Poveda-
li so nam, da se bodo pri njih
v kratkem dobile odlične pe-
čene krače po zelo ugodnih
cenah, pa tudi tatarski biftek
in razni narezki po naročilu.
Kot vidimo na fotografiji
Edija Masneca, je prva degu-
stacij a lepo uspela.
V. Z.
Obnovljeni cesti
V KS Vinska gora so mi-
nule dni praznovali krajev-
ni praznik. Osrednja sloves-
nost je bila v soboto.
Dopoldne je bila najprej
slavnostna seja skupščine
krajevne skupnosti, kjer je
zbranim spregovorila pred-
sednica skupščine KS Anica
Drev, o uspehih od lanskega
do letošnjega praznika pa
predsednik sveta KS Janez
Vanovšek. Poudaril je, da
sta za letošnji praznik naj-
večji pridobitvi dve na novo
asfaltirani in delno razširjeni
cesti in sicer cesta Plešnik-
-Kovačnica v dolžini 400 m
in cesta v zaselek Lipje v dol-
žini 1800 m. Delno so sanirah
plaz v Spodnji Črnovi. Za
obe cesti so veliko pripomo-
gh krajani sami, saj so opra-
vili več tisoč prostovoljnih
ur in izdatno pomagah tudi
z denarjem. Del sredstev je
dala občina Žalec, del pa je
šlo iz krajevnega samopri-
spevka. Po končani seji je bi-
la otvoritev obeh cest, v za-
selku Lipje pa so posadili li-
po miru v znak podpore osa-
mosvajanju Slovenije.
V počastitev praznika so
planinci pripravili pohod na
Paski Kozjak, v dvorani
v Vinski gori je bila avdicija
za Ptujski festival in pa sre-
čanje krajanov z ansamblom
Lojzeta Slaka.
T. TAVČAR
16. STRAN-26. JUNIJ 1991
NAŠI KRAJII in ljudje
Še enkrat zlata prstana
Junij 91 si bosta zakonca
Marija in Franc Fale iz Celja
zapomnila po tem, da sta
v spremstvu najožjih sorodni-
kov in mnogih prijateljev
drugič stopila pred matičarja
in si nataknila zlata prstana
za petdesetletnico skupnega
življenja.
Franc Fale se je rodil kot ne-
zakonski otrok leta 1916
v Strmcu pri Vojniku in se izu-
čil najprej za kovača, kasneje
pa še za strojnega ključavni-
čarja. Po odsluženem voja-
škem roku se je zaposlil v to-
varni tehtnic pri lastniku Re-
beku, nato pa na železnici, ka-
teri je ostal zvest vse do upoko-
jitve.
Tudi njegova žena Marija je
bila izvenzakonski otrok, rodi-
la pa seje leta 1920. Po končani
osnovni šoli seje želela izšolati
za učiteljico, pa ji to ni bilo
dano in seje morala zadovoljiti
s poklicem šivilje. Njena prva
zaposlitev je bila pri fabrikan-
tu Kudežu, današnji Metki.
»S Francijem sva se poznala
že v osnovni šoli,« se danes
spominja Marija Fale. »Bil je
postaven in priden fant, kot
nalašč za življenjskega sopot-
nika. Ni mi bilo treba reči dva-
krat in tako sva se vzela na
binkoštno nedeljo 1. junija
1941,« pripoveduje Marija.
»Vojna leta sva tako kot
mnogi drugi preživljala v stra-
hu pred bombardiranjem in iz-
seljevanjem ter v pomanjka-
nju. Sredi takšnih neprijetno-
sti se nama je leta 1942 rodil
edini sin, s katerim danes živi-
va skupaj v hiši v Celju,« doda
Franc Fale.
Franc in Marija Fale sta vse
življenje pridno delala. Najbolj
srečna sta bila leta 1957, ko sta
se po sedmih selitvah končno
vselila v svojo hišo, pa čeprav
je bila takrat še brez elektrike
in pohištva.
»To naju ni motilo, saj sva se
zavedala, da sva končno na
svojem,« zadovoljno povesta
in se obrneta k sinu Franciju,
njegovi ženi Lidiji in vnukinji
Tamari. »Brez teh bi bilo živ-
ljenje v najini hiši pusto in dol-
gočasno.«
Marija je predčasno invalid-
sko upokojitev pričakala kot
kuharica na IV. osnovni šoli
v Celju, mož Franc pa kot sig-
nalni nadzornik na železnici.
V pokoju sta še nekaj let hono-
rarno montirala žaluzije, s tako
zbranim denarjem pa sta si pri-
voščila potovanja in dopusta
- zlasti v Španiji in Tuniziji.
Veliko sta potovala tudi po
Evropi, zlasti s Hortikulturnim
društvom, kjer sta še vedno
aktivna.
»Predvsem ne poznava in ne
priznavava počitka, kajti oboje
je nevarno. Človek mora biti
aktiven, in to toliko, kolikor se
čuti telesno in psihično sposo-
ben,« menita zakonca Fale, ki
kljub rahh bolezni vedno po-
skrbita, da se imata lepo.   TV
Laško bo
cvetelo
Po večmesečnih pri-
pravah so organizatorji
v Laškem objavili pro-
gram za letošnjo 27. tra-
dicionalno turistično
prireditev »Pivo in cvet-
je«, ki bo od 12. do 21.
julija.
Program je resnično
pester ter bi mu v seda-
njih razmerah težko našli
vsaj približno enakega
v Sloveniji. Obiskovalci
si bodo lahko v devetih
dneh ogledali kar 47 sa-
mostojnih zabavnih in
kulturnih prireditev na
šestih velikih prireditve-
nih prostorih, ob tem pa
bo še dvajset posameznih
zabavišč, osem razstav in
zaključno parado. Najav-
ljenih je deset vrhunskih
estradnih umetnikov in
voditeljev, šestnajst in-
strumentalnih in vokal-
nih skupin, najboljši v so-
dobnem plesu, vrsta fol-
klornih skupin, pihalne
godbe, mažoretke in še
kdo!
Uvodna prireditev bo
v petek, 12. julija, ko bo-
do odprli razstavo Podo-
be Laškega. Nastopih bo-
do ansmbel Nočna izme-
na, Aleksander Jež, Boži-
dar Wolfand-Wolfa in Ve-
seli Zasavci. Pivo in cvet-
je se bo zaključilo v nede-
ljo, 21. julija z ohcetjo po
stari šegi, veliko parado
piva in cvetja, promenad-
nim koncertom, Veselimi
Zasavci, folkloro in tek-
movanjem harmoni-
karjev.
Med estradnimi umet-
niki se bodo predstavili
še Helena Blagne, Nace
Junkar, ansambel Slove-
nija, New Swing Quartet,
Lačni Franz, Pop design,
Agropop, Tomislav Ivčič,
Don Juan, Alfi Nipič
s svojimi muzikanti, Tone
Fornezzi, Novi fosili,
Sončna stran in še kdo.
T. VRABL
UTRINEK
Ponosni na svoje
kozjansko otroštv
v poplavi bežnih srečanj
in plehkosti, ki razkrivajo
nemoč govorice že v isti ge-
neracijski vrsti, so se minulo
soboto v Kozjem zbrali
učenci 8. razreda osnovne
šole v Kozjem iz šolskega le-
ta 1961-62 in dokazah, da
srčna kultura še živi in da so
po treh desetletjih, raztepeni
po svetu, še kako ponosni na
svoje kozjansko otroštvo, ki
mu je pečat nepozabnosti
vtisnila ravno šola.
Saj je na vseh srečanjih,
kjer se nekdanji sošolci niso
videli po več let, enako: ve-
sela snidenja, nemalokrat
spremljana s hudomušnimi
komentarji o prvi srebrnini
v laseh in obilnejšem obsegu
pasu, pa spoznanja o tem, da
so leta starostno razliko med
učenci in učitelji prej izena-
čila kot povečala. Toda sonč-
na sobota pred gasilskim do-
mom v Kozjem je imela od-
tenek: svoje nekdanje sošol-
ce in sošolke ter učitelje je
sprejemala Dobrana Perčič
in jim z neprikrito srečo
v očeh, ki se je zrcalila tudi
v solzi, segala v roke kot svo-
ji družini. V Kozje je prišla
pred tremi desetletji in pol
kot sirota brez staršev in šola
jo je z mladostnimi nadebud-
neži sprejela za svojo. Tega
ni mogla nikoli pozabiti, tudi
sedaj ne, ko nudi svojim pe-
tim bistrim in dobrim otro-
kom vse tisto, česar sama ni
nikoli imela. Ko je povzel be-
sedo njen sošolec, sedanji di-
rektor podjetja Mont Jože
Planine, ji je izrekel prizna-
nje za odlično organizacijo in
vztrajnost pri pripravah na
dragoceno srečanje. Sama ni
veliko govorila z besedami
- želela je le, da bi se vsi lepo
počutili v svojem kraju in da
bi v življenju bilo^
bro. Kako je bilavJ
da so prišli dotnS
govorile njene
njene. Ko je poz«
»naj« razred razreJS
danji ravnatelj Fran?,
so mu tudi nekdan,i
pritrdiU, da je bilajj^
njihov drugi dom.ij^:
učenju doživljali rr
pega in nepozabni
se niso baU, kot st
kje dogaja danes. T
Iji, ki sp prišli. Vidi-
Anica Cepin, Gustikj
Jožica Spoljar, Jožej
Herman Kunej. sobiij
vabila. Posebna po?
veljala »mami« Mb
nik, ki je obudila s;,
svoje  »otroke« in',
spomnila na šolo
a tudi na šolo člov
ne, otroške razig .
prvih ljubezni. Njem
Miro Klančnik, kijei
natelj šole do odhodai
v Vojniku, je v svoja
ciznem spominu, ki g;
likovala akademsko i
beseda, poudaril, da s
z ženo v Kozjem le di
je, a so bila to njuna u
leta.
Generacija že zrelih
dostnih mož in žena j
činu izkazovanja svo
čutij pa tudi spomin,
zala, da jo je šola naui
voriti in misliti, a da
besed ob neizbežnei
prišepetava tudi src«
šepeta niso skrivali,
ponosni nanj, kot so p
na svoje kozjansko ot
ki jim je v poznejšem
nju vlivalo pogum in
pa tudi trmo za ambi
preživetje.
DRAGO
Zbral se je Žoharjev rod
Pri lovski koči v Govcah so se zbrali potomci številne Žoharjeve družine, po domače Bergoma-
ževe. Želeli so obuditi spomin na domačijo in svojo rojstno vas, ki sta se med leti 1963 in 1965
zaradi rudarjenja pogreznili, ter se med seboj spoznati. Na srečanju seje zbralo kar štriinšestdeset
potomcev desetih otrok Jerneja Žoharja in njegove žene Frančiške, rojene Orožen. Preko sto
potomcev šteje njun rod. od otrok pa živi le še hčerka Ana. Živi sta tudi dve snahi, ženi njunih
sinov Antona in Franceta. Vsi udeleženci srečanja so se med drugim povzpeli tudi na vrh 812
metrov visokega Govškega hriba. Za tiste, ki so to štorih prvič, so pripravih pravi planinski krst.
Ob glasbi domačega godca so prijetno srečanje olepšali s petjem slovenskih pesmi, preden so se
v poznem popoldnevu razšli, pa so si obljubili, da se prihodnje leto ponovno dobijo.
F. NAPRET
Proste kapacitete letošnje turistične sezone.
Foto:EDJ^^^
Plakatiranje je podivjalo
Odraz kulturne ravni v nekem oko-
lju je tudi plakatiranje. Glede na sta-
nje, kakršno vlada v mestu Celje, lah-
ko rečemo, da je ta raven dokaj nizka.
Na problem nepravilnega, divjega
plakatiranja, kot mu pravimo, opozar-
jajo v celjskem izvršnem svetu in v se-
kretariatu za urejanje prostora in var-
stvo okolja. Divje plakatiranje se je
razpaslo zlasti zadnja leta, z vse večjim
prodorom podjetništva, z odpiranjem
novih zasebnih prodajaln in agencij.
Občani lepijo plakate, kjer koli se jim
zdi prikladno. Plakate najdemo celo
na prometnih znakih, na svetilkah jav-
ne razsvetljave, na vratih in oknih ter
izložbah stanovanjskih hiš in proda-
jaln v mestnem jedru, na oknih in pro-
čeljih družbenih objektov. V državi,
kjer je lastništvo točno definirano, si
na družbenem objektu nihče ne bi
upal prilepiti plakata.
Plakatiranje je opredeljeno v občin-
skem odloku o videzu naselij, kršitelje
pa »preganja« občinska straža. Denar-
na kazen za plakatiranje na nepravem
mestu sicer ni visoka, sledi pa ji kazen-
ska ovadba zaradi nastalih stroškov
pri odstranjevanju takšnih plakatov,
saj so sodobna lepila dokaj trdovratna.
A vse kaže, da sankcije ne pomagajo.
Dogaja se, da podjetje Reklama »div-
je« plakate odstrani, a se na istem me-
stu kaj hitro pojavijo novi.
V Celju so mesta, stebrički, oglasne
deske, kjer je prostor za lepljenje pla-
katov, vprašanje pa je, aU je takšnih,
dovoljenih mest, dovolj.
MARJELA AGREZ
Obiranje kam'
Delavci      Hmez»*
Kmetijstva iz Žalca s^'
kh teden strojno o^f",
milice na 7 ha zem' '
povcu pri Ljubeč'
je bil dober, pravi . ^
inženir Rudi J&^^,^%
tor Kmetijstva.     '
pridelajo od 300
kamihc. V glavna
dajajo tujim kup^
z njimi zadovolini >
zaradi prijetne aroni;^;
je vsebnosti eteričn'"
Jih vsebujejo ka")y
gih jugoslovanskih V
Letos gojijo
hektarih po cel)
dolini. Obrane kan
sušijo v hmeljski

26. JUNIJ 1991 - STRAN 17
Slovenci imajo radi spačke
. tedna je mmii na
•^"Sm tudi v znamenju
ClJtv in spačliarjev. Ze
jM*" J nopoldan in zlasti
<So so člani več kot
^lesetletji starega »YU-
1'^ kluba« (Ami-Spacek
^J:\ ki jih je prvič pova-
^"Iš konec celjski »Ci-
''^ klub«, zasedli Roglo,
^IaA\o pa je kolona 84
»foredra"'^'^ še Celje,
•miva druščina se je
K in to predvsem spač-
Vamijev je bilo le za pr-
IV roke.
Pnsebno pozornost je se-
zbujala najstarejša ude-
• nka in oboževalka spač-
. 69-letna »Mia from Ger-
'"nV" upokojenka Mia iz
Sije- ki se je pripeljala
1400 kilometrov daleč,
Svojem spačku pa ima ure-
^0 celo mini kuhinjo in
^nočišče. Prišli so tudi Iju-
itelji spačkov iz Jajca, Sara-
,\-a Beograda in Avstrije,
»ogumne Mie pri nas ni nih-
e ustrelil, kot so jo svarih
rjatelji v severni Nemčiji,
leogr^čan Mirza, ki je sam
pjel s spačkom iz Beogra-
i. pa je dejal: »Mi, ki vozi-
po spačke, smo najnormal-
lejši ljudje v tej dežeU, mo-
<)če tudi na planetu, in ško-
t ker po vsej Zemlji ne vo-
lijo spačkov.« Ah sploh ve-
ite, da so spačkarji organizi-
ani po vseh pokrajinah Slo-
iHiije in da bodo kandidirali
B organizacijo tradicional-
lega svetovnega srečanja, na
laterem se zbere tudi 5 tisoč
ideležencev? Bo to srečanje
Etal995 na Rogh?
toačkarji so stari
lanci
^Na Rogli sem prvič in pre-
Ktila meje urejenost, če od-
fcjemo ,cestice' in malenko-
t Celjska sekcija je asovsko
letanje priredila prvič in
»pelo jim je. Imeli smo večer-
i zabavni program, čez dan
|fe za odrasle in otroke, po-
b\itno pa je bilo druženje,« je
> celjskem Starem gradu
5«r je dolga, pisana kolona
»vskih vozil v nedeljo zak-
uha eno od treh uradnih let-
srečanj) povedala Karmen
'"»Jdanič iz Ljubljane,
j^ovske sekcije so tudi
Mariboru, Celju, Murski So-
boti, Novi Gorici, Kopru, No-
vem mestu, Radovljici in na
Vrhniki, pa v Sarajevu, Beo-
gradu in Novem Sadu, na Hr-
vaškem pa ne obstajajo.
Pomursko sekcijo predstav-
lja Igor Špilak, ki je bil zado-
voljen z lepim vremenom, saj
asovci s tem že kar nekaj sre-
čanj nimajo prave sreče. Sami
stari znanci so med njimi in
poznajo se že vrsto let. Njihovi
avtomobili postajajo oldtimer-
ji, ugotavlja Špilak. Na sobot-
nem boljšjem sejmu na Rogli
so prodajali rezervne dele, za-
nimivo pa je, da so zasebniki
začeli izdelovati dele za karo-
serijo, pa plastične, nerjaveče
blatnike in še kaj. Vsak spač-
kar ve, da so lani v tovarni na
Portugalsekm izdelali zadnje-
ga spačka.
Nikogar niso ustrelili
Izvirna »Mia from Germa-
ny«, Mia iz Nemčije, kot jo kli-
čejo spačkarji, zbuja povsod
po Evropi tudi zanimanje novi-
narjev. Upokojenka, ki si nala-
ga sedmi križ, je bila s spač-
kom, med drugim, tudi sama
v Turčiji, dvakrat na Portugal-
skem ter lani in letos na asov-
skih srečanjih v Sloveniji in
Hrvaški. Letos je bila tudi že
na Madžarskem in v Italiji.
Na celjskem Starem gradu
mi je s ponosom pokazala svo-
jo »raco« - »die Ente« - kot
pravijo spačku po nemško.
»Tuk^ stanuje Mia,« piše na
tabUci pred notranjim ogleda-
lom, ki ji jo podarila neka Ni-
zozemka, v avtohiobilu-spalni-
ci pa so kar tri spalne vreče.
»Za letošnje svetovno srečanje
v švicarske Haslitalu, na višini
2021 metrov.« Na spačkovih
vratih piše »Ljubiteljica race
od 1959«, v njegovem zadku pa
je »mizica, pogrni se«, praktič-
na mini kuhinja z vsem najpo-
trebnejšim. Ko zadek zapre, se
prikažejo avtomobilske ozna-
ke številnih držav, ki jih je pre-
vozila, ter nalepke spačkarskih
srečanj, tudi naših. S seboj pa
ima Mia Schroeder tudi zajet-
no mapo s časopisnimi izrezki,
v katerih piše o njenih popoto-
vanjih, tudi krajši slovenski
prispevek z Gorenjskega je že
vmes.
»Pridi k nam, ko boš imela
čas,« jo je pred dvema letoma
povabil v Franciji asovec Mi-
lan z Vrhnike. In je seveda pri-
šla, prihaja. »Moram povedati,
da mi tu zelo ugaja. Mladi so
zelo vljudni, še bolj kot v Av-
striji. Tu sem zelo lepo spreje-
ta. Čudim se zaradi odličnega
odnosa mladih do starejšega
človeka.« Mar v severni Nem-
čiji ni tako? »Da, pri voznikih
rac že, na splošno pa ne.«
Vsako spačkarsko srečanje
ima svoj čar, pravi, na Rogli so
jo navdušili razgled in gozdovi,
spomladi, v istrskem Novigra-
du, sredozemska pokrajina.
Vendar ji je tu bolj všeč. Kako
lepo, pravi, ko s Starega gradu
gleda proti Zagradu, Pečovni-
ku, dolini Savinje in se spomi-
nja enolične ravnine okrog do-
mačega Bremerhavna pri
Bremnu. »Povem odkrito, ne
zato, ker me vprašujete za ča-
sopis. Sicer pa to, da sem tu že
četrtič v dveh letih, pove vse.
Zagotovo bom še prišla!« Le
v enem se z mladimi ni spora-
zumela, pove. »Vi rečete Slo-
venija, ali ne? Zame je vse Ju-
goslavija, a mladi mi zatrjuje-
jo: ,No, Mia, Slovenija.'« In na
štampiljki sekcije, katere se-
dež in predsednik sta v Beo-
gradu, je zapisano še kar po
srbohrvaško - »Jugoslovenski
AS klub-sekcija Celje«.
To, kar spačkarje povezu-
je, sem povezal še s tem, kar
mi je povedal Mirza Buhč iz
Beograda, z drugega konca
Evrope torej. Menil je, da jih
ni bilo od tam več zato, ker
člani kluba niso mogli priti
preprosto iz gospodarskih
razlogov. Spomnil sem se ve-
sti o pomanjkanju bencina
na beograjskih bencinskih
črpalkah! »Tu je super in
sem se povsem sprostil.«
Pozneje mi je povedal, da
šteje 38 let, po videzu pa bi
ga uvrstil v generacijo otrok
cvetja. Rekel je, da vozi spač-
ka že sto let in da ga ne mish
zamenjati do konca življenja.
V Beogradu je asovcev veli-
ko, na tedenska srečanja na
Ušču pa jih pride po deset.
»To so tisti, ki imajo spačka
najrajši. Ostah ga smatrajo
za avtomobil, medtem ko mi,
vsaj jaz, mislimo, da je anti-
avtomobil, filozofija življe-
nja. Malo nas je takšnih, važ-
no pa je, da smo,« pove.
Hkrati še izvem, da se je ti-
stih »sto let« začelo leta 1974.
Svetovno srečanje
na Rogli?
Predsednik mariborske sek-
cije Peter Pogorevc je pove-
dal, da so se na letošnji seji
predsednikov sekcij »YU-AS
kluba«, ki ima sedež v Beogra-
du, dogovorili za kandidaturo
za svetovno srečanje leta 1995,
pripravili n^ bi ga v Sloveniji.
Pred šestimi leti so jih k temu
vsi spodbujali, zdaj pa si pri-
bližno 5 tisoč tujih spačkarjev
zaradi političnega položaja ne
bi upalo priti. Mariborčan Po-
gorevc je tudi član mednarod-
nega komiteja in dvomi, da bi
letos s kandidaturo uspeli, še
posebej, če se bo pojavila še
kaka druga država, zato so na
nedeljski seji presedstva meni-
li, da bi bilo umestneje kandi-,
dirati leta 1993, med srečanjem
na Finskem.
Mariborski predsednik Po-
gorevc je povedal, da je kupil
starega spačka s 40 tisoč pre-
voženimi kilometri od nekega
upokojenca, zd^ pa se na štev-
cu bliža 254-tisočemu kilome-
tru. »Imamo ga za v vrtec, služ-
bo in srečanja, drugega avto-
mobila nimamo.« Za srečanje
na Rogli je poznavalec Peter
Pogorevc dejal, da ga je celjska
sekcija izvrstno organizirala,
pohvalil je program in hrano.
Najbolj utrujen med udele-
ženci je bil Rok Smeh iz Celja,
skupaj s kolegije pripravljal to
prvo mini srečanje na Celj-
skem že od aprila. Med tem je
shujšal kar za osem kilogra-
mov, pove v ilustracijo.
V celjski sekciji se združuje
70 spačkarjev, dela jih tretjina.
Mini srečanje so pripravljali
v glavnem štirje člani, omogo-
čili pa so ga številni sponzorji
s Celjskega. Na bogatem srečo-
lovu je, recimo, spačkarka
»Mia from Germany« zadela
vrečo krompirja, ki so ga nato
skupaj spekh na*žaru. Celjani
so izdali tudi bilten, za svetov-
no srečanje pa bi bila najpri-
mernejša Rogla, menijo, seve-
da, če bi izbrali našo državo.
Radi bi ga tudi Pomurci, pa
v Lescah ali pod Planico, govo-
ri se tudi o Lipici. Člani celjske
sekcije se shajajo dnevno pri
Intiharju v Levcu in se družijo
z drugimi sekcijami: »Kadar-
koli kam greš, ni težav s preno-
čiščem in hrano. Če greš na
Vrhniko ali v Koper, se ne mo-
reš vrniti trezen in moraš pre-
spati tam.«
Pri spačkarjih gre za način
življenja, je prepričan Rok
Smeh, ki dela na hudinjski os-
novni šoli. To smo spoznali ko-
nec tedna tudi drugi Celjani.
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
69-letna upokojenka, »Mia iz Nemčije« ima v spačku prenočišče s tremi spalnimi vre-
čami, v njegovem zadku pa priročno kuhinjo. Sama se je pripeljala kar 1400 kilometrov
daleč, je pripovedovala na celjskem Starem gradu.
asovski mehanikPeter Rupnik s Frankolovega hodi na
%ov    ^^^čanja že tretjo leto, celjski Friderikov stolp
^Sa spačka pa so na morju radi slikali tudi turisti.
s helikopterjem na Korošico
V soboto bodo odprli še
zadnjo kočo v Savinjskih
, Alpah - Korošico, s tem pa
se bo tudi začela letošnja
»prava« planinska sezona;
drugih sedem planinskih
postojank so namreč odprli
že v začetku tega meseca.
Korošica je edina med ko-
čami v Savinjskih alpah, ki
nima svoje tovorne žičnice,
zato jo je težko oskrbovati.
Včasih so potrebno hrano,
pijače in drugo opremo zno-
sili planinci v nahrbtnikih,
nekaj je bilo poskusov tovor-
jenja s konji (zadnji - pred
leti se ni obnesel, ker je bilo
preveč razbitih steklenic),
zadnja leta pa celjski planin-
ci, ki skrbijo za to planinsko
postojanko, v glavnem vztra-.
jajo pri hehkopterju. Je sicer
precej drag prevoz (ura lete-
nja s hehkopterjem s posad-
ko miličnikov stane 2500
DEM) zato pa najhitrejši in
najbolj zanesljiv.
Prejšnji petek so tako s he-
likopterjem zvozili približno
5 ton hrane in pijač ter nekaj
gradbenega materiala, saj je
Korošico, ki je čez zimo
kakšnih šest mesecev zako-
pana v snegu, potrebno vsa-
ko leto obnavljati.
Te dni je sicer še nekaj
snega na travniku pred kočo,
a ga močno sonce pridno to-
pi; kakšnih štirinajst dni na-
zaj pa ga je bilo pri koči še
poldrug meter. Precej kopne
so tudi že planinske poti do
Korošice, vendar manj veš-
čim planincem in izletnikom
zaenkrat svetujejo, da Koro-
šico obiščejo po poti iz Pod-
volovljeka oziroma Podveze.
Ta pot je manj zahtevna in že
pretežno kopna, poti s sever-
ne strani čez Škarje in iz Ro-
banovega kota pa so na ne-
katerih mestih še nekoliko
bolj zasnežene.
Za primerjavo poglejmo nekaj cen:
Približno takšne so tudi cene v drugih planinskih kočah
v Savinjskih Alpah, saj jih planinska društva pred začetkom
sezone primerjajo in usklajujejo. Nekoliko višje so le na
Korošici zaradi dragega oskrbovanja.
Letos bosta za kočo na Ko-   Murske  Sobote,   gospodar
rosici  skrbela  upokojenca ^ koče pa je Franc Smodiš.
Jože in Regina Habjanič iz S. Š.
Ker je ura helikopterskega prevoza precej draga, je potrebno vse skupaj dobro organizi-
rati, da helikopter čim manj čaka. Letos sta ekipi za natovarjanje Jn iztovarjanje vodila
Adi Vrečer, predsednik Planinskega društva Celje in Franc Smodiš, gospodar koče na
Korošici. Prva ekipa je na Planici (Podveza) na travniku pri kmetu Mlinarju natovarjala
hrano, pijače in drugo opremo v mreže, ki so jih potem pripeli na trup helikopterja,
druga skupina pa je na Korošici mreže iztovarjala. Ekipi sta bili tako izurjeni, da je
helikopter opravil deset prevozov (več kot 5 ton tovora) v približno poldrugi uri.
Letos je tudi v hribih za-
padlo toliko snega kot že
dolgo ne. Sneg je naredil tu-
di precej škode. Na Korošici
je vdrl vrata zimske sobe,
tako da je zamakalo v koči,
na bližnji Molički planini
v bližini starega Kocbeko-
vega doma) pa je plaz utrgal
vrata komaj prenovljene
kapele in poškodoval oltar.
18. STRAN-26. JUNIJ 1991
Doktor, metuljček in... nogomet
Zadnje nogometno prvenstvo Je minilo brez ater predvsem po zaslugi predsednika NZJ dr. Marka Ilešiča
Jugoslovanski nogomet so
v zadnjih letih pretresale šte-
vilne afere, toda z lansko iz-
volitvijo ljubljanskega prav-
nika dr. Marka Ilešiča za
predsednika NZJ je zavel nov
veter, ki je pometel z vsemi
črnogledimi napovedmi o slo-
vesu zveznih nogometnih lig
in dogovarjanji rezultatov.
»Pošteno mi je odleglo, da
smo v najbolj kritičnih razme-
rah spravili pod streho nogo-
metno prvenstvo. Že zaradi ne-
srečne hipoteke 19 klubov in
uradnih predlogov, da pred-
časno prekinemo tekmovanje,
toda s tem posebnega napred-
ka v prvi polovici mojega man-
data še nismo naredili. Je pa
res, da se nenormalne politič-
ne razmere niso v posebej veli-
ki meri zrcalile v nogometu, ki
je bil v preteklosti ožigosan
kot nekaj deviantnega,« je kri-
tično ocenil pravkar končano
sezono dr. Ilešič.
- »Nizkotnost nogometne
igre ste občutili na svoji koži
že pred dvema desetletjema,
ko ste še sodili in so vasv Ce-
lju na tekmi Kladivar -Želez-
ničar pretepli?«
»Spomin na tisto obdobje in
štadion na Glaziji res ni pose-
bej prijeten, toda to je pač sod-
niška usoda. Igralci se kratko-
malo spozabijo, sodniki pa si
moramo takšne in podobne iz-
kušnje vzeti v zakup. Na celj-
skem koncu je bilo nekdaj res
»vroče«. Brat Mirko jih je sku-
pil v Slovenskih Konjicah,
sem pa zdaj toliko bolj zadovo-
ljen, da se tudi v tem delu Slo-
venije igra vse boljši nogomet.
Celje z okohco je že nekdaj
predstavljalo pravo nogomet-
no zaledje, zadnji uspehi Ru-
darja in Ingrada Kladivarja to
tudi potrjujejo.«
- »Vrsta za izbiranje pred-
sednika NZJ je lani prišla na
Slovenijo, ki se v zadnjih me-
secih goreče zavzema za raz-
družitev. Ob tem kajpak ne
morete ostati povsem ravno-
dušni?«
»Povsem neobremenjen ni-
sem. Z najboljšimi nameni za-
stopam tako Jugoslavijo kot
tudi Slovenijo in obratno. Ni-
kogar še nisem pustil na cedilu
ali nepošteno izigral, toda vča-
sih sem zares v precepu. V no-
gometu se vsa trenja vendarle
čutijo v neprimerno manjšem
obsegu kot v politiki, zato tudi
ni toliko neprijetnosti. Ostaja
status quo. kot predsednik
NZJ se najbolj nagibam k izlo-
čitvi nepravilnosti, čeprav je to
nemogoče. Dokaz so bolj razvi-
te države, ki se nogometnim
aferam in škandalom občasno
ne izognejo.«
- »V zadnjem letu se je
ugled NZJ povečal, obenem
pa so se korenito spremenile
razmere znotraj same zveze.
Mnogi to povezujejo z vašimi
diplomatskimi in uglajenimi
nastopi ter zato tudi prmerja-
ve z dr. Drnovškom?«
»Primerjave kajpak godijo,
toda bolj so naravnane na naji-
no razdvojenost inpolož^a
v zveznih organih. Kot pravnik
in akademski učitelj na ljub-
ljanski Univerzi imam nekaj
komunikacijskih izkušenj,
morda ravno v tem elementu
prekašam nogometne pred-
hodnike in zato ugodne
ocene.«
- »Številni so si vašo podo-
bo vtisnili v spomin zaradi
metuljčka okoli vratu, ki je
bil nekako tudi simbol slo-
venske opozicije.«
»Razočaral vas bom, to ni
v nikakršni povezavi s politi-
ko. Doma sem povsem slučaj-
no odkril dva metuljčka in ne-
koč sem si ga pred nogomet-
nim sestankom zavezal okoh
vratu. Bolj za spremembo, kot
da bi imel v mislih kaj druge-
ga. Morda sem to v zelo krat-
kem obdobju naredil še enkrat
in novinarji ste mi hitro pripeli
kult metuljčka. Igro sem spre-
jel in odtlej sem kot nogometni
funkcionar vselej z metuljč-
kom. Nič ni narobe, če nogo-
metni štadioni ob največjih
prireditvah dajejo vtis, da si
v operi ali gledališču. Nogomet
kot najpomembnejša postran-
ska stvar na svetu si kaj po-
dobnega občasno tudi zasluži,
tako kot se prileze obisk tekme
podzveznega ranga in igrišča
z nepokošeno travo, brez
stranskih sodnikov...«
ŽELJKO ZULE
POGLEDI
Razpad
sistema
v LA
Piše: Borut Šauta (Delo)
Finale končnice profesi-
onalne košarkarske lige
NBA je imel kar precejšnjo
lepotno napako. Največji
spektakl se je sprevrgel
v največje razočaranje, kaj-
ti Chicago Bulls so bili pre-
več nabiti z močjo in pre-
več lačni zmage, sloviti Los
Angeles Lakers pa preveč
utrujeni in ranljivi, nemara
celo presiti vsega. Slavje
cbicaških bikov sredi Los
Angelesa seveda ni bilo to,
kar si je obetalo ameriško
športno občinstvo, še celo
najbolj gorečim pristašem
novih prvakov bi bilo ljub-
še, ko bi lahko naslov pro-
slavili doma. In še celo dej-
stvo, da je ob superstarju
Michaelu Jordanu vendar-
le dozorelo moštvo za naj-
večje podvige, je zbledelo
ob drugem dejstvu, da se je
s tem porazom začel rušiti
mitični »show time« zvezd-
nikov iz Los Angelesa, naj-
bolj uspešnega moštva
osemdesetih let.
Pristaši chicaških bikov
so se po peti tekmi (tretji
zmagi Chicago Bulls v Los
Angelesu) pač morah zado-
voljiti s tem, da so izza tele-
vizorjev znoreli na ulice,
kjer so jih pričakali dobro
pripravljeni poulični pro-
dajalci klubskih spomin-
kov in nekateri so čez noč
obogateli. Nekaj kasneje (v
jutranjih urah) so moštvu
priredili triumfalen spre-
jem od letališča do središča
mesta in čez dan ali dva so
proslavili še dva velika do-
godka: nova pogodba Scot-
tieja Pippena, ki je doslej
prejemal 765.000 dolarjev
letno, v naslednjih osmih
sezonah pa bo njegova let-
na gaza (tudi zahvaljujoč
temu, da seje Toni Kukoč
odločil za Italijo) kar 2,6 mi-
lijona dolarjev, ter naslov
najboljšega igralca (MVP)
končnice Michaelu Jorda-
nu, ki so ga že pred tem
razglasih za naj-naj igralca
ligaškega dela.
V Los Angelesu pa je po
stampedu chicaških bikov
ostalo le še razdejanje. Pa
ne (toliko) zaradi letečega
Michaela Jordana in njego-
vih kompanjonov, temveč
predvsem zaradi krutih
pravil športnega spektakla
v NBA. Sveže krvi na nabo-
ru (torej med igralci, ki še
nikoli niso podpisali profe-
sionalne pogodbe - večino-
ma iz ameriških študent-
skih moštev) so namreč
najprej deležna slabša mo-
štva, šele nato lahko veliki
poberejo, kar pač ostane.
Jerry West, veliki boss
LA Lakers, je v zadnjih le-
tih kljub temu krutemu
pravilu potegnil nekaj sijaj-
nih potez. Prav oh slovesu
velikega, edinega in neza-
menljivega Kareema Ab-
dula Jabbarja je v Beogra-
du pri Partizanu kupil Vla-
da Divca, pa še vrsto pro-
stih igralcev, katerim prejš-
nji klubi niso hoteli obno-
viti pogodbe, med drugimi
tudi Sama Perkinsa pri
Milwaukee Bucks. Toda
prav v letošnjem fmalu se
je izkazalo, da so bile z izje-
mo Divca te okrepitve pre-
malo, da bi moštvo, ki je
v osemdesetih letih osvoji-
lo pet naslovov prvaka, na-
daljevalo svoj zmagoviti
niz tudi v devetdesetih. Na
pomolu so torej velike,
prav drastične spremembe.
Nezamenljiv je le Earvin
Magic Johnson, veliki ko-
šarkarski čarovnik, brez
katerega si kljub letom (le-
tos jih je naštel 31) LA La-
kers sploh ni mogoče zami-
sliti. Vsi ostali so naprodaj.
James Worthy, hitronogi
krilni igralec, ki je doslej
služil poldrugi milijon do-
larjev letno, bi moral letos
podpisati novo, višjo po-
godbo. Toda še sam si ne
dela utvar. Shsati je, da ga
bodo ponudili Charlotte
Hornets za pravico prvega
izbora na naboru, seveda,
če bo med študenti (aH
v Evropi) kaj zanimivega.
In če bo naprodaj ta 30-let-
ni zvezdnik, kije imel letos
povpreček 21,4 točke na
tekmo, potem se do nasled-
njega prvenstva nihče več
ne more z gotovostjo šteti
za člana LA Lakers. Na trg
bodo zagotovo šh Byron
Scott, A. C. Green, Larry
Drew in Mychal Thomp-
son, v nevarnosti pa je
kljub sijajnim predstavam
v finalu celo Vlade Divac.
Že lani so ga hoteli zame-
njati za Akeema Olajuvvo-
na, vendar v Houstonu na
kupčijo niso pristali, letos
pa bi se prav lahko zgodilo
drugače.
Spremembe seveda zah-
teva predvsem Magic
Johnson, ki pravi, da se bo
po 12 sijajnih sezonah med
profesionalci umaknil, če
se mu bo zdelo, da moštvo
ni več sposobno najvišjih
dometov. In tako se bo mo-
ralo zgoditi neizbežno
- Los Angeles Lakers niko-
li ne bodo več takšni kot
smo jih poznali, ali pa jih
(če odide Magic) sploh ne
bo več mogoče prepoz-
nati. ..
Scila in Karibda
Svetovno prvenstvo na divjib vodah med razpenjeniml
brzicami, vrtinci, čermi in alpskim smučanjem
Mitološke Odisejeve pusto-
lovščine med Scilo in Karib-
do niso najbolj ustrezne pri-
merjave za dogajanja na sve-
tovnem prvenstvu v slalomu
s kajaki in kanuji na divjih
vodah, vendar so dovolj sliko-
vite ponazoritve merjenj člo-
veka z naravo, ki je na sav-
skih brzicah v Tacnu prepre-
dena z umetnimi skalami in
čermi zahtevala najvišjo
stopnjo tehnične dovršenosti.
Še najbolj drobna napaka je
pomenila boj s čermi in be-
tonskim obrežjem, boj
s športno Scilo in Karibdo.
Slalomisti so bili zaradi šta-
dionske izpeljave savskega ka-
nala bolj na očeh, saj je bila
proga dolga komaj 300 metrov,
toda zato toliko bolj atraktivna
in s številnimi pastmi. Ob po-
gledu na vratca in spretno viju-
ganje najboljših se je marsiko-
mu utrnila misel o sorodnosti
med alpskim smučanjem in
tekmovanji na divjih vodah.
Še posebej zaradi dejstva, daje
eden naših najboljših kajaka-
šev iz obdobja petdesetih let
Bojan Svet oče slovite smu-
čarke Mateje Svet.
Za tovrstna razmišljanja je
najboljši sogovornik direktor
alpskih smučarskih reprezen-
tanc Tone Vogrinec, ki je v hi-
pu ponudil hudomušen odgo-
vor: »Imeni sta enaki, oboji
osvajamo kolajne na največjih
prvenstvih in tekmujemo na
vodi: kajakaši in kanuisti na
tekoči, smučarji na zmrznjeni.
A šalo na stran, obeh disciplin
ne gre enačiti, najbolj značilne
prvine tehnike nimajo nobe-
nih stičnih točk. Pravzaprav je
med obema športoma približ-
no takšno nasprotje kot med
zimo in poletjem, vsaka pano-
ga sodi v svoj letni čas.«
Precej več nenavadnosti je
povezanih s spustom. Novi
svetovni prvak je Zagrebčan
Tomislav Crnkovič, ki je pri
nepolnih 19 letih osvojil vse,
kar je v tej disciplini možno.
»Motivov mi ne bo zmanjkalo.
toda spomini na zadnje leto so
lepi. Lani naslov mladinskega
svetovnega prvaka, v začetku
junija matura in zdaj dve zlati
kolajni. Na mirni vodi jezera
Jarun opravim približno tri če-
trtine vadbe. V spustu je zelo
pomembna tehnika, lažje se iz-
ogneš turbulencam in ujameš
val, kar je vodilo za uspeh,« je
v Tacnu pripovedoval naj-
uspešnejši udeleženec prven-
stva. Prav zaradi vpetosti mir-
nih vod in brzic lahko na Savi-
nji večkrat vidimo celjski se-
stri Cankar, ki na Soči nista
razočarali: 13. mesto Žive in
21. Lučke.
S ponovno uvrstitvijo slalo-
ma na divjih vodah v olimpij-
ski spored se je zanimanje za
to zvrst močno povečalo in
s snovanjem umetnih prog se
je vrnila v urbana okolja. Sta-
dion v Tacnu že pomeni vstop
v 21. stoletje, toda kaj bodo
strokovnjaki rekli ob pogledu
na olimpijsko progo v bližini
Barcelone? Ima podobo črke
U, majhno vlečnico, ki povezu-
je start in cilj... Prihodnost je
potemtakem na strani športov,
ki se bodo lahko prilagodih
zahtevam sodobnega ritma
življenja in najlažja rešitev so
prav štadioni. In divje vode
imajo svoje junake, ki se iz-
gubljajo med razpenjano vodo,
čermi, vrtinci... med športno
Scilo in Karibdo.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI EINSPIELER
PANORAMA
I---^
Nogomet ^
Jugoslovanski ^
Finale na območju si
je: Koper-Rudar (V),
strelec: Goršek.      ^'^
Kvalifilcaciie za^
Primor je-Dravinja u
strelca: Gruden in
Naprej Primorje s 3;2. '
Kvalifikacije zanj
Verze j-Era Šmartm
(1:0). Naprej Veržej sl\
RP
Finale pionirskega j,
stva: Ingrad Kladivar-l^
2:0 (2:0). Finalni turnir.
cij MNZ: kadeti-za 3,m
Nova Gorica-Celje 4:2,
11 m; pionirji - za J. ^
Ljubljana-Celje 6:5 - poi
Tenis
DP I
Do 18 let: Furlan izpaj
kolu, Doberšek (oba 2L
v 1. kolu. ^
Kolesarstvo
Ppo Srbiji
Končni vrstni red: 11
kovic (Čukarički) 13; 21,
13. Baloh, 17. Šmerc,29.i
novic, 31. Rovšek (vsi 1!
ekipno: 1. Čukarički
17:07... 7. Merx.
Streljanje
RL
MK puška - trojni p«
(3x10), 1. kolo: 1. Kamnil
2. Celje (Jeram 261, Mal«
Jager 251) 770... 5. Kovin;
713; posamezniki: 1. Ši
(Post) 271... 5. Jeram (Ce
6. Brunšek (D.PoženeI,L
261.
Hrastniic 91
Zračna puška - tekmo?
slovenskih mest: 1. Celje 1
posamezniki: 1. Stnfc
(Trb) 383, 2. Ravnikar ^
Rekreacija
Prvenstvo Celja v k
- končni vrstni red: Viz
Gradiš in BC 14, Izleti
Kovinotehna 10, Cetis i
tarna 6, Slovenijales inl
Tkanina 0.
Prvenstvo Slovenskili
njic   v   malem   nogo«
- končni vrstni red:
Dobrava 29, Draža vas 28J
nje 26, Zlakova 24, Stranic
Žiče, Blato in Orkan 19.'
dravci 17, Ljubnica 16.*
15. Nova prvoligaša sta«
nje in Nirvana.
Namig za poletne iH
Rekreacija po naše in merilih Evropske zveze za ŠR
Z redno rekreacijo se uk-
varja komaj vsak četrti Slo-
venec, kar je daleč od vseh
evropskih statističnih pov-
prečij. Športni vikend Go-
lovec 91 je zadnji poskus
množičnega prebujanja iz
celjske športno-rekreativne
otopelosti, ki vztrajno duši
vsa razmišljanja o gibanju
kot pomembni prvini živ-
ljenja in zato so toliko bolj
zanimiva spoznanja z ne-
davnega 8. evropskega fe-
stivala športne rekreacije.
Pred dvema letoma je Ro-
vinj z organizacijo 7. festiva-
la in svežo vsebino evrop-
skega športnega povezova-
nja prerasel vsa dotedanja
srečanja, zato smo s precejš-
njo nestrpnostjo pričakovali
novo snidenje. Hladnokrvni
Švedi imajo že dolgo izobli-
kovan aktiven odnos do
športa: pri njih je vse sponta-
no, rekreacija je sestavni del
Vsakdana, prepričanje, po-
treba in hkrati nuja. Osrednji
del srečanja so izvedli sredi
Norrkopinga v športnem
centru sestavljenem iz dveh
dvoran in neskončnih trav-
natih površin, ki s prenoslji-
vo opremo v hipu spremeni-
jo namembnost v igrišča za
različne športne panoge.
Na Švedskem je bilo okoli
2200 udeležencev iz vseh 18
držav, ki sestavljajo Evrop-
sko zvezo za šport in rekre-
acijo. Pogoj za udeležbo je
bilo sodelovanje v vsaj eni
izmed 38 športnih panog,
spremljale pa so nas jugoslo-
vanske razprtije. Po porazu
odbojkarske ekipe z Belgijo
in Izraelom so Srbi in Črno-
gorci brez pojasnila zaPjj
našo ekipo, kar je šep^
pilo slovensko zahte^
sprejem v Evropsk°^
obenem pa smo nave*^
ke z Latvijci, ki so naj
skem že nastopih P^^^^
mostojno.
Novih spoznanj i" ^
pov je po svetu ved"]
Del izkušenj in pni^^
lahko prenesli v doi^^
celo celjsko okolje: na^^j
razvojne usmeritve s" .i
pravljeni, za približai^lj,,!
soki švedski rekreati|^ ^
selnosti,  ekološki "j^
hrambeni zavesti 7
vsemu kar krepi i" j
zdravje, pa bomo nfi"
marsikaj storiti.
METOD TRB^
26. JUNIJ 1991 - STRAN 19
Princ(esa) na belem konju
ionjereja le priložnost, aa pridemo na konja, s kraljevskim naslovom In konjem pa do oUmpUske kolajne
r   •
iBookmakerji in lovci na
^0 so najbolj zadovoljni
(hipodromu, ki ob pogle-
[ib na plemenite konje in
^pregledne množice ljudi
onujajo tudi bajne vsote
(narja. Konjske stave so
ololkle vse rekorde legal-
ii stavnic in čeprav tek-
lovanje v preskakovanju
y)rek Alpe-Jadran še zda-
t ni sodilo v te okvire,
DO V Gotovljah vendarle
liko okusili vsaj majhen
IT konjeniških tekmovanj.
Vbaražu velikega finala so
le zapreke na zavidljivi vi-
li 170 cm, ki že pomeni
top v srednji kakovostni
red. Konjem, ki so zmago-
i na tridnevni prireditvi,
na tržišču giblje cena do
t
150 tisoč, šampionom pa vse
do milijona mark. Zato je tu-
di vse več konj v zasebni la-
sti, ne samo zaradi donosne-
ga posla, marveč tudi zaradi
harmonije med jahačem in
konjem, ki je pri izenačenih
tekmovalcih najbolj po-
membna.
Najdražji konj iz gotovelj-
skega hleva je stal 45 tisoč
mark, kar seveda pomeni, da
je šele na začetku športne
poti. Slovenija pač nima bo-
gatega rejskega zaledja, zato
se niti ne more primerjati
z gosti iz Avstrije in Nemčije,
ki so nastopili na drugem le-
tošnjem turnirju Alpe-Ja-
dran. V svojih državah sicer
ne sodijo v sam vrh, toda Di-
eter Kofler (drugi v grand
prixu) je vendarle zmagova-
lec letošnjega slovitega du-
najskega derbija, ki ob hipo-
drom Krieau pritegne tudi
več kot 50 tisoč gledalcev.
Resda predvsem zaradi ka-
saških in galopskih dirk, to-
da preskakovanje zaprek je
poleg militarya edina konje-
niška disciplina v sporedu
olimpijskih iger - že od leta
1912 - in v tekmovalne vrste
je pritegnila precej članov
britanske kraljevske druži-
ne. Princesa Ana ima celo
kolajno z OI v Miinchnu in
zato je toliko bolj razumljivo,
zakaj se v konjeniškem špor-
tu obračajo silni denarci.
Morda kdaj v prihodnosti tu-
di v Gotovljah...
ŽELJKO ZULE
mJISKRIVRANEC...
Foto EDI MASNEC
20. STRAN -26. JUNIJ 1991
Vesele orglice
Andrej Blumauer le y svetovnem glasbenem svetu že več kot 30 let - Pole In Igra
vrsto Instrumentov, nalUubša pa mu le ustna harmonika
Uvodni pozdrav Andreja
Blumauerja, pevca, glasbe-
nika, pisca melodij in tek-
stov, producenta, duhovite-
ža, poslovneža in predvsem
velikega šarmerja sodobne-
ga glasbenega sveta, se raz-
likuje od pozdravov drugih
ljudi, njemu bolj ali manj
podobnih. V sobo stopi vi-
sok in galantno urejen člo-
vek, drži črno poslovno tor-
bo v levi roki, kajti desna je
pripravljena, da seže sogo-
vorniku v roko v prisrčen
pozdrav. Takoj zatem odlo-
ži črno torbo, potegne iz že-
pa suknjiča čisto majhno
črno škatlico in jo odpre.
V njej je miniaturna ustna
harmonika.
»Vidite, ta ustna harmoni-
ka je vehka dobra dva centi-
metra, izdelal pa mi jo je slo-
viti Hohner. Na eni strani je
vgraviran njegov podpis, na
drugi moj.«
Nato zaigra nekaj taktov
priljubljene kavbojske viže,
obriše orgUce v rokav suk-
njiča in jih položi nazaj v čr-
no škatlico ter vse skupaj iz-
roči sogovorniku.
»To je za vas, dragi prija-
telj, kot spomin na mene,
Andreja Blumauerja. Čuvaj-
te jih!«
Po tem prisrčnem poz-
dravnem ceremonialu brez
povabila sede, odpre veliko
poslovno torbo in začne pri-
kazovati zbrano gradivo
o svoji več kot tridesetletni
glasbeni karieri. Njegovi
glasbeni začetki segajo v leto
1957, ko seje prvič pojavil na
takrat izredno popularnih
oddajah Pokaži, kaj znaš.
Presenetil je z neobičajnim
triom, ki so ga sestavljali ba-
sist, kitarist in on sam z ust-
no harmoniko. Za domačo
glasbo je bilo to nekaj nove-
ga in neobičajnega, po svoje
tudi svežega. Sledilo je nekaj
snemanj za slovenske filme
in nastop na otvoritvi slo-
venske televizije, kjer so peli
in igrali v živo. Vzpon je bil
bliskovit, povabili so ^a tudi
v Celovec in na Dunaj, kjer
je napravil nekaj posnetkov',
v letih 1958-59 pa je že gosto-
val v takratni Zahodni Nem-
čiji. Doma je veliko snemal
za radio in televizijo. Ob
vseh teh bliskovitih uspehih,
ki jih v tistih časih še niso
znali prav ceniti, seje Andre-
ju Blumauerju nasmihala
uspešna glasbena pot...
Na božični večer
v Kanado
Za božič leta 1960 seje An-
drej Blumauer odpravil k se-
stri v Kanado. Luči domačih
glasbenih odrov so ugasnile,
pred njim so se razgrnile za-
vese in so zasijali žarometi
vehkih kanadskih in ameri-
ških estradnih odrov. Andrej
Blumauer je stopil na stopni-
ce show businessa.
Kar sam se je oglasil na
Kanadski televiziji in jim po-
nudil svoj nastop z ustno
harmoniko. »Kanadčani so
mislili, da imam pisalni
stroj,« se vesel spominja An-
drej Blumauer prvih začet-
kov tam daleč preko luže.
»Potem sem zaigral nekaj
skladb in bil sem angažiran.
Še več, imel sem veliko sre-
čo, da sem nastopil v popu-
larni oddaji Coast to coast ah
Od obale do obale, kar po-
meni v Kanadi odskočno de-
sko za Ameriko. Dobil sem
povabilo zastopnika Hoh-
nerja v New Yorku Frenka
Hohnerja, da bi nastopil na
velikem srečanju glasbeni-
kov - predstavnikov tovarn
glasbil. Ob tej priložnosti mi
je tovarna Hohner nadela po-
pularno in laskavo ime, ki se
me drži še danes: Kralj har-
monete.«
Posebej rad se Andrej spo-
minja snemanja v Clevelan-
du v Ohiu, kjer je posnel
ploščo Pesmi in melodije iz
čudovite Slovenije.
Po tridesetili letih
ponovno nastop
v filmu
Pred odhodom v Kanado
je Andrej Blumauer nastopil
v dveh slovenskih filmih: za
Triglav film je posnel Zakla-
de naše zemlje, za Viba film
pa Moj dobri stari planino
skupaj s Franetom Milčin-
skim-Ježkom. K filmu se je
vrnil ponovno letos spomla-
di, in sicer v Nemčiji, kjer so
posneli glasbeno komedijo
Super Stau (Super prometni
zastoj). V filmu je kar šest-
najst prijetnih melodij, kijih
med drugimi pojejo Peter
Aleksander, Katarina Valen-
te, Silvio Francesco, Karel
Gott in seveda tudi naš An-
drej Blumauer. Film je po-
stal prava uspešnica in ga vr-
tijo po mnogih kinodvo-
ranah.
»V tem filmu pojem v an-
gleščini, nemško verzijo pe-
smi pa poje tudi popularni
voditelj oddaje Senik god-
cev Karel Moik. Njemu je
uspelo združiti glasbeno
Evropo in to je za mene ne-
kaj čudovitega,« pojasnuje
Andrej ter takoj zatem pre-
bere s priloženega listka, da
je doslej posnel okoh dvajset
resnično uspešnih melodij,
sto jih je zelo znanih, približ-
no toliko ali pa še več jih
čaka na objavo. »Ko sem bil
lani na obisku v Sloveniji,
sem napisal zdaj že izredno
priljubljeno Pesem o Mari-
boru, takoj zatem pa so po-
dobno pesmico dobili tudi
Ptujčani, ko sem nastopil na
ptujskem festivalu domačih
viž. Zdaj pripravljam pesem
o svetovnem slovenskem
kongresu in Celju, ki jo bom
prvič zapel v ožjem krogu
povabljencev na zadnji dan
kongresa v Celju. Globoko
sem prepričan, da mora tako
lepo mesto, kot je Celje
s svojo bogato zgodovino,
dobiti tudi svojo pesem.«
Za celjski nastop pravi
Blumauer, da bo kratek,
vendar prav gotovo učinko-
vit. Poleg nove celjske pesmi
ne bo manjkal tudi popular-
ni Ribn'čan, to je pesem,
s katero je zaslovel po vsem
svetu. S takšno uspešnico se
lahko pohvali le malokateri
glasbenik s svetovnega
estradnega odra.
Grem v planine le že
ponarodela
Andrej Blumauer pa ni sa-
mo glasbenik, ampak tudi
velik »knjižni molj« in zato
ni čudno, da skoraj ves pro-
sti čas, ko je v domovini, iz-
rabi za obisk Univerzitetne
knjižnice. »Najbolje se poču-
tim v čudovitlem miru, kjer
lahko berem in razmišljam.
In rad brskam za čim novim.
Tako mi je nekoč uspelo naj-
ti izredno drobno knjižico, ki
po svoji zunanjosti ne pred-
stavlja nič posebnega. Veli-
ka je bila samo nekaj centi-
metrov, morda deset, dva-
najst, in visoka kakšnih se-
dem, osem, imenovala pa se
je Planinske pesmi. Sam
sem namreč zaljubljen v pla-
nine in te so še posebej lepe
pri nas, v Sloveniji. Knjižico
je leta 1961 izdala Planinska
zveza Slovenije, z njeno pro-
dajo pa so zbirali denar za
postavitev planinskega do-
ma na Kredarici. Sam imam
navado, da knjižice, v kate-
rih so pesmi, začnem preh-
stavati od zadaj naprej. Tako
je bilo tudi tokrat. Listal sem
počasi, bral in razmišljal ter
prišel do uvodne pesmi.
Skoraj meje kap od velikega
presenečenja, kajti zagledal
sem svojo pesem Veselo
v Kamnik ali Kamniška pol-
ka, katero sem napisal že leta
1961! Ob tem sem se čudovi-
to počutil, kajti ne poznam
pesnika, čigar pesem bi že za
časa njegovega življenja po-
narodela, in to v najbolj žlah-
tenem pomenu besede. In to
pesem sem letos 1. januarja
ob treh zjutraj skupaj z do-
mačim ansamblom Nagelj,
ki je igral na novoletnem
praznovanju v Kamniku, tu-
di zapel, nato pa se vrnil
v ljubljansko gostišče Šesti-
co na zajtrk. To se ne pozabi
kar tako!«
V Celje po zobe
Pot je Andreja Blumauerja
v Celje zanesla zgolj slučaj-
no. »Pojavile so se težave
z zobmi. V Ljubljani mi niso
uspeli pomagati in so me na-
potih v Celje. Tu so se odlič-
no izkazali, z novimi zobmi
sem zadovoljen, oddolžil pa
se bom s pesmijo o Celju.
S pomočjo dr. Franca Zabu-
kovška sem spoznal nekate-
re člane Izvršnega sveta ob-
čine Celje in predsednika
skupščine Antona Roječa,
naše poznanstvo se je začelo
širiti in poglabljati. Sicer pa
sem bil v Celju zaradi zob
dvakrat operiran, in sicer de-
cembra lani in januarja letos.
Predvsem je pomembno, da
sem svoje osebne probleme
uspešno rešil prav po zaslugi
celjskih zobozdravnikov.«
Ambasador
slovenske pesmi
Zanimivo je, da se Sloven-
ci lahko pohvalimo z mnogi-
mi odhčnimi glasbeniki, ki
so pravi ambasadorji Slove-
nije v svetu prav po zaslugi
glasbe. Dolga je vrsta odlič-
nih opernih pevcev, tu so ne-
prekosljivi Slovenski oktet
na svojem področju pa Ozim
in Dubravka Tomšič spet na
svojem in Avsenik na svo-
jem itd. Z glasbo in plesom
širijo lepo ime o Sloveniji
folklorne skupine, kot na
primer Maroltova! Vseh se
niti ne da našteti, ni jih pre-
več, vendar le več, kot smo
jih omenili. Čisto nekaj po-
sebnega pa je Andrej Bluma-
uer s svojo ustno harmoniko.
Žal ga zlasti mlajši premalo
poznajo in dejstvo je, da je
vsaj zaenkrat še bolj znan in
cenjen v tujini. Morda se bo
s pogostejšim vračanjem na
domače odre, radijske valo-
ve in televizijske ekrane kraj
ustnih harmonik uveljavil
tudi doma. Nekaj možnosti
o že z novo kaseto, ki so jo že
posneli in ima simboličen
naslov Spet sem doma. Vse
melodije in teksti so Bluma-
uerjevi, ob njem pa pojejo še
Oto Pestner, Edvin Fliser,
sestri Potrč, Jože Kobler in
New Swing Quartet.
O Andrejevi poti po svetov-
nih glasbenih odrih in pre-
številnih srečanjih z mnogi-
mi odhčnimi glasbeniki bi
lahko napisali ne eno, am-
pak več knjig. Žal za to vsaj
zaenkrat ni časa niti prosto-
ra. Je pa še prostor za dogo-
dek, ki je Andreju v dobrih
tridesetih letih nastopanja
ostal najbolj v spominu.
»Bilo je na enem izmed
mnogih samostojnih koncer-
tov nekje v Ameriki. Po na-
stopu sem bil povsem izmu-
čen in dobesedno moker. Pa
je prišla k meni mlada žena,
si odpela bel predpasnik in
mi ga punudila, naj se obri-
šem. To sem tudi storil, nato
pa mi gaje vzela in odšla. Bil
sem razočaran. Vendar se je
kmalu vrnila in mi isti pred-
pasnik izročila. Na njem je
bilo več sto podpisov žena in
poljubov, odtisnjenih
s šminko. Dobil sem energi-
jo še za en takšen koncert!
Veste, to se ne zgodi vsak
dan. Vedno sem cenil drob-
ne stvari, ki so naj boj prisrč-
ne in iskrene. Takšna je bila
tudi ta s predpasnikom.«
Mož z ustno harmoniko ali
- bolj po domače - orglicami
ne pozna počitka. Svet je
zanj nekaj takšnega, kot je za
navadnega Zemljana »poto-
vanje« po povprečno veli-
kem stanovanju.
Med stiskom rok še zadnje
vprašanje: zakaj se v mlado-
sti ni odločil recimo za igra-
nje klavirja ali velike harmo-
nike.
»Kdo bo pa to vedno nosil
s seboj,« prisrčnoizdahne in
pokaže dve vrsti svetlih be-
lih zob.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Nekaj
Blumauerjevih
posebnosti
1967 - uspešnico Ribn-
'čan je prvič posnel za
RTV Ljubljana z velikim
plesnim orkestrom. Sku-
paj z devetimi drugimi
melodijami je izšla na
plošči Lepa si Slovenija
pri RTB, izdajo pa sta
omogočila Stanka in Bo-
ris Kovačič. Kljub veliki
nakladi je bila plošča hi-
tro prodana.
1969 - po dvajsetih letih
priljubljene serije notnih
zvezkov Lustige Harmo-
nika je M. Hohner izdal
Das beste aus Lustige
Harmonika - enajst naj-
bolj znanih melodij, med
katerimi so štiri Blumau-
erjeve - tudi priljubljeni
Ribn'čan!
1970 - V Clevelandu, ki je
prav gotovo največje me-
sto polke na svetu, je ob
10-letnici Ribn'čana to
skladbo zaigralo kar dve-
sto vodij orkestrov, 27 or-
kestrov pa jo je zaigralo
tudi na nogometnem sta-
dionu.
1978 - v Clevelandu je
pripravil dveurni samo-
stojni koncert, na kate-
rem je predvsem zaradi
evergreena Ribn'čan do-
bil resolucijo župana dr-
žave Ohio in zastavo, ki je
17. maja visela na parla-
mentu v Columbusu ob
112. zasedanju parla-
menta.
1986 - ob 25-letnici slo-
venskega radijskega pro-
grama pri Wxen, Cleve-
land Ohio, dela družbo
Ribn'čanu devetnajst naj-
večkrat zaigranih melodij
zadnjih petindvajsetih
let. Na lojtrci omenjene
radijske postaje je Ribn-
'čan največkrat prvi, ved-
no pa med desetimi!
1991 - »Med drugim pri-
pravljam album za slo-
venske izseljence po
vsem svetu. Sicer pa,
kam bo pot vodila vesele-
ga Ribn'čana in mene
z njim v prihodnosti, ne
vem. Vem samo to, da bo
ostal takšen, kot je vedno
bil, veseljak, ki prinaša in
raznaša veselje.«
vzp
»J9j
Naslednik fgo;,^
Veliko zanimivih ii,u
ništvu, veliko bolj air
Ijenjskih zgodb nato ?
panzu (Zupancu), sio?
lo treba veliko prip ^
njegovo zgodbo poznV;
so jo porodile obljube J"
režima.
Nova oblast je obljubil,
krivice povojnega režinJ
mnogimi, ki to pričakj
Suppanz. Živi med Neu
in kozjansko Pristavo i
v žepu ves svet. Je
»jajčnega kralja« iz
lastnika starojugoslo;-,
evropskega slovesa, kji
podatkih leta 1852 prvi j
še Avstro-Ogrske.
Kdo je bil »Jajčni I
Zdaj večina znova pi
sposobnih domačih podj
znani Suppanzi iz Prist;
prvim povojnim političn
najsposobnejših in najp
cev v Sloveniji. Povojna
talitarna ideologija je bi
izrazito nenaklonjena
k blagru takoimenovani
reda. Zato je z različnim
la imetje gospodarsko e
V Pristavi, vasi med 1
skimi Toplicami, še vec
na, prenovljena stavba \
stilno, ki daje slutiti bli
»jajčnega kralja«. V vasi
ča hiša tega Slovenca iz
vila med smrekami, kij
pred leti prodala, visoi
cerkev sv. Eme. Tam so
lišču v izstopajoči pokri
ni pokojniki iz hiše - »f
ves čas velik gospodai
ožjo in širšo okolico in,
pogledu mnogo koristili
valstvu, zlasti šolski i
leksikon, Ljubljana 19
1939 je bilo v Pristavi
zaposlenih, v sezoni pa
bližno petdeset sezon
Egon Suppanz mlajši,
v njegovem stanovanjui
V času stare Jugosla«:
predvsem v Švico, Italij
čijo, leta 1852, dve letip(
ske^družbe, pa so že zače
in Švico. Tako navajal
leksikon v obsežnem P'
industriji, kjer sem
o »jajčnem kralju«.
V ogromni, razkošniu
je v poglavju o živilsk'
največ neplačanega pr"
»Suppanz Ed. družbi z'
kar 45 vrstic, takoj za =
mlekarno in mesno m'
Ijanski Kolinski je
Zdravilišču Rogaška S'
Alku 5, vinarju Bouvie^
ne 15, kamniški Eti 8. f
Hmeljarni Žalec, med
djetji, 9 vrstic. Manj P'
v drugih panogah tudi
in železarni Štore,
Stic), mariborski teksti
ni, celjski Metki, Polz^
niku Slovenec in drug'
to gospodarsko tradiCJ
Kako je nastal impe"
Egon Suppanz, ki sej
pozna podrobnosti '
prednik Andrej Suppa"
nji podjetniki in obr^^.
z majhno vaško ^rž^ -
gom, skromno gos^^'
stvom. V Prešernove'J,
začel izvažati jajca i"
speval k napredku
mu slovesu štajerski^
tovno znan izvoznik-
trga pa je domačemi"^ ^
satvu omogočil n^^je
v stari Jugoslaviji se J^^
s prevozništvom
z gradnjo cest.      , ,v(
Leta 1936 so vods
bratje Egon, Edvaro
takrat imela podr^^^l
jajc v Poljčanah - ^^^^
številne zgradbe, la^
26. JUNIJ 1991 - STRAN 21
JU zaton
ega kralja«
' . IZ ZDA, upa v pravico
i\o\enec Egon Suppanz, Service-Mana-
y letalske družbe twa, je danes razpet
jifd zda, Celjem in Pristavo pri Mesti-
m. v iepu pa ima tako rekoč ves svet.
invodovod, veliko pražarno kave in mlin za
lišave na električni pogon. Izvažala je tudi
ižol, vinski kamen ter orehe, uvažala pred-
am kolonialno in manufakturno blago in
emena ter trgovala. Sogovornikov ded Ed-
fard je sodeloval pri gradnji železnice med
Irobelnim in Rogatcem, v stari Jugoslaviji
a prilagodil podjetje novim razmeram
fflialu po prevzemu je prišel ob večino
remoženja zaradi nesreče pri izvozu pura-
ov, z odločnostjo in vztrajnostjo pa znova
ovzdignil tvrdko do svetovnega slovesa,
iše). Ustanovil je tudi tovarno bučnega
ja v Framu in nato še veliko izvozno del-
§ko družbo »Ovex« v Zagrebu, kije zdru-
ia starojugoslovanske izvoznike pridel-
)v,terji predsedoval. Zgodba za današnje
ise, si mislim.
Med dvema ognjema
Ko so leta 1936 prevzeli družbo njegov
k soimenjak Egon, in strica Edvard in
^, je imel današnji Slovenec iz Amerike
i leta. Družinsko srečo in urejeno velepo-
Ktje sta razbila nacizem in dokončno sta-
lizem. Z naslednikom Egonom Suppan-
sva se pogovarjala tudi o tem, česar
suhoparnih uradnih podatkiK ni, recimo
l^iružinskem vsakdanu z očetom-podjetni-
»m, materjo Hildo ter polbratom Guidom
"iilajšim bratom Edijem.
Njihovo skupno družinsko življenje je bi-
".kotse spominja, čudovito. »To so spomi-
■jikime najbolj vlečejo nazaj domov.« Do-
so imeli podjetje, je bil njegov oče
'»iko v trgovini in po opravkih, mama Hil-
se je sprva povsem posvečala družini,
l--^'o pomagala tudi v trgovini, stara mama
l:^'^alija, rojena Grundner, pa je bila največ
' i^uhinji, kjer se je kuhalo tudi za druge
''fiavce.
;.*^!edelje so bile družinske, tu in tam smo
'^^l' k maši na Sv. Emo, z osebnim avto-
J^oilom k sorodnikom v Gradec, Ljublja-
1° in Maribor ter k poslovnim prijateljem.
Jio, Hanomag, smo imeli predvsem za
i^etove poslovne opravke, že stari oče je
Horcha. Ko je začelo primanjkovati
J,'^^'fia, smo bih doma in za zabavo poslu-
ijj^.fadio. Električno napeljavo smo imeh
državno elektriko smo dobih šele po
Jj'^'" Starejši ljudje se spominjajo, da so
i^l^Ppanzi garači. Poleg osebnega avto-
voi^      '^"rneM za poslovne vožnje dva to-
|(,^J^ka, sicer so robo prevažali z voli in
Prvi traktor, ki smo ga uporabljah le
oze, smo kupili leta 1941.«
'■"isk^ kot v večini drugih družin na Koz-
forje se je družinsko gorje začelo s te-
15^^'^ nacistov. »Očeta so obsodili leta
\x\ '^^^J^' ^ zaporu je bil v Mariboru.
k\Č ker podružnice ni hotel zapreti
p^jj. Ponoči, brezplačno, dajal iz trgovine
W^!^om. Tega se ljudje še spominjajo.
|ttii .^Ji 'kreisleiter', imena ne vem, je ma-
boij^'Je iskala očeta, dejal: Vašemu možu
^ .^dsekali glavo in vam jo prinesli na
^mku. Xo je dokazano. Obsodili so ga na
'^ep .^^Pora, vendar je bilo prej vojne
Hei' ^sak dan smo trepetali, da bo med
\ 1^0 tudi naš oče.«
"'^bjti      bi sogovornikov oče moral pvi-
sti,   Politični kredit nove, povojne obla-
žgO(jijJ^ obljubila pravičnejši svet. To se ni
A res pa je, da se je z obema bratoma
Ss^^ovojnih taborišč živ. »Oče je mesec
dni pred koncem vojne pobegnil iz mari-
borskega zapora in se skrival pri bratu
v Poljčanah. Po partizanski zmagi se je vr-
nil domov v Pristavo, vendar so ga dva
tedna pozneje, v prvem valu aretacij, znova
zaprli, na Teharje. Potem je bil spet zaprt
3 leta in so ga premestili v taborišče na
Mariborskem otoku. Vzeh so mu vohlno
pravico, kar je pomenilo, da je v tej državi
ostal brez vseh pravic. Premoženje so
vzeli.«
Suppanzi so trgovali in se pogovarjali tu-
di v nemškem jeziku. Ali se je kdo od po
vojni sprva preganjanih Suppanzev v času
nacističnega preganjanja vsega slovenske-
ga kdaj pregrešil zoper Slovence in se je to
maščevalo v povojnem času, ki je bil naper-
jen proti vsemu nemškemu? »Med okupa-
cijo je bilo veliko Slovencev izseljenih, tako
tudi ljudje iz Podčetrtka, na primer družina
Golež. Oče jih je z znanjem nemškega jezi-
ka rešil pregnanstva, vem pa za več prime-
rov v Podčetrtku, Imenem in Poljčanah,
kjer sta posredovala strica.«
Sporna narodnostna pripadnost
Po odločbi so premoženje Egona Sup-
panza starejšega, ki je bilo v Pristavi, Kri-
stan vrhu, Rogatcu in na Ponikvi, odvzeli
s sodbo sodišča »narodne časti« v Ljublja-
ni, avgusta 1945, ko je bil Egon Zupane kot
oseba, »nemške narodnosti« obsojen na iz-
gubo narodne časti za dobo 6 let in na za-
plembo nepremičnin. Okrajno sodišče
v Šmarju je preneslo njegovo imetje v last
države. Na sodni odločbi je vpadljiv ideolo-
ški privesek tistega časa »S. F. - S. N.«,
v skrajšani obliki. Danes se zdi, kot bi sod-
nik na koncu odločbe pripisal recimo »N. ž.
d.« - Naj živi demokracija. Vendar pa so
bile takratne, povojne razmere z današnji-
mi komaj primerljive.
Kakšne narodnosti ste bili, bolj sloven-
ske ali nemške oziroma nekje vmes, vpra-
šam sogovornika iz Amerike. »Nič vmes,
bolj slovenske kot kaj drugo.^ Sorodniki so
se šolali v Avstriji, Nemčiji, Švici, Franciji
in poslovni jezik je bila nemščina, brez nje
niso mogh shajati. Predvsem so popolno-
ma obvladali svojo slovenščino in so govo-
rili s pristavškim naglasom. Bili smo slo-
venski državljani, dvajset let nazaj je bila
tukaj Avstro-Ogrska in ni bilo meje ter so
morah obvladati oba jezika, tu ni posredi
nemški nacionalizem. Narodnost nima pri
tem ničesar,« pove sogovornik v sočnem
pristavškem narečju, takšnem, kot ga je
govoril njegov pokojni oČe. Za posle pa je
potreboval prav tako nemščino, srbohrvaš-
čino in druge jezike.
Sogovornikova mati Hilda je pred nekaj
leti umrla v Celju in zaradi bolezni ni nikoli
obvladala niti osnov slovenskega jezika:
»Moja mama je bila rojena v Gradcu, Av-
strijka, njen oče Johan Strašek je bil pravi
Slovenec iz Kristan vrha, kjer je še njihova
domačija. V Gradcu, kjer je postal tramvaj-
ski sprevodnik, se je poročil in imel tri
otroke.« (Njegov daljni potomec je tudi
znani evropski filmski kritik in publicist
Giinther Strašek.) Mati Hilda se je najprej
poročila v New York, drugič pa v Pristavo,
kamor se je priselila s sinom Guidom iz
prvega zakona. Bila je zelo blagega značaja
in ji je vselej primanjkovalo potrebne po-
slovne žilice. Po vojni, ko je nova oblast
podjetje vzela, je ostala družinska vila v pri-
stavi, ki je bila vpisana na ime izključno
nemško govoreče mater Hilde. Sicer pa za-
radi »nemške narodnosti« ni družine nihče
podil ali preganjal iz nove države, kar je
bilo takrat splošno. »Če bi vedeli, kaj se
nam obeta, bi odšli, vsak bi tako storil.«
Pozneje to ni bilo več mogoče.
Sogovornikova strica nista imela nič bolj-
še povojne usode, sprva s soprogama Te-
harje, nato taborišče »Šterntal« pri Ptuju,
kjer je umrla soproga strica Edija, Egipčan-
ka Alja (rodbina Suppanz je imela tudi vilo
v Egiptu, ki sojo kasneje nameravali odku-
piti za jugoslovansko diplomatsko predstv-
ništvo, a je stric Edi ni prodal, vendar je
bila med Naserjevo vladavino nacionalizi-
rana). V povojnih letih se je začelo za tri
bivše podjetnike boljše obdobje, ko so do-
bili službe. Stric Erih, ki je bil poročen
z Zagrebčanko Lili, je pozneje postal knji-
govodja, živel pa je v Rogatcu. Sogovorni-
kov oče Egon Suppanz starejši je po povoj-
nih ječah dobil delo v svojem bivšem pri-
stavškem podjetju in spet zbiral jajca. Pu-
stili so jim nekaj zemlje, od dvesto govedi
sta ostali vsaj krava in telica,na zemlji pa je
takrat delal mamin oče, Johan Strašek, po-
vratnik iz Gradca. Ko se je sogovornikov
oče vrnil iz drugega povojnega zapora, je
dobil delo kot traktorist. Leta 1953 se je
med vožnjo iz Kumrovca v Pristavo smrtno
ponesrečil.
American dream, po sili
razmer
Sogovornikov starejši polbrat Guido seje
že leta 1950 poslovil od te dežele in odšel
čez nevarno zeleno mejo k svojemu prve-
mu očetu, v rojstno Ameriko. »Težave smo
imeli v šolah. Imeli so nas za nemčurje,
švabe in kapitaliste, toda mi tega nismo niti
prav razumeli. Nato sem hodil v Rogaški
Slatini v gimnazijo in bil dvakrat udarnik.
Enkrat sem dobil celo nagrado, počitnice
ob Bohinjskem jezeru, prve v življenju. Ko
se je oče leta 1953 smrtno ponesrečil in je
mama z bolnim bratom ostala sama, sem
bil že napoten v vojaško mornarico. Na po-
sredovanje občinarja, gospoda Skaleta
(poznejšega direktorja Zdravilišča Rogaška
Slatina), so mi takratni triletni rok prepolo-
vili. Mama je že iskala stanovanje v Celju.
Sobo je dobila v Zidanškovi ulici, nad seda-
njo okrepčevalnico pri Slovenijalesu«Egon
je po tehnični šoli de^al kot tehnični risar.
Spominja se, da mu je takratni direktor
Žične pred kolektivom obljubil, da se bo
potrudil, da ne bo dobil v Celju nobene
službe več, ne ve pa, če je zadeva imela
politično ozadje. »Tisto noč sem videl edini
izhod v poti čez mejo, za kruhom.«
Tako je leta 1956 odšel, »ne rad in tihota-
pil sem se, kot da bi okradel vso Jugoslavi-
jo«. A ostah so lepi domači spomini: »Imel
sem tudi veliko dobrih prijateljev, sovašča-
nov, tudi med politično drugače mislečimi,
seveda, in politika nam sploh ni bila.-mar.«
Številni prijatelji so ostah in še prijateljuje-
jo. Ko seje čez leta vračal, je kupoval kase-
te s slovensko glasbo, ki jo je nato v Ameri-
ki poslušal v avtomobilu, povedo.
Po dveh letih Kanade in učenja anglešči-
ne, ko je bil brez vsega in pri dnu, seje začel
njegov vzpon. V restavraciji je bil sprva
pikolo, nato »kelner in bar-tender«, poma-
gal je tudi v kuhinji. Njegov polbrat Guido,
ki je pravi Američan, rojen v Ameriki, je že
bil poročen z Ljubljančanko in je delal pri
letalski družbi Pan Am, na letalih. Tudi
Egon Suppanz se je poročil z Američanko,
ima sina Marka in Glenna. postavil je hišo.
le 50 kilometrov od vodilnega newyorškega
letališča Kennedy, proti Atlantic Cityju.
Starejši Mark je študiral finance in je fi-
nančni svetovalec pri znameniti založbi Si-
mon and Schuster, kjer so izdali razvpito
knjigo o Nancy Reagan. Trenutno se posve-
ča še magisteriju. Glenn, ki je študiral
v Brunswicku, dela kot ekonomist pri Te-
lephon in Telegraph, največji takšni družbi.
Za študij vsakega sina je moral odšteti po 18
tisoč dolarjev letno, zato je veliko delal še
honorarno. Družinsko hišo je podaril ženi
in živi zase.
Velik del življenja je preživel v zraku, na
letalih, na Boeingih 707 in 727, postal (in
ostal do danes) je Service-Manager na 747
Jumbo, na trimotornem Lucky 10-11, Boe-
ingu 767, pa DC-9. Preletel je vse celine, le
na peti še ni bil. V letalsko družbo TWA je
prišel leta 1965 zaradi znanja jezikov, in to
med dvajsetimi od tristo kandidatov.
Vrnitev
Domov se je vrnil prvič v sedemdesetih
letih. »Vleklo me je zmeraj, vendar sem
računal na težave, ker sem odšel ilegalno.
Mama v Sloveniji je že bolehala za levkemi-
jo, zdaj že pokojni mlajši brat Edi je bil
zmeraj bolehen in je kot diabetik že od
mladosti dobival insulin.« Z bratom Gu-
idom sta obema pomagala, saj je imela ma-
ma po smrtno ponesrečenem očetu nizko
pokojnino. V Celju so z denarjem od proda-
ne pristavške vile kupih polovico hiše, nato
pa to zamenjali za blokovsko stanovanje Na
zelenici.
Tu zdaj stanuje sam, sem se vrača. »V
New Yorku je moje delovno mesto, tu pa
moja domačija. Rad imam tukajšnji jezik,
glasbo, hrano. Tu so moja mladost, koreni-
ne, grob staršev in brata. Danes je del moje-
ga življenja tudi v Ameriki in sem se tam
dovolj navadil. Do upokojitve ima še štiri
leta.«
Amerika ni povsem takšna, kot jo prika-
zujejo iz hollywoodske perspektive. Ameri-
can dream, ameriški sen? »Danes mi lahko
kdo zavida, vendar pa je za večino najlažje
doma. Tako se pogovarjam s Slovenci po
vsem svetu, vsak je imel svojo zelo težko
pot in se počuti bolj ah manj kot tujec«
V Ameriki mu je všeč duh demokracije.
»Ni stoodstotna, nikjer pa ni takšne, kot
v Ameriki,« je prepričan.
Doma, v Sloveniji, mu prija zmerno živ-
ljenje, brez dirke, njegova stara domovina.
Onstran velike luže, ki jo tolikokrat vidi iz
letala, ga motijo predvsem primeri izkoriš-
čanja delovne sile, v Sloveniji pa ostanki
nekdanje totalitarnosti: »Veliko ljudi, tudi
mojih dobrih prijateljev, se pogovarja o do-
brih starih časih, ki so bili na posojilo. Zdaj
je več resnice, demokracije, pa pravijo, da
je bilo prej boljše. Nekatere spremembe so
prehitre. V zadnjih petih letih je v Sloveniji
kar mala revolucija.«
Slovenci se mu zdijo danes preveč omah-
ljivi: »Trdi časi so tudi v Ameriki in v dru-
gih deželah, ki so veliko bolj razvite, kot
Slovenija bo,  pa  imajo  povsod  krize.
V Ameriki dobi brezposelni šestmesečno
podporo in mora sam poskrbeti za novo
delovno mesto. Podporo dobiš v vsaki dr-
žavi.«
Poiitilca Je eno, lastnina drugo
Ali bo ameriški Slovenec dobil očetovo
imetje vrnjeno? »Nekaterih stvari ni mogo-
če vrniti, na primer tovornjakov, živine,
biznisa, kšefta, posla. Podjetje Suppanz je
propadlo, ostale pa so zgradbe, zemlja, goz-
dovi, kar je še danes državno. Če se bo to
privatiziralo, pričakujem, da bom to dobil
jaz. Čitam, to ni edina dežela,, podobno je
bilo tudi v Vzhodni Nemčiji, Češki in Slo-
vaški, Poljski in drugod. Tako sem izvedel
za privatizacijo, vrnitev odvzetega, in sedaj
čakam kot drugi, nisem nič zahteval.« Vlo-
žil je listine in dokazila, se pozanimal na
šmarski občini ter pri našem združenju
lastnikov odvzetega premoženja. »Vse je
dokumentirano.«
Vsi ljudje pa vendarle niso istega mišlje-
nja in tudi oporekajo. »Politikaje eno, last-
nina drugo, poznam ves svet. Človek, ki je
nekaj pripravil - to je njegova last in si
prizadeva, da bo to obdržal. Tako je bilo vso
zgodovino in bo ostalo. Oporeka lal\ko tisti,
ki je nekaj dobil na lahek način. Če naše
imetje ne bi bilo odvzeto, bi gospodarih
naprej, če pa ne bi zmogli, bi lastnino
prodah ah jo dah v najem. Takšni zakoni
veljajo danes v obeh Amerikah in Evropi,
kamor greš. V demokratičnih državah.«
In zakaj je bilo rodbini Suppanz premo-
ženje odvzeto neopravičeno? Tako je nare-
kovala takratna politika, je prepričan Egon
Suppanz. »Zgledovalo se je po ruskih far-
mah, kolhozih. Že takrat ni bilo tam nobe-
nega uspeha, tu pa se je začela politika
sovjetskega komunizma. Kdor je imel več,
so mu vzeh, pa četudi je, kot moj oče, pod-
piral partizane.«
Politika pač včasih potrebuje sovražnike
tam, kjer jih ni veliko, ah pa si jih tudi
izmišlja. So si takrat morali izmishti tudi
Egona Suppanza starejšega?
BRANE JERANKO
V tej mogočni stavbi v Pristavi (fotografija je iz šestdesetih let) je bil sedež slovenskega
»jajčnega kralja«, kije leta 1852 postal prvi izvoznik jajc iz dežel bivše Avstro-Ogrske.
22. STRAN-26. JUNIJ 1991
pisma bralcev
ODMEVI
Paradni konj Je
opešal
v začetku meseca junija
smo delavci konusovega po-
djetja KOFIL d.o.o v Ločah
pri Poljčanah po ovinkih
zvedeU, da se nam po enolet-
nem zatišju zopet obeta seli-
tev v Slovenske Konjice. Pr-
vih govoric nismo jemali res-
no, saj nas po malem selijo
že vrsto let, potem pa je za-
deva postala resna, naj so bi-
le govorice potrjene v javnih
glasilih. Prizadeti smo, ker
nas do objave v Novem ted-
niku o tem nihče iz vodstva
krovnega podjetja ni sezna-
nil, razložil argumentov in
smisla takšne selitve, tudi
sedaj ne, ko je zadeva objav-
Ij^ena v našem informativ-
nem biltenu! Torej je verjet-
no dovolj, da se zadeva obja-
vi v javnih občilih, proizvod-
nja reorganizira in prestavi,
prizadetih delavcev, vključ-
no z vodilnim in strokovnim
kadrom prizadetega podjet-
ja, pa nihče nič ne vpraša, saj
tako nimajo kaj govoriti, ker
je kapital s katerim razpola-
ga njihovo po novem baje
LAST KROVNEGA PO-
DJETJA.
To pismo pišemo ZATO,
ker se ne čutimo krive za te-
žak gospodarski položaj
v katerem se je znašlo po-
djetje KONUS. Prav tako ne
ŽELIMO biti žrtveno jagnje,
ki naj bi z svojim kapitalom
podaljšalo predstečajno ago-
nijo KONUSA za mesec ali
dva, saj znesek 2.300,000
DEM za kolikor vodstvo
krovnega podjetja prodaja
naše poslovne in proizvodne
prostore ter zemljišče, zado-
stuje komaj za dvomesečni
zajamčeni obsebni dohodek
delavcev KONUSA. Ta zne-
sek pa ne more bistveno iz-
boljšati položaja v katerem
se nahaja KONUS, mi pa bi
se znašli goli in bosi v impro-
viziranih in neprimernih
prostorih z dolgovi obreme-
njene razkošne zgradbe.
Argumenti, ki jih postav-
ljajo v zvezi z povečanimi
stroški transporta materiala
zaradi lokacije v Ločah niso
umestni, ker so minimalni in
v povprečju predstavljajo
1,9% bruto realizacije. Tudi
ostali stroški energije in
ogrevanja so minimalni, iz-
ogniti pa se jim ne bomo mo-
gli tudi na lokaciji v Sloven-
skih Konjicah. Največji stro
ški, ki jih imamo poleg stro-
škov za repromaterial (46%),
so stroški skupnih dejavno-
sti, to je krovne firme in so
znašali v prvem kvartalu
24% bruto prihodka KONUS
KOFIL d.o.o. To pomeni, da
so bile obveznosti do krov-
nega podjetja samo 22% niž-
je od stroškov repromateri-
ala, kar je nenormalno viso-
ko. In kaj se skriva v teh
stroških? Menimo, da poleg
tekočih stroškov poslovanja
krovnega podjetja predstav-
ljajo največji strošek obresti
in krediti za investicije, ki
mirujejo, ah pa ne dajejo
ustreznih rezultatov. Ker
v Ločah od leta 1981 dalje
nismo imeli večjih investicij,
te obveznosti ne zadevajo
našega poslovanja, pa jih
vseeno plačujemo.
V zadnjih desetih letih
smo v Ločah ob odplačeva-
nju anuitet za investicije v le-
tih 80/81, ustvarjah od 10%
do 20% akumulacije. Današ-
nja mesečna realizacija zna-
ša, 4,5 miljona dinarjev, ob
70% fizičnem obsegu proiz-
vodnje glede na pretekla le-
ta. Tako lahko ovrednotimo
realizacijo preteklih let, ko
smo imeU polno zasedeno
proizvodnjo na cca 6,5 miljo-
na din mesečno, kar znese 78
miljonov din letno. To je pro-
tivrednost 6 miljonov DEM.
Če upoštevamo le 10% delež
akumulacije znese to 600.000
DEM na leto ali 6 miljonov
DEM v 10 letih. To je akuma-
ulacija, ki jo nismo porabili,
ampak je bila vložena v osta-
le investicije KONUSA, ki
pa žal niso obrodile sadov.
Delavci podejetja KONUS
KOFIL d.o.o Loče NA-
SPROTUJEMO selitvi naše
proizvodnje v Slovenske Ko-
njice. Zavedamo se, da smo
v preteklem obdobju 10 let
dobro poslovali, imamo do-
bro organizirano proizvod-
njo, kvalitetne, ekonomične
poslovne prostore idealne za
proizvodnjo kakršna je naša!
V svetu imajo danes prihod-
nost mala fleksibilna podjet-
ja, ki se hitro prilagajajo tr-
žišču. Menimo, da imamo
vse možnosti, da postanemo
takšno podjetje. Ne želimo
postati predmet hitre, im-
provizirane reorganizacije,
ki bi nas kadrovsko in orga-
nizacijsko razbila.
V reorganizaciji pred do;
brim letom in pol smo se
z referendumom združili
v enovito delovno organiza-
cijo. S seboj smo prinesli ka-
pital, ki smo ga ustvarili
s svojim delom, vstrajnostjo
in odgovornostjo od leta
1964, ko smo pričeli z delom
v obratu V Ločah. Ni minilo
niti pol leta, ko se je lani pri-
čela prva akcija prodaje na-
šega obrata.
V reorganizaciji pred me-
secem pa smo izgubili še
zadnje pravice odločanja
o svoji usodi, saj je krovna
firma LASTNIK družb
z omejeno odgovornostjo.
Druga akcija prodaje se je
zopet pričela, naše mnenje
pa nikogar ne zanima.
Prepričani smo, da nove
demokratične oblasti nismo
volili zato, da nam bo danes
prodajala delovna mesta. Če
KONUS lahko preživi, bo
preživel tudi brez prodaje
naših poslovnih prostorov.
V nasprotnem slučaju je ste-
čaj nezogiben!
Prav tako smo po ovinkih
neuradno izvedeli, da name-
ravajo zamenjati sedanjega
v.d. direktorja Kofila d.o.o
Loče. Če je ta informacija
točna, potem žeUmo pouda-
riti, da se s tem ne strinjamo,
saj je g. Sirca s svojim delom
v Ločah dokazal, daje sposo-
ben opravljati to zahtevno
delo, kar kažejo dobri rezul-
tati družbe.
Glede na vsa naša skoraj
30-letna vlaganja v razvoj in
poslovanje našega podjetja
ne mislimo odstopiti od svo-
jega stališča. Po nobeni poti
in na noben način ne bomo
dovolili preselitve v Slov.
Konjice kakor tudi ne zame-
njave direktorja.
Delavci
KONUS KOFIL d.o.o.
LOČE
Nova baza
- prijaznejša za
okolje?
v članku s tem naslovom,
ki je bil objavljen v prejšnji
številki, lahko preberemo,
da je Cestno podjetje Celje
v Veliki Pirešici odprlo novo
asfaltno bazo. Cestno podjet-
je je bilo tega gotovo veselo.
Krajani krajevne skupnosti
Galicija smo sanacijo podpr-
li v upanju, da bo nova as-
faltna baza ekološko čista,
kakor je zagotavljal general-
ni direktor g. Kamenšek.
Društvo za varstvo okolja
se sicer ne more spuščati
v ekonomičnost baze, ker je
ne poznamo, lahko pa pove-
mo, kaj slišimo in vohamo iz
tega obrata. Hrup in smrad
nista nič manjša kot prej, ce-
lo nasprotno. Močan hrup
povzroča transportni vozi-
ček, ki vozi asfaltno zmes
v centralni silos. Transport-
na pot je odprta, tako da pri
praznjenju vozička uhaja
močan sivi dim z vonjem po
asfaltni zmesi. O ekološko či-
sti bazi torej ne moremo go-
voriti, vendar pa krajani upa-
mo, da bo Cestno podjetje
napake kmalu odpravilo.
Sama baza je sedaj res pri-
merno urejena, vendar ne
smemo pozabiti na še vedno
sporno pilotno napravo
CaCl. Krajani jo odločno za-
vračamo. Odvodstva Skupš-
čine občine Žalec in Cestne-
ga podjetja Celje zahtevamo,
da v celoti realizirajo sklepe
zbora krajanov, ki je bil 17.
avgusta 1990. Navsezadnje je
Cestno podjetje prišlo v naš
kraj in se je dolžno ravnati
po naših zahtevah.
Poudariti želimo, da pod
nobenim pogojem ne spreje-
mamo v naš kraj kemične to-
varne, pa tudi ne pridobiva-
nja kalcitne moke. V kamno-
lomu imamo že tako veliko
rano in upravičeno se spra-
šujemo, kje se bo končala.
Bo našim otrokom ostalo kaj
lepega, zelenega gozda? Ni
nam vseeno, kakšna bo naša
Pireška dolina. Žehmo nič
več kot normalne življenjske
pogoje. To pa terja odpravo
napak pri asfaltni bazi, sana-
cijo kamnoloma in prepreči-
tev novih dejavnosti.
MIRAN PODPEČAN
Društvo za varstvo okolja
Naša slovenska
kultura
K pisanju me je vzpodbu-
dila naslovnica Novega ted-
nika, kije izšel 6. junija 1991.
Sem vaša dolgoletna naroč-
nica in tednik zelo rada pre-
biram. Če pa boste objavljali
takšne naslovne strani, ga
bom odpovedala. V sebi še
čutim toliko osebne kulture,
da ne prenesem poniževanja
ženske. Zakaj pa si z moški-
mi nihče ne privošči takšne-
ga^izzivanja?
Še posebej me je zbodel
napis Slovenija na majčki fo-
tografirane ženske. Zakaj
ponižujete našo ubogo, izčr-
pano, a nam Slovencem sve-
to Slovenijo? Mnogi so zanjo
darovali svoje življenje v voj-
nih in povojnih časih. Ne
razumem, kako je mogoče
Slovenijo v času osvobajanja
tako poniževati in zlorab-
ljati.
Nedavno sem slišala iz ust
nekega profesorja upraviče-
no kritiko ženskega sveta in
mode. Povedal je, da so se
ženske včasih za večja cerk-
vena slavja praznično oble-
kle, danes pa nimajo več no-
benega dostojanstva. Moda
za na morje ni moda za usta-
novo, kakršna je cerkev. Saj
se tudi delovna obleka loči
od praznične. Strinjam se
z njim. Tistim, ki se hočejo
na vsak način ločiti od dru-
gih, pa svetujem, da si pre-
skrbijo slovensko narodno
nošo in jo oblečejo ob sloves-
nih priložnostih.
Tako bodo dvigovale naše
slovensko kulturo.
Žene in dekleta Slovenij!
Moramo se boriti za zdravo
žensko dostojanstvo, da nas
ne bodo slikali v ponižujočih
pozah na naslovnih straneh
časopisov. Zavedajmo se, da
je ženska steber družine in
steber države. Ženske vzga-
jajo otroke - kulturne, ki bo-
do Slovencem v čast ali pa
nekulturne, ki nam bodo
v srambto in duševno po-
gubo.
Ne pozabimo, da nas je slo-
venska mati rodila in da je
nikdar ne smemo zatajiti!
MARIJA FERJANC
Šmartno v Rožni dolini
Pripis uredništva:
Sporna fotografija, objav-
ljena na naslovnici Novega
tednika, je posnetek atleti-
nje v normalnih atletskih
oblačilih in tudi v za atleti-
njo normalni drži. Je že ta-
ko, da preveč budne in skrb-
ne oči včasih vidijo tudi ti-
sto, česar ni.
PrtEJELI
SMO
Abortus da ali ne
Preseneča nas, da je vpra-
šanje abortusa zopet dvigni-
lo toliko prahu v zakulisju
slovenske politike. Zatorej
menimo, da je abortus iz-
ključno stvar potencialno
prizadetih žena in pa zdrav-
stvene stroke, ne pa dnevne
politike, saj je težnja, da si
nekatere politične stranke
zopet poskušajo pridobiti ce-
nene politične točke na ra-
čun abortusa.
Na koncu želimo še pouda-
riti, daje nepotrebno zganja-
ti evforijo zaradi abortusa;
posebej neumestno pa je
s tem problemom povezova-
ti še nekakšne demografske
iztočnice na račun povečanja
ali zmanjševanja nacije kot
celote. To so že počenjali
Hitler, Mussolinni, Ceauces-
cu in njim podobni, zatorej
se ni okusno zgledovati po
njih.
MLIN pri SDZ (Celjej
LILJANA ČOZ
BOJAN EKSELENSKI
GREGOR URANIČ
Odprto pismo
gospodu LEOPOLDU SEL-
CANU, župniku župnije SV.
JURIJ IZ TABORA,
spoštovanemu škofu gospo-
du FRANCU
KRAMBERGERJU, spošto-
vanemu nadškofu gospodu
ALOJZIJU ŠUŠTARJU
S prihodom gospoda Le-
opolda SELČANA v faro
Sv. Jurja leta 1973 se je živ-
ljenje pri nas zelo spremeni-
lo. Vernost v fari je bila daleč
naokoli znana in celo boljše-
viška oblast nam je očitala,
da smo preveč verni. Go-
spod SELČAN je že prve
mesece po prihodu imel jav-
ni nastop v cerkvi po maši in
je faranom dobesedno zagro-
zil, da ne bo trpel nobenega
ugovarjanja in da bo v fari
tako kot bo on dejal. Vsi fa-
rani smo bili začudeni ob
njegovem vedenju in smo se
praševali ah bo tudi on šel po
poteh absolutizma in boljše-
viških manir. Farani smo
ostah tihi in ponižni, življe-
nje v fari pa se je zasukalo.
Že prvo leto (1973) je go-
spod ukinil nekatere maše
pri podružnicah z izgovo-
rom, da so maše slabo obi-
skane, kar pa ni bilo res. Fa-
ranom je bilo najtjolj pri srcu
romanje na Sv. Planino nad
Zagorjem, ki je imelo svoj
zgodovinski pomen. To ro-
manje je prestavil na nede-
ljo, ko so romali tudi iz dru-
gih far in je bila cerkev naj-
bolj zasedena.
Takrat je bil izvoljen nov
cerkveni svet, ki pa je bil
kmalu razguščen, ker mu go-
spod SELCAN ni pustil kon-
trolirati cerkvenih prihod-
kov in izdatkov. Sedanji je
sestavljen iz ljudi, ki jih sam
izbira in zamenjuje. Podob-
no se dogaja tudi s cerkveni-
mi ključarji.
Veliko mladih je hitro
spoznalo gospodove namene
in prekinilo z masnimi obi-
ski, kar pa njega ni motilo.
Globoko verni pa smo vsa ta
leta upali na boljše čase.
V času svojega službova-
nja je dal gospod SELČAN
na farni cerkvi narediti novo
fasado, popraviti ostrešje in
zvonik, nepopisno škodo pa
je naredil v notranjosti cerk-
ve. Odstranil je marmorno
obhajilno mizo, bakrene lest-
nece z večno lučko, bakrene
lestence pri stranskih oltar-
jih, lestence na glavnem ol-
tarju, shko male Terezike,
napise v latinščini pod veli-
kima kipoma Marije in Jezu-
sa, malo moštranco, klečal-
nike..., skratka cerkev, ki so
jo zgradili naši predniki, je
popolnoma oskrunil.
Z obnovo elektrifikacije so
uničene freske na stropih in
zidovih. Pod zvonikom zu-
naj cerkve je bila porušena
kapela Lurške Marije z obra-
zložitvijo, da streha pušča.
V kapelici Sv. Jurija na Pre-
sedljah pogrešamo kip
Sv. Jurija, ki je bil v prete-
klosti tja prenesen iz farne
cerkve. V podružni cerkvi
Sv. Miklavža ni več harmo-
nija.
Lahko bi napisali še več,
vendar nekatere stvari v zve-
zi s cerkveno lastnino še niso
preverjene.
Izginila je bakrena ploče-
vina, ki je ostala od obnove
zvonika na farni cerkvi, za
cerkev Sv. Radegunde pa se
nabavlja nova.
Gospod SELČAN noče
krščevati, obhajati nekaterih
otrok iz raznih čudnih vzro-
kov, ne pusti jih na birmo,
njihove starše in botre pa iz-
siljuje na vse načine. Vehke
vsote denarja morajo dati za
okrasitev cerkve, za škofa, za
fotografiranje, itd. Pri vero-
uku otroke maltretira, prete-
pa in ločuje na dobre in zle.
Vsak spor s starši, takoj pre-
nese na otroke. Kar navada
je že, da otroci po birmi ne
hodijo več niti k verouku niti
v cerkev, tako župnika zaso-
vražijo.
Gospod SELČAN noče po-
ročati mladih parov, če mu
niso všeč. Tudi obiske po do-
movih opravlja po svoji rang
listi. Nekatere bolnike in sta-
rejše ljudi hodijo spovedova-
ti na dom duhovniki iz dru-
gih far, ker jih gospod SEL-
CAN noče.
Letošnje leto ni obiskal za
blagoslov niti ene družine,
katere družinski član je član
pevskega zbora, ki deluje
v kraju.
Gospod Selčan ni ljubitelj
zborovskega petja in cerkve-
nim pevcem nagaja že od
vsega začetka.
Hotel je uvesti ljudsko pet-
je, vendar mu to ne uspe, ker
ljudje nočejo peti. Pevcem je
nekaj časa celo note zakle-
pal, precej not pa je tudi izgi-
nilo. Vljudno jih je povabil
na vaje in na kor samo ta-
krat, ko se je moral pokazati
pred škofom ah pred kom
drugim. Mešanemu zboru je
prepovedal peti v cerkvi, pri
maši pa oznanil, da pevci
štrajkajo. Mešani zbor sedaj
poje drugod, gospod SEL-
CAN pa za praznike najema
godbo na pihala - seveda za
denar.
Gospod SELČAN izkoriš-
ča svojo javno službo tudi za
širjenje raznih neresnic.
Zadnje čase skoraj pri vsaki
maši slišimo kakšno neresni-
co o pogrebih, pevcih in ro-
manjih.
Ugotavljamo, da je obisk
svetih maš vedno slabši, zelo
slabo pa je bila obiskana slo-
vesna maša na letošnjo
ŠENTJURSKO NEDELJO.
Vedno več ljudi hodi k maši
v druge fare. Vedno več je
tudi faranov, s katerimi je
gospod župnik skregan. Ce
ga pozdravijo, se obrne proč
in ne odzdravi. Dobri ljudje
ga zapuščajo, celo najbolj
zvesti člani cerkvenega sveta
mu obračajo hrbet. Vsi smo
siti njegove trme in zlobe.
Gospod v cerkvi pridiga: od-
puščajte in ljubite se med se-
boj! Lahko bi dodali: ... toda
ne zgledujte se po meni!
Od gospoda, ki je v božji
službi, smo pričakovali dru-
gačen odnos do ljudi in do
stvari, ki so nam svete.
Tako sprašujemo gospoda
Leopolda SELČANA, kje so
stvari, ki so bile odstranjene
iz cerkve in od drugod, in
zakaj so bile odstranjene?
Sprašujemo njegove nad-
rejene, zakaj zagovarjajo ta-
ko ravnanje in nič ne ukre-
nejo?
Ali res nič ne vedo o njego-
vih grehih ali pa samo mižijo
na eno oko?
Ima gospod župnik res
povsod svoje sošolce in sebi
enake?
FARANI IZ TABORA
V SAVINJSKI DOLINI
(35 podpisov v uredništvu)
Ob Svetovnem
slovenskem i
kongresu    I
z naglimi koraki    1
dan Svetovnega slovp^ }
kongresa. Celje, to ro'!^
no in glede pretekW
zabljivo mesto, bo nip„
stitelj. Z vseh strani
bodo prišU rojaki. 2^ '
bo to pr\'i obisk v dn!?
po dolgih letih. MaS
se bodo čudili, saj se i
ku let veliko spremenJ«
V Celju bodo imeff
deti: življenjski utrip j!
obdanega z vencem go^
minanten   stari  gr^^j
njim, vrvež na železnici,
staji, industrijski cenh
Teharje v ozadju. Xgi
s svojo bogato preteklr
Teharje, odlagališče celi
odpadkov, pod katerim^
vajo  žrtve  slovenske^
mote. ^
Prišh bodo in nikar se,
čudite, če bo ta ali oni po«
ob železniški postaji inu
zami v očeh obudil spo^
na prehojeno pot Kalvi
v letu 1945. Pot do moi
Zaceljena rana se bo a
še bolj boleče ob spozn
da mučeni in pobiti pr
niki   domobranske voj^
počivajo pod odpadki.
Dragi rojaki, ki boste pri
na kongres, tisti, ki vam
usoda pomagala priti živ
s tega morišča, utrnite si s
ze žalosti in skrijte boleti
na dno srca. Ne storite s j
jo žalostjo veselja nikoni
V množici bo marsikdo,
vas je leta 1945 s pravo na
do    kamenjal,   obrneta
s pomijami in odpadki,
ste ležali v prahu na tld
morali lizati umazano cq
če.   Skušajte   pozabit
s prezirom odpustiti, S
sebej sedaj, ko imami
kratno   priložnost,  d
s spravo podamo ro
utremo pot bratskega i
slovenskim generacija!
Naj vam bo v zadoš
da niste bili izdani sa
temveč pred vami tu(
venska partizanska V
S kakšnim pogumom
v partizane! Na branil
movine so bili prip«
dati svoja življenja. Ži
vojno so bili oropani i(
in zunanjih znakov si
ske osvobodilne vojsk
pe triglavke in najbolji
venski vodilni kader je
noč. Glavno besedo šo
'zeh srbski oficirji, ki,
Tito poslal na pomoč si
skim partijskim hlap
Konec je bilo lepih;
uvedla se je srbohrvai
ostali so le še slovenski
zanski janičarji kot pri^
JA.
Mnogo kasneje orgai
na slovenska domobr
vojska, pa čeprav izd^
imenovana, je le imel
do žalostnega konca vs<
bole prave slovenske v(
Vodilni kader so poW
Na poti v smrt so molili
svoje rablje prosili.
Danes se poraja noVi
venska vojska. Naj bo Z
mi skupinami močmi K
šain močna zaščitnica
svobode. Veliko upaD
da žrtve obeh slove
vojsk niso bile zaman-
opustite misel o mašče^
mlada generacija
boljšo Slovenijo. Ne J
mo, da bi se naš že ta»
loštevilen narod zara<l
tranjih zdrah še bolj
Celju želim srečno
organiziranju enki^
dogodka. S tem bo en^
vselej odpravljena seO'
zaupanja. Čeprav sO
v neposredni bližini s«
nadvse kruti zločini,»
remo Celju in Celjan"
prtiti odgovornosti J
Peščici rojenih zločin^
hlapcev, ki so štorih V,
pa naj sodi in jih P"*
lastna vest. ^rt
TONE vi
GrevenO
pisma bRAlCEV - ROMAN
26. JUNIJ 1991 - STRAN 23
jffencev se
Krepi
tanovitvi demokra-
"tranke upokojencev
;  30.   maja   1991
 tljani se je regijski od-
f-elju 6. junija sestal na
delovni seji in sprejel
.omembnih nalog in
,v za nadaljnje stranki-
ovanje. Po oceni dele-
jz naše regije z usta-
va zbora stranke je bi-
fana enotna ocena, da
' ustanovna skupščina
,^0 dobro vsebinsko in
iiizacijsko  pripravljena
Mudi zelo uspešna. V oceni
Satov gre upoštevati, da
cilji in smotri slovenske
Lokratične stranke upo-
tnencev zelo bogati in vse-
iski.  Gre   namreč   za
^ko, neopredeljeno od
mogočih    ideologij,
^jteri bodo našli upoko-
Lci svojega zaščitnika in
I^vanca vseh pravic, ki
^upokojencem pripadajo
J minulega dela. Novica je,
jj imajo že v 35. občinah
Jovenije 35 območnih od-
^rov in da stranka že danes
jeje okrog 15.000 članov. To
e zaenkrat   najmočnejša
(janka v Sloveniji in bo po
0jih predvidevanjih že do
onca leta vsaj štirikratno
ovečala svoje članstvo.
Med gosti je bil tudi tov.
lolničar, predsednik repu-
ližkega odbora ZB Sloveni-
), ki je zaradi ciljev in smo-
ov stranke osebno javno
ristopil v stranko. S to odlo-
itvijo bo tudi vplival na
).00O članov, borčevskih or-
inizacij po Sloveniji, da se
)do borci lažje odločah za
tope v stranko.
Celjski regijski odbor je
rejel nekaj   pomembnih
Jog.   Organizacijsko   bo
Kk..^______
stranka delovala po nasled-
nji shemi: najosnovnejša
enota stranke bo krajevni
odbor, ta se povezuje v ob-
močni odbor (sedanji sedeži
občin), regijski odbor bo ob-
segal več območnih odborov
iz regije in republiški odbor
stranke s sedežem v Ljublja-
ni, Tomšičeva 5. Stranka bo
delovala enotno, po legalno
sprejetem poslovniku.
V celjski regiji bodo vodili
stranko predsednik Jože
Bevc, dva podpredsednika,
sekretar in blagajnik - kot
predsedstvo, temu še prište-
jemo deset članov iz območ-
nih odborov, kar predstavlja
15 članski odbor stranke. Do
sedaj se je v naši regiji vpisa-
lo v stranko dobrih 3.500
članov.
Naloga regijskega odbora
in ostalih organizacijskih
enot bo, da bodo vključevali
v stranko čim več članov
v regiji. Pred regijskim od-
borom je tudi naloga, da or-
ganizira razne oblike izobra-
ževanja. Med prvimi so na
vrsti trije seminarji, kjer se
bodo udeleženci seznanili
z novo stanovanjsko zakono-
dajo, z zdravstveno-socialno-
invalidsko zakonodajo in
z novim pokojninskim zako-
nom. Seminarji bodo: 10., 17.
in 24. junija dopoldne v pro-
storih kluba upokojencev na
Tomšičevem trgu. Seminar-
je bodo vodili izbrani stro-
kovnjaki iz teh treh področij,
ki so za nas upokojence zelo
pomembni.
Viri dohodkov stranke so
deloma iz občinskega prora-
čuna, iz članarine članstva,
ki je zelo skromna - za letno
članarino je treba odšteti 10
din; pri tem so zaželeni pro-
stovoljni prispevki članstva.
Stranka bo organizirala pri-
ložnostne prireditve kot so
srečolovi, iskali bomo spon-
zorje in še razne druge vire.
Stranka razumljivo ne bo
mogla delovati brez finanč-
nih sredstev.
Kratkoročno bi stranka ra-
da še v juniju in juliju opra-
vila te naloge. Zlasti se mudi,
da članstvo sodeluje pri obli-
kovanju predvidene nove za-
konodaje, da bi naše pripom-
be ne prišle prepozno na
ustrezno mesto.
Znatno želimo in moramo
povečati članstvo v stranki.
Zlasti pomembno je, da bo-
mo v regiji in v območjih na-
šo stranko organizacijsko
utrdili. Skratka, pred odbo-
rom stranke v regiji je veliko
nalog in dela, kar bo pa mož-
no realizirati samo z sodelo-
vanjem društev upokojen-
cev in z ostalimi krajevnimi
dejavniki. Ker so cilji in
smotri stranke zelo jasni in
konkretni, smo prepričani,
da bomo te naloge čim boljše
izvedli, kar gre samo za ko-
rist stranke in v korist upo-
kojencev.
za stranko:
»JAKA MAJCEN«
Obvestilo za
javnost št. 8
Združenje lastnikov raz-
laščenega premoženja, nje-
govo predsedstvo in odbori
njegovih podružnic z ogorče-
njem ugotavljajo, da se last-
nina razlaščencev odtujuje
z odprodajo, dajanjem v na-
jem za dobo 5, 10, 15 in več
let ter z raznimi adaptacij ski-
mi posegi v nepremičnine
razlaščencev.
Ta dejanja pomenijo v pra-
vem pomenu besede krajo
lastnine ljudi, za katero je
jasno, da jo bo treba vrniti.
Tovrstnega odtujevanja ni
več mogoče smatrati kot
»dobroverno«, saj je danes
vsakemu Slovencu znano,
da se pripravljajo zakoni za
vračanje lastnine razlaš-
čencem. . „.....
To, kar se sedaj dogaja, ni
primerljivo z nikakršnim de-
janjem, ki bi se lahko dogo-
dilo v pravno urejeni državi.
ZLRP Slovenije poziva dr-
žavljane Slovenije, da vse
primere odtujevanja njihove
lastnine pismeno sporočijo
predsedstvu ZLRP v Ljub-
ljani.
Združenje z vso odločnost-
jo zahteva, da se s krajo last-
nine razlaščencev takoj pre-
neha. V tem smislu so na po-
svetu predsednikov podruž-
nic v Ljubljani 11. 6. 1991,
sklenili, da se Skupščini re-
publike Slovenije posreduje
pobuda, da ta sprejme
ustrezne zakone, ki bodo do
sprejema zakonov o privati-
zaciji in denacionalizaciji
zaščitili nepremičnine
v družbeni lasti torej tudi na-
cionalizirano premoženje
pred zlorabami, ki jih neka-
teri subjekti in podjetja izva-
jajo z namenom, da bi otežili
oziroma onemogočili vrača-
nje premoženja njihovim le-
gitimnim lastnikom.
Predsedstvo
Združenja lastnikov
razlaščenega premoženja
Izjava za javnost
Slovenski novinarji, zdru-
ženi v Sindikatu novinarjev
Slovenije, smo že večkrat na
različne načine opozarjali
domačo in mednarodno jav-
nost na hude kršitve temelj-
nih človekovih pravic na Ko-
sovu. Oblasti na Kosovu Al-
bancem sistematično kratijo
svobodo mišljenja in izraža-
nja ter pravico do obvešča-
nja v materinem jeziku. Al-
bancem so prepovedali vsa
dnevna sredstva obveščanja,
v ostalih pa je normalno delo
praktično onemogočeno, saj
so albanski novinarji pod ne-
prestanim nadzorom in priti-
skom, neredko pa jih tudi
kazensko preganjajo. Pred
dnevi so oblasti na Kosovu
utišale še enega novinarja;
Jusufa Ferizaja, urednika al-
banskega časopisa Dieli, so
obsodih na tri mesece zapo-
ra, ker je pisal tako kot misli.
Sindikat novinarjev Sloveni-
je ostro protestira proti sank-
cioniranju drugače mislečih
in zahteva takojšnjo izpusti-
tev novinarja Jusufa Ferizaja
in vseh, ki so bili obsojeni
zaradi verbalnega delikta.
Z našo zahtevo bomo sezna-
nili tudi mednarodno novi-
narsko organizacijo IFJ
v Bruslju.
SINDIKAT NOVINARJEV
SLOVENIJE
Kompole ali
Šentlovrenc?
Pred kratkim sem v časo-
pisu Delo prebrala članek
o spremembi krajevnega
imena Kompole. Shšala sem
tudi že med krajani samimi
o tem predlogu. Ta kraj naj
bi se po mnenju nekaterih
imenoval pp novem Šentlo-
Yrenc ali Šentlovrenc nad
Štorami.
Nisem doma z Kompol ali
okolice, vendar ta kraj dobro
poznam, in krajanom zame-
rim, da jim je po tolikih letih
prišel na um takšen predlog.
Vem, da se je včasih ta kraj
imenoval Sv. Lovrenc pri
Prožinu, pa so ga nato spre-
menili. Toda sprašujem se,
ali bomo ob vsaki spremem-
bi oblasti v republiki spremi-
njah tudi imena vasi, krajev
in mest. In to prav v času
politične, gospodarske, in
socialne krize, v času, ko se
prav vsi borimo za preži-
vetje.
Ne vem, ali ste dragi kraja-
ni pomislili kaj vse je še po-
trebno storiti ob spremembi
kraja: potrebna je spremem-
ba hišnih številk, osebnih iz-
kaznic, potnih listov, zemlje-
vidov, telefonskih imenikov
leksikonov in še marsikaj.
Potrebna so denarna sred-
stva. Stane tudi referendum,
na katerem boste odločali
o tem predlogu. Jaz mislim,
da se ta denar da bolje nalo-
žiti še kam drugam. Bolje je
pomagati ljudem v železarni
Store, ki ostajajo brez dela,
ali pa vložiti denar na po-
dročja, ki bodo pomagala še
k večjemu razvoju vašega
kraja.
IRIJANA V.,
Žalec
Hvala za tako
demokracijo
Sem delavec v lesni indu-
striji Bohor Šentjur. 12 let
sem tam delal, sedaj pa sem
postal tehnološki višek. Za-
nima me, po kakšnem zako-
nu izberejo delavce za od-
pust in prosim za javni odgo-
vor tistih, ki so za to odgo-
vorni. Nisem bil slab dela-
vec, nisem pijanec, v vseh 12
letih nisem bil na bolniški.
Ali je res mogoče, da izgubiš
delo samo zato, ker se neko-
mu zameriš?
Nimam ne zemlje ne vrta,
stanujem v kleti, kjer mi
povsod zateka voda. Dva
majhna otroka imam. Kako
bom preživel ne vem. Na de-
lovnem mestu pa so ostali,
kmetje, ki bi lahko živeli
brez službe. Zakaj niso upo-
števali socialnih kriterijev?
Bom moral res gledati, kako
se bo mimo mene vozil
v službo kmet, ki ima 20 glav
živine v hlevu^ jaz pa nimam
niti za kruh? Ce je takšen za-
kon izdala naša nova vlada,
potem hvala lepa za tako de-
mokracijo. Takšne ne ra-
bimo.
Naslov v uredništvu
ANTON KOMAR
ZA SIVIMI ZIDOVI
%oče bi hilo najbolje, če hi tudi njiju takoj zaslišali,
Wedenju odpeljejo kam na zdravljenje, je dejal sivola-
se. Obrnil se je k vzgojitelju in mu izročil odredbo
"prestajanju disciplinske kazni za Vojka. Ukazal mu je,
^ Vojka odpelje, nato pa naj se vrne, da se bosta
"vsem pogovorila.
^zgojitelj je odpeljal Vojka v sprejemni center. Paz-
'"'^^a je sprejel in vpisal. Vojko je moral sprazniti žepe,
^lefi vezalke in si odvezati pas, nato pa so ga odpeljali
''ceiico številka 3.
Prostor je bil nizek, komaj dober meter širok in dva
°o   metre dolg. Stene so bile obložene z debelo gumo
^^«ajem, na oknih so bile močne rešetke. Prostor je bil
»niačen. Postelja je bila dvignjena in s ključavnico
Il^^^ob steno, tako, daje obsojenec čez dan moral
aL pa sedeti na tleh. Ob oknuje bila dobra pol
si^ -^{^^Sa metra velika odprtina z umivalnikom in
a^išče/n, ki pa ni imela pokrova, zato seje smrad širil
prostoru.
pV-^il^o je poznal dnevni red tega dela zavoda, ker je bil
^^P^^ri tistemu v sprejemnem centru, ki je bil eno
,^^^opje višje. V tem času so pričakovali kosilo, spre-
^Paje že zamudil.
PovH^-^^^ dan ga je klical upravnik. Spet je moral
i'e^^^^^' kaj seje zgodilo. Takoj je uvidel, da mu ne
je^,^'^^ povsem. Prišel je še novinec, zaradi katerega se
J^^kupaj zgodilo. Upravnik jima je povedal:
vj) J "Gojenca, ki sta ga pretepla, so včeraj odpeljali
stva-^^^° v Zagreb. Od vrste poškodb zavisi, kako se bo
kiiQ ^^ključila. Da ne bo nejasnosti: ukrepal bom,
či]q velevajo predpisi in zakon. Napisali smo poro-
S0(^j.?^si7sa7 vaju bo tožilec in o vsem bo odločalo
Če bo treba. Vidva sta spravila soobsojenca
dovg/^^J^^o nevarnost, zato moramo vse skupaj posre-
5os(g^ ^3prej. Da pa bosta svojo vročekrvnost ohladila,
Ce^g^ °^ današnjega dne oba po deset dni v samici.
Vojk^^^ se kazen šteje od včeraj. Imata kaj dodati?
i .-^^ videl, da je stvar resna, in ni ugovarjal, med-
se        drugi začel modelovati, prositi, obljubljati, da
^ pP^pravil in da tega ne bo več počel.
?6es/^^-       boste dokazali s svojimi dejanji in ne
"lin je trdo povzel upravnik. Ni se dal omehčati
D^j^ Odslovil.
We(/Q -'^ dobil čudno podobo. Vse polno misli se je
^ko i^^ojkovi glavi. Sprva je mislil, da pač mora biti
^'^^0 ^^ '^o ^^S^ prišlo slučajno, ker ga je prizadelo
^^^^^^je bil razdražen. Nazadnje paje le spoznal, daje
vse skupaj posledica spora z Mirkom. O tem je bil
prepričan potem, ko mu je Boris skozi okno sporočil,
kako se Mirko hvalij daje njegov načrt v zvezi z Vojkom
popolnoma uspel. Zlehtnoba je torej neizmerna!
Samica je Vojka prizadela. Pričel je odklanjati hrano.
Po dve dneh sta ga nadzornik in vzgojitelj prosila, naj
obroke hrane vendarle zaužije, sicer ga bodo hranili na
silo preko sonde. Zapadel je v depresijo, preganjale so
ga slike vešal in podoba obsojenca, ki sta ga z novincem
pretepla. Zdelo se mu je, da je na tem svetu odveč, na
nikogar se ni mogel več nasloniti. Sestra se bo ukvarjala
s svojo družino, očetu se ne more več približati. Njegova
potrtost se je stopnjevala, izgubljal je ponos in svoje
dostojanstvo.
Naslednji dan je zunaj deževalo, Vojko pa je postal
čudno dobre volje. Premišljeval je, daje morda s svojim
dejanjem rešil življenje soobsojencu. Potem ga je
obsedla nova ideja: da bi razbil šipo in si porezal žile ali
požrl steklo. Potem so prinesli kosilo in tedaj se je I
odločil, požrl bo žlico. Odlomil je ročaj in si ga tlačil]
v usta, a seje precej časa le davil. Ko je kovino le spravil \
navzdol, je čutil pekočo bolečino. ]
Paznik je seveda takoj opazil, da manjka ročaj žlice,
vedel je, kaj seje zgodilo. Vojka so odpeljali na rentgen.
Sprva ni čutil nič posebnega, čez nekaj dni pa so se
pojavile bolečine. Bile so vedno hujše. Dobil je polte-
kočo hrano in zelje, a tujka ni rnogel izbruhati. Odpeljali
so ga v zagrebško bolnišnico. Že med potjo seje onesve-
stil. Proti večeru so ga operirali.
Ko se je prebudil, je ugotovil, da je pravzaprav še
vedno v zaporu: v bolniški sobi je stal tudi paznik.
Režim pa ni bil tako strog, iz sobe niso smeli iti brez
spremstva.
Vojko seje kmalu počutil bolje. Že po dveh dneh je
vstal. Čez sedem dni so mu odstranili šive in tedaj je
vedel, da se bo kmalu vrnil na Dob.
V njegovi bolniški sobi pa so ležali sami čudni
patroni. Eden je bil operiran zaradi strelne rane in
poškodbe, ki jo je dobil, ko je skušal pobegniti pazniku,
drugi zaradi krvavitve iz pljuč, večina pa jih je čakala na
operacije prebavnega trakta. Odnosi med njimi so bili
čudni. Medicina je bila tu potisnjena na stranski tir,
obsojenci so z boleznijo le izsiljevali boljšo hrano ali
kako drugo ugodnost.
Povratek v življenje
Pivo poglavje
Po desetih dneh se je Vojko spet znašel na Dobu.
Ambulantni zdravnik je odredil, da mora še dva tedna
počivati, zato je bil sprejet v hospitalni del sprejemnega
trakta, ki gaje le stopnišče ločilo od sprejemnih prosto-
rov. Tu so bile tri sobe s po petimi posteljami.
Vsako jutro je prihajal sem na delo nek obsojenec
srednjih let, skrbel je za higieno in prinašal hrano.
V tretji paviljon, kjer je bival, seje vračal šele zvečer, ko
je pospravil po večerji. Ponoči je tudi ta oddelek kontro-
liral paznik sprejemnega oddelka on je tudi poklical
zdravnika, če je bilo potrebno.
Ko je dobil temperaturni list, se je Vojko napotil
v pr\'o nadstropje. Namestili so ga v sobo, obrnjeno
proti vhodu, skozi okno seje videlo na cesto. Vojko je\
ugotovil, da je bil tu blizu, le malo bolj proti jugu,^^
nameščen, dokler je bil v sprejemnem centru. i
Soba je bila velika in zračna, na oknih so bile povsod \
močne rešetke, stranišče in kopalnica pa sta bila ločena \
s pregradno steno.
Vrata sobe z notranje strani niso imela kljuke, ampak
jih je bilo mogoče odpreti samo z zunanje strani. Najpo-
gosteje so bila zaklenjena, tako da se obsojenci niso
sprehajali iz ene sobe v drugo; zaprta so bila tudi
izhodna vrata na hodniku. Paznik je vrata pustil odprta
le, kadar so delili hrano, sicer bi bila to idealna prilož-
nost za pobeg.
Vojka tu ni nihče vznemirjal ali priganjal. Medicinski
tehnik je razdelil zdravila in vzel kri ali kaj naročil,
zdravnik pa je prihajal le na vizito - včasih vsak dan,
včasih na dva dni. Če je bilo potrebno, je naročil
dodatne preiskave, ozdravele pa je odpustil. Večkrat se
mu je pri viziti pridružil upravnik - očitno se je hotel
prepričati na svoje oči, kakšno je zdravstveno stanje
domskih bolnikov. Zdravnik je o vsakem posebej poro-
čal. Upravnik seje ustavil tudi pri Vojku:
- Ste se sedaj prepričali, da požiranje tujkov nima
nobenega smisla?
Vojko je molčal in upravnik je šel naprej.
Pri kosilu je Vojko opazil, da d^e kaznjenec, kije delil
hrano, »znancem« večje porcije in boljše meso. Seveda
so to opažih tudi drugi, zato se je večkrat vnel prepir,
a ni nič pomagalo.
24. STRAN-26. JUNIJ 1991
PISMA BRALCEV
Kdo
upokojencem
krade denar?
Ob zadnji takoimenovani
zamrznitvi pokojnin, je tudi
meni prekipelo. Sprašujem
se, kako je to mogoče, s^j
smo dnevno priča podraži-
tvam, oziroma inflaciji, kar
se je sprotno usklajevalo tu-
di s povišanjem pokojnin.
Ponavadi so bile cene že po-
prej višje, nakar se je dvigni-
la tudi penzija, sedaj pa so
nam jih zamrznili. Nekateri
pravijo, da je to protiustav-
no, protizakonito.
Po drugi strani imamo po-
djetja, ki gredo v stečaj in so
takorekoč podržavljena. De-
lavci postajajo državni reve-
ži, kakor temu pravijo.
Vendar se je že mnogim in
se še bo dokupovalo leta za
upokojitev. Od kod ta denar,
če podjetje še za izplačilo
plač nima kritja?
Sedaj smo vsi izenačeni,
ne glede koliko let je kdo de-
jansko delal, ah pa če je koga
prizadelo, da se je moral in-
validsko upokojiti, manjkala
so leta, pa mu jih nihče ni
dokupil.
Kot vse ostalo je tudi pen-
zija loterija, ali kakor bi se
temu lahko reklo - postaja
uravnilovka.
Nisem fakultetno izobra-
žena, vendar vidim, da pri tej
stvari niso povsem čisti ra-
čuni. Kot na vseh področjih,
se tudi tu vse suče v začara-
nem krogu. Pri nas je že
v navadi, da pri nobeni stvari
ne gre na čisto, povsod se
sredstva prelivajo z enega na
drugi konec.
Tako smo upokojenci zo-
pet potegnili krajši konec
češ, saj so tega že navajeni.
Tako bo marsikateremu
zmanjkalo še za pokop in bo
še ta na državne stroške, na
koncu pa še Bog pomagaj!
Naj omenim še to, da se
prav takšne nepravilnosti
dogajajo tudi v zdravstvu.
Na zdravljenje v zdravilišče
odhajajo skoraj vsako leto le
eni in isti ljudje, drugi pa je
lahko že napol v grobu, pa
tega ne dobi.
Ne zamerite mi, če sem bi-
la malo pikra, vendar je goto-
. vo tudi nekaj resnice v tej
zadevi.
MATILDA RENČELJ
Vrhe - Teharje
Sliranjevalnice
za kolesa
Vse več nas je, ki uporab-
ljamo kot prevozno sredstvo
kolo. Vse prav, čuvaš okolje,
ne obremenjuješ mesta
s parkiranjem avtomobila
itn. Ko pa prideš v mesto pa
ga nimaš kam shraniti za
uro, ko greš po opravkih.
Vedno je v nevarnosti, da ga
kdo »odtuji«.
Zato vsi uporabniki koles
želimo in prosimo, da nam
mesto Celje uredi tri shranje-
valnice koles in to še v tem
letnem času. Bile bi naj pri
vhodu v mesto, to je iz Ljub-
ljanske smeri. Teharske in
Mariborske, kot nekoč. Bile
so pri gostilni Branibor, Oj-
strici in pri Pošti. Celje pa
naj uredi še lepše in z ozna-
kami poskrbi, da bo vsakdo
vedel, kam lahko shrani svo-
je kolo. Za kupce pa naj se
poleg shranjevalnic koles
uredi tudi nekakšna garde-
roba!
Kolesarka iz Celja
Stavke učiteljev
Ne morem si kaj, da ne bi
napisal nekaj stavkov učite-
ljem, ki kar naprej grozijo
s stavkami zaradi prenizkih
plač. Premalo jim je 8500 di-
narjev na mesec. Kaj pa naj
rečejo upokojenci, ki prej-
mejo na mesec 4300 dinar-
jev, pa poleg sebe preživljajo
še enega družinskega člana?
Vsemu se morajo odpoveda-
ti, da ostane za hrano, pa še
to skromno.
Bodimo skromni vsi, saj
vemo, da država nima več
kje vzeti denarja. Bomo že
preživeli to krizo in hvaležni
bodimo, da lahko tisto, kar
imamo, v miru uživamo.
Nezadovoljstvo sejejo med
ljudmi bivši komunisti, ki bi
zopet radi prišli na oblast.
Ne, ne bo jim uspelo. Imajo
preveč umazane roke. Do-
volj je bilo 45 let gorja.
PRIMOŽ BUKOVNIIs
Pomagajmo
preprečiti
bikoborbe
Vsako leto maja meseca se
prične v Španiji, Južni Fran-
ciji, Portugalski in Latinski
Ameriki sezona grozljivega
mučenja živali - pričnejo se
bikoborbe, ki trajajo do ok-
tobra. Samo v španskih are-
nah v eni turistični sezoni
namučijo po več kot 17.000
bikov, posebno gojenih za
korido. Težko ranjenim-raz-
mesarjenim in z mnogimi za-
sajenimi ostrimi banderilosi
bikom brizga kri iz gobca,
ušes, oči... Na ta, takoime-
novani »trenutek resnice« se
Španija pripravlja tudi za le-
to 1992, ko bodo v Barceloni,
Sevilli in Madridu Olimpij-
ske igre in EXPp 92. Obe
prireditvi znajo Španiji pri-
nesti visok zaslužek, torej tu-
di visoko število turistov, ki
bodo prišli tudi na korido
v doslej najvišjem številu.
V ta namen Spanci že gojijo
na farmah posebno vrsto bi-
kov, ki bodo mučeni v krva-
vih arenah.
Organizacij e proti muče-
nju živali v Španiji, ki se tudi
same krčevito borijo proti
tem krvavim spektaklom, so
se obrnile na Svetovno zvezo
za varstvo živali v Londonu
(WSPA), naj sproži proti bi-
koborbam kampanjo v sve-
tovnem merilu. Poudarek je
na osveščanju turistov in po-
zivu, naj ne hodijo v krvave
arene in naj bojkotirajo te
barbarske prireditve (na eni
prireditvi pokoljejo pred gle-
dalci 6 bikov). WSPA je že
dala na svetovno tržišče zaje-
ten propagandni material
proti koridi: letake, žoge,
majice, zastave, kasete, kape
itd.) za zmerno ceno zato, da
bi odvrnila turiste odobiska
bikoborb ne le v Španiji,
temveč tudi v državah, ki ta
masaker še prirejajo. Hkrati
WSPA prosi in roti turiste,
naj ne kupujejo spominkov,
ki ponazarjajo bikoborbe in
naj ta denar raje darujejo
v denarni sklad proti koridi.
WSPA se obrača tudi na dr-
, žavljane Slovenije, kot ene
najnaprednejših jugoslovan-
skih republik, naj bi zbrali
čim več podpisov proti biko-
borbam. Čim več posamez-
nikov naj piše individualna
protestna pisma proti biko-
borbam direktno na naslov
španske ambasade v Londo-
nu in to:
His Excellency
Sr. Felipe de la Morena,
Spanish Embassy
24 Belgrave Square,
London SW 1
Vabim vse, ki jim je količ-
kaj do tega, da se čimpreje
izkoreninijo te grozljive in
krvave prireditve, v katerih
živali trpijo grozljive muke,
naj mi sporočijo svojo pri-
pravljenost, zbrati vsaj 20
lastnoročnih podpisov (ena
oola) polnoletnih državlja-
xiov. Brezplačno jim bom po-
slala željeno število podpis-
nih pol. Lahko jim sporočim
tudi bančno zvezo, kamor
lahko darujejo finančna
sredstva v konvertibilni va-
luti v ta namen.
Upam, da se bo slovenska
javnost odzvala temu pleme-
nitemu namenu in se tudi tu
za korak približala Evropi.
LEA EVA MULLER
Ljubljana
PRITOŽNA
KNJIGA
Participacija
- da ali ne
Prijavljena sem na Zavodu
za zaposlovanje in prejemam
denarno nadomestilo. 5. ju-
nija 1991 sem bila na specia-
lističnem pregledu v Zdrav-
stvenem domu Celje, kjer se
je zataknilo pri participaciji.
Imela sem potrjeno zdrav-
stveno knjižico in odrezek
nakazila za denarno nado-
mestilo, vendar to ni bilo do-
volj. Medicinska sestra je
zahtevala še kartonček, na
katerem bi bilo napisano, da
sem resnično oproščena pla-
čila participacije. Ker tega
nisem imela, sem morala
plačati participacijo za pre-
gled in potem še za zdravila
na recept v lekarni.
Na Zavodu za zaposlova-
nje so mi že prej zatrdili, da
zadošča potrjena izkaznica
in odrezek, vendar sem se
potem še enkrat vrnila tja, da
sem se lahko prepričala, ka-
ko je v resnici s participacijo.
Medicinskim sestram sporo-
čam in priporočam, da vza-
mejo v roke Uradni hst SRS,
številka 47, leto 1987 in pre-
berejo člene 45 in 46 v Zako-
nu o zdravstvenem varstvu.
Tam lepo piše, da za uveljav-
ljanja oprostitve participaci-
je za tiste, ki prejemajo de-
narna nadomestila v času
brezposelnosti zadostuje po-
trjena zdravstvena knjižica
in zadnji odrezek denarnega
nadomestila.
Upam, da bodo medicin-
ske sestre v bodoče upošte-
vale zakonska določila in ta-
ko prihranile jezo pacientov,
ki si morajo sami utirati pot
do pravice in resnice. Da to
ne gre brez nepotrebnih stro-
škov, je pa tako jasno.
BRIGITA K.
Šmarje pri Jelšah
Pozabljena
vrečka
K pisanju me je spodbudil
dogodek, ki dokazuje, kako
malo smo ljudje pošteni in
pripravljeni pomagati drug
drugemu. Ob tem se mi po-
stavlja vprašanje: »Ali smo
sploh zreh za Evropo?« Mi-
slim, da se bomo morali
spremeniti v marsičem, če se
bomo zeleh primerjati z njo.
Ne bom izgubljala besed
o naši kulturni osveščenosti,
rada bi samo opisala omenje-
ni dogodek.
V soboto 1. 6. 1991 sva se
z mamo peljali z avtobusom,
ki odpelje iz Dobrne ob
19.05. Ker je bila mama na
zdravljenju, sva imeli tudi
nekaj prtljage. Na postajahš-
ču nasproti EMA sva izstopi-
h in v istem trenutku, ko je
avtobus odpeljal, ugotovili,
da sva na njem pozabili vreč-
ko. V njej je bil še nedokon-
čan moški pulover, ki ga je
mama pletla med bivanjem
v zdravilišču. Ker je bil le-ta
namenjen sorodniku, sva si
še toliko bolj prizadevali, da
ga dobiva nazaj. Takoj sem
z bližnje bencinske črpalke
poklicala na avtobusno po-
stajo in jim povedala o do-
godku. Obljubili so mi, da
bodo avtobus pregledali in
da naj se še tisti večer ogla-
sim pri njih. V roku manj kot
pol ure se je na avtobusno
postajo oglasil brat, katere-
mu so rekli, da se isti avto-
bus vrne ob 20.30 uri in naj
pride takrat še enkrat. Res je
bil ob omenjeni uri tam, toda
na postaji niso ugotovili ni-
česar (mislim, da se tudi tru-
dili niso!). Bratje počakal še
do 21.30 ure, ko naj bi prispel
še en avtobus, ki vozi na Do-
brno. Torej na avtobusni po-
staji niti niso vedeli, kateri
avtobus je vozil na progi Do-
brna-Celje ob 19.05. Pri iska-
nju vrečke smo vztrajali še
nekaj dni, toda o njej ni bilo
niti sledu. Izgovorov osebja
avtobusne postaje vam ne
bom navajala. Povem naj le
to, da tam nihče ne ve za ni-
kogar, da se niti malo ne tru-
dijo za zadovoljstvo njihovih
potnikov in da pogosto tudi
tega ne vedo, kdaj odpelje
kakšen avtobus in navajajo
napačne podatke.
O pozabljeni vrečki pa še
tole. Ne trdim, da jo je odne-
sel voznik ali sprevodnik
v avtobusu, zato se jima
opravičujem za morebitna
nesoglasja. V avtobus pa je
na postcOi Strmec pri Vojni-
ku vstopilo nekaj potnikov,
med njimi dve ženski (ena
z otrokom), ki sta potovali
skupaj. Slednja je sedla na
sedež malo pred nama z ma-
mo, druga ženska (manjše
postave, svetlih las, v belem
rožastem krilu in rumeni
majici) pa je sedla na sedež
nasproti nama. Ko sva z ma-
mo izstopili, je ona morala
opaziti pozabljeno vrečko in
predvidevam, da jo je tudi
zamikala vsebina in jo je zato
odnesla (če je ni, seji opravi-
čujem).
Kdorkoli je to vrečko od-
nesel, naj ve, da s takšnim
odnosom ne more med ljud-
mi. V današnji situaciji si vsi
ne moremo privoščiti lastne-
ga prevoza in pač uporablja-
mo javni prevoz. Tudi živi-
mo (večina) malo skromneje
in vsak dinar trikrat obrne-
mo, predno ga damo iz rok.
Verjetno tudi ^ospa, katero
sem omenila. Ce bo prebrala
moje pismo in se spoznala,
naj pri sebi premisli, kako bi
se ona počutila v takšni situ-
aciji. Če ji bo morda žal, naj
se oglasi in vrne vsaj denar
za volno, ki tudi ni poceni.
Moji mami namreč ni preo-
stalo drugega, kot da na svo-
je stroške kupi novo volno in
začne plesti znova.
Dvomim v to, da bom do-
bila nazaj omenjeno vrečko
(mimogrede: v njej je bila tu-
di večja ruta), namen mojega
pisanja je, da opozorim na
odnose med ljudmi. Rada bi
rekla še to:
»Bodimo si prijatelji, ki si
pomagajo. Le tako nam bo
lažje pri uresničevanju za-
stavljenih ciljev. Ravnajmo
se po tistih, ki nosijo v sebi
poštenje. S tem mishm tudi
na gospo, ki je pred dnevi
našla na ulici zlato zapestni-
co in jo je preko radia hotela
izročiti lastniku. Imejmo za
zgled takšne ljudi!«
J.M., Celje
ZAHVALE -
- POHVALE
Lep izlet
z malčki
v soboto 15. junija smo bili
na končnem izletu s svojimi
malčki. Vse leto so pridno
obiskovah vrtec Tončke Če-
čeve v Kocenovi ulici, kjer
sta vzgojiteljici Sonja in Kar-
men vzorno skrbeli zanje.
Pred počitnicami pa sta nas
skupaj z našinii nadobudne-
ži povabili na Šmohor.
Malo smo pešačili, malo
pekh na žaru, se igrali... Res
smo se prijetno zabavali. Pri-
šlo nas je veliko, družba je
bila vesela, organizacija od-
hčna. Starši in vrtec smo
skupaj pripravili otrokom
nepozabno doživetje, ki bo
tudi nam ostalo v prijetnem
spominu. Zato se vodji enote
in vzgojiteljicam iskreno
zahvaljujemo.
STARŠI
Nepozabni
sprejem
v domovini
Nekaj dni je že minilo, od-
kar smo se vrnili z vsakolet-
nega tradicionalnega obiska
v rodnem kraju.
Še sedaj smo pod vtisom
enkratnega sprejema, ker
kaj takega doslej pač nismo
bili navajeni.
Že sprejem na obmejnem
prehodu Vič pri Dravogra-
du, ki je bil pripravljen po
našem staroslovanskem obi-
čaju, je bil enkratna ideja.
Ostah smo brez besed! Po
pozdravnih besedah in roko-
vanju ter našem prelepem
staroslovenskem običaju,
smo nadaljevali pot proti na-
šemu cilju mestu Celju.
Ob prihodu v Celje in še
vedno pod vtisi sprejema na
meji, smo bili kljub dolgi in
naporni vožnji budni, saj so
nas pričakovah dobri stari
znanci in sorodniki.
Naslednji dan je bil slav-
nostni sprejem pri županu
občine Celje, katerega so se
udeležili vidni predstavniki
celjskega kakor tudi našega
društvenega vodstva, nato
pa še sprejem v krajevni
skupnosti Vojnik. V prijet-
nem vzdušju seje vse veseli-
lo. Veselo razpoloženje je bi-
lo, pa saj ni čudno ko so zanj
z veselimi poskočnicami skr-
beli fantje ansambla Zeme.
V nedeljo zjutraj pa so
nam igrali za slovo slovenski
fantje vesele poskočnice. Tu-
di tokrat je bilo marsikakšno
oko solzno, še zadnji objem
in stisk rok, pa je bil čas od-
hoda tu.
Že sedaj se veselimo sni-
denja drugo leto. Tokrat mi
na zaključku teh vrstic osta-
ne le še najtežja odločitev.
Komu naj se zahvalimo za to
enkratno doživetje? Koga
naj imenujemo, ko pa je vsak
po svoje tekmoval za naše
čimbolj ugodno počutje. Ali
vendar bi se rad v našem
skupnem' imenu vsaj nekate-
rim poimensko zahvalil. Ro-
jaku Mirku Terbovcu, Tone-
tu Sentočniku in Janku RE-
bov za tako prisrčen sprejem
na meji. Rojaku Emilu Žlen-
derju pa za njegov trud in
spremljanje.
Daje srečanjetakn'
uspelo in nam bo vj'^
paj  ostalo v necn"'
spominu, je levji del
nesel gospod Miro
Njemu še posebej hv?
Vsem rojakom/injaJM
movini v imenu slov M
društva »Celje« tnn i
srčnih pozdravov in
nje drugo leto.      ^
MILAN N J
predsednik sloveli
^^uštva »3
Pohvala optii^j
Smole
v torek 18. junija seJ
skala optiko SmolevftJ
novi ulici. V njej i^jj
dobno okuhstično amhS
to, v kateri delajo spe^
za očesne bolezni. BijT
prijetno presenečena I
prijaznostjo in ustrea^
jo gospoda Smoleta innj
vega pomočnika. Tak^
stopiš v lokal, je zadre«
nec, sajti pomagajo inS
jejo pri odločitvi zarespS
ni ljudje. ^
il
Umirajoča žiit
kartuzija
OO SDSS Slov. Konji
v okviru svojega delo«
na področju kulturneg
Ijenja organiziral siilq
razstavo z naslovom »U
joča Žička kartuzija«. S
ska razstava, s kater«
želeli opozoriti na drag
kulturno zapuščino, S
Konjičanom tako reki
dosegu roke, svojemu
kemu zgodovinskem
menu navkljub, prepi
sama sebi in zobu čas!
drzno propada, je b
ogled v času od 8. do
1991, v prostorih biv
tanj ske graščine, dana
Krajevnega urada v Vi
Svoja dela sta predi
Jože Zlaus (ciklus pi
fik) ter Mihaela Grego
hožitja). Dobro obi
otvoritev razstave je
v soboto 8. 6. 1991.
Na krajši otvoritvei
vesnosti, ki jo je vod
spa Nuša Dvoršak, ,
gost spregovoril o nas
Spitahča in Žičke kar
njunem razvoju, nastal
razvoju kartuzijanstva
tu in pri nas, o Zičkika
nekoč in o borni, a dra(
še ohranjeni in propa
zapuščini KartuzijanO
nes, župnik iz Špitali
Stanislav Nežič.
V imenu organizat«
prisotne pozdravil PJ
nik stranke, g. Rudolf
ki je opozoril na pome
kulturnega pomnika
v današnjem zgodovil
trenutku za Slovence
kem položaju na pom
gospodarskem, socU
pa tudi kulturnem P«"
ter svojega predgov
dopolnil z razveseljU
podatki o očiščevalnj
stavratorkih delih, ^
darle potekajo pod o*
SO Slov. Konjice in,
upanje, da bomo zana
lahko predah vsaj del
kulturne dediščine.
Za prijetno vzdušj^
skrbeli bratje GregoiJ
gatim izborom narpd*
smi. Pobudo za pripj
nimive shkarske razs«
dal krajevni odbor
Zreče, ki je poleg a^
pritegnil še sponzoD^
ličarno Damjane Pr^*^
karno Franca Težaka
šarijo Vlada ČrešnaOJ
Vsem, ki so
k uresničitvi ideje k«
kov iz vrst Sociald®
tov občine se zahv^
za pomoč pri izvedDi
ve,   obiskovalcem '
obisk. v
Socialdemo*
stranka SI"
Občinsl"
Slovenske^
MODERNIZACIJA
BOLNIŠNICE V CELJU
Gospodarstveniki in zasebniki šentjurske občine so
pred časom zbrali 98.500 dinarjev, za nakup IBM-ovega
PC-ja na oddelku za intenzivno interno medicino celjske
bolnišnice. Prispevke so darovali:
Alpos Šentjur 15.000 din
Jurij Šentjur 7.000 din
Meja Šentjur         ^ 5.000 din
Kmetijska zadruga Šentjur 5.000 din
Tolo Šentjur 5:000 din
Ingrad Šentjur 4.000 din
Lipa Šentjur 4.000 din
Resevna Šentjur 3.000 din
Merx Banka Celje                  _ 7.000 din
Ivan Rečnik. elektro delavnica Šentjur 1.000 din
OKZKS Šentjur 1.500 din
Zidarstvo Urbanček, Dramlje      _ 1.000 din
Lesna galanterija Zdenko Horvat Šentjur 1.000 din
Mandi d. d. Šentjur 1.000 din
Turistična agencija Orel Šentjur _ 1.000 din
Hladilne naprave Branko Golob Šentjur 2.000 din
Vihar Vinko Artnak Šentjur _ 1.000 din
Kovinarstvo Željko Kosaber Šentjur 1.000 din
Obrtno združenje Šentjur 1.000 din
Marija in Avgust Vouk, Hotunje 1.000 din
Anton Godunc. Kovinski predmeti Hotunje 600 din
Pctrol Celje 10.000 din
Spik Šentjur 20.000 din

26. JUNIJ 1991 - STRAN 25
bevizija rumenega ce
zarjavele trobente
v deželi, kjer kulturni mi-
tpr krščanskega porekla
^ mcii iz vrst opozicije na-
P^Lst zabrusi, daje sodrga,
ekaj narobe: ali s kultur-
^i ministrom, ali s krščan-
poreklom, ali z Jože-
Smoletom-Božičkom.
Ketnara pa smo celo priča
lultarnemu      preporodu:
Naredite mi to deželo spet
« je slogan ekstremi-
Jnih prekvaševalcev krš-
\mskega_etosa,kiz božjo
orriočjo m oblastniško moč-
^osejejo religiozno družbeno
^ureditev. , , . .
Vendar pa, kakršni aposto-
li takšna vera. Če Kučan po-
isri papežu Prešerna, ta pa
^jjjjubi, da bo molil za nas, je
približno tako, kot da bi vas
idopožgečkal po podplatih
n rekel: spite naprej! Andrej
^apuder je zaslovel v času,
'oje izstradal NSK-jevca Ži-
'adinova. Nato pa mu je po-
ludil sodelovanje pri pripra-
T novega kulturnega menu-
3, Kakšen je bil jedilnik mi-
•istra Capudra, je znano. Jej
1 molči, je namreč delovni
aslov republiškega progra-
ma za kulturo za letošnje le-
i Po drugi strani pa si de-
imi poslanski nergač, soci-
bf, božiček in bivši voznik
/a romea, Jože Smole, kli-
it Unionovih proizvodov,
isluži etiketo sodrge in to
od kulturnega dostojanstve-
nika, ki se pospešeno uči vla-
dati in deliti ... tudi mehke
psovke. To pa seveda ni bil
prvi primer takšnega dialo-
ga. Če se kdo še spomni, na
prvem zasedanju novega
parlamenta, je pozicija opo-
zicijo označila za lopove, po-
tem ko so se poslanci učili
pritiskati na glasovalne
gumbe. Polni nezaupanja
v druge so prav zagrizeno
torpedirali po gumbih in re-
zultat je bil takšen, kot bi
v slovenski skupščini sedela
še polovica hrvaškega Sa-
bora.
Sicer pa je zadnja oddaja
Rumenega CE, pravzaprav
zadnja v stari Jugoslaviji, go-
vorila o treh na moč si po-
dobnih stvareh. Šestdeset
odstotkov poslušalcev je bi-
lo trdno odločenih, da bo slo-
vesni akt odcepitve 25. t. m.
Manj enotna so bila ugiba-
nja, kako bo g. Bučar pričel
tolmačiti zgodovinsko odlo-
čitev parlamenta. Trideset
odstotkov je bilo prepriča-
nih, da se bo najprej obrnil
na gospe in gospode (+ bog
nam pomagaj - 10%). Ostali
procenti pa so se razdeili na
državljane in državljanke,
drage Slovence, spoštovane
goste, ljube Slovence, boga-
taše in reveže itd. Vprašanje
na  tretji sklop nagradnih
predlogov je postavil poslu-
šalec Ivan: Kaj bodo v tre-
nutkih pred slovesno razgla-
sitvijo plebiscitne odločitve
počeli ministri? Eni naj bi bi-
li živčni, zamišljeni, razmi-
šljujoči, drugi naj bi ploskali,
se smejali (pa ne Bučarju) in
jokali, tretji naj bi tuhtali
o svojih zasebnih dejavno-
stih, četrti poslušali s skle-
njenimi rokami, Peterle pa
naj bi molil. Trije od tridese-
tih sodelujočih v tej odcepi-
tveno nagradni burleski bo-
do jutri demokratično odlo-
čili, ali v novopečeni evrop-
^ ski državi še potrebujejo od-
dajo kot je Rumeni Ce. Vsa-
ka nagrada ima namreč svo-
jo ceno. Tako za tistega, ki jo
daje kot tudi za onega, ki si
jo prisluži. Razlika je pona-
vadi le simbolična, simboli-
zem pa v tem, da je cena ne-
pomembna. Tako so bili
v Vatikanu Peterle, Kučan in
Prešeren. Prva dva sta se vr-
nila, tretji pa je ostal na eni
od polic vatikanske knjižni-
ce. Si predstavljate, da bi se
zgodilo ravno obratno?
Barvni žarele za fanta
Mesečna oddaja Mali »o«
(na sporedu je vsako pred-
zadnjo sredo v mesecu), mar-
sikomu pomaga, lahko ga tu-
di osreči. Oboje smo zeleh,
ko smo v zadnji objavili
mnenje zdravnice iz doma
upokojencev v Izlakah, kjer
je usoda zapečatila mlado
življenje Danijela Dolarja.
O njegovi usodi smo pisali
v Novem tedniku. Da, to je
tisti fant, ki je bil lani v celj-
ski bolnišnici operiran na pr-
stu. Zaradi zapleta pri ane-
steziji se ni več zavedel...
Drobna lučka, mogoče...
mogoče, meni zdravnica, bi
mu lahko pomagala barvna
televizija. Iskrica, barvni ža-
rek v temo in tišino.
Takoj, ko smo objavili
prošnjo za pomoč, se je odz-
vala naša prijateljica Silva
Železnik (druga z leve in Da-
nijelu poklonila televizor.
Skupaj z našim propagandi-
stom Vojkom Grabarjem (na
sliki) sta ga predala fantu,
oziroma osebju doma, kjer
so bih nad gesto in hitrostjo
akcije zelo presenečeni in
veseli.
Da bi vsaj malo pomagal,
ta žarek. In hvala. Silva!
MP
Foto:EDO EINSPIELER
ŠKRATKI
Če je Škratek vrgel koga
Pja, ne vemo, res pa je,
'.Andrej Ocvirk ni pri-
na otvoritveni govor
ovije.
* * *
Zato pa je bila uslišana iz-
java žalskega župnika, ki je
na vprašanje, če bo kaj rekel
ob otvoritvi turnirja, v radij-
ski izjavi dejal; »Če bom mo-
ral, bom. Če pa bo prišel g. 0-<
cvirk, pa ne bom.« 'i
* * *
Kljub temu, da smo imeli
radij ci tridnevni galop po
Gotovljah, še vedno nismo
»na konju«. Do vselitve v no-
ve študije pa že odštevamo
dni. Da nam jo ja ne bi za-
godel ...
* * *
Če tehnika Matjaža kdo
v celjščini vpraša: kak si?, bo
. urno odgovoril: taxi!
* * *
Napovedovalec     Kamilo
Lorenci očitno zelo pogreša
(no tudi ostali), redaktorico
Natašo Gerkeš, ki si je pri-
voščila zasluženi dopust. In
to tako močno, da jo je oni
dan v napovedi ekipe kar le-
po napovedal. Ali pa mu jo je
kdo zagodel.
* * *
Na konjeniškem turnirju
se je kot uradni napovedova-
lec in hkrati reporter zlasti
izkazal Tone Vrabl. Njegov
glas je bilo izpod kozolca sli-
šati po hipodromu, na Radiu
Celje in še do ljubljanske te-
levizije je segel. Skratka je
spravil v žep.
Press center na evropski
ravni, pod vročo vrtno uto je
vodil Srečko Šrot. Bilten, ki
so ga izdajali s pomočjo mla-
denk, je bil na evropski rav-
ni. Evropski predvsem zato,
ker je bila zraven Wunder-
kind Greta, ki ima vse zaslu-
ge, smo prvič izdah dvojezič-
ni bilten: v slovenščini in
nemščini. Gratuliren!
Iskanje zlatnika in asociacije
V letošnji poletni program-
ski shemi RC se bomo zopet
igrali nagradne igrice. Prav-
zaprav bosta to dve igrici po
imenu Iskanje zlatnika in
Asociacije.
Iskanje zlatnika je v bistvu
radijska priredba znanih raču-
nalniških igric, kjer si z raču-
' nalnikom »dopisujete« in mu
odrejate pot po različnih oko-
ljih. Za radijsko izvedbo pa bo
najbolje, da vzamete v roke
svinčnik in papir in si rišete in
pišete. Osnovna zamisel pa je
takšna:
Osnovo predstavlja 16 polj,
razporejenih v mrežo 4x4 (glej
skico!) Vsa ta polja so med se-
boj povezana. Priložena skica
je samo primer, kako so polja
med seboj lahko povezana;
v resnici bodo vsakič drugače,
medtem ko bodo polja vedno
oštevilčena tako, kot na skici.
Iz vsakega poJja vodijo naj-
manj ena in največ štiri smeri,
ki jih označujemo kot »sever«
(gor), »jug« (dol), »vzhod« (des-
no) in »zahod« (levo). Primer:
Iz polja 7 lahko greste v vse
štiri smeri, pri tem pa pridete
na polja 3, 6, 8 in 11, iz polja 15
lahko greste le na sever in
vzhod na polje 11 oz. 16, iz po-
lja 4 pa le na jug, oz. na polje 8.
Na enem izmed polj je skrit
zlatnik. Vaša naloga je seveda,
da ta zlatnik najdete. Pri tem
pa vsako polje predstavlja ne-
ko okolje, oziroma pokrajino.
Recimo, da je polje 1 travnik,
polje 2 gozd, polje 3 gorovje,...
Na vsakem polju so stavbe,
drevesa, votline, itd., v katerih
je lahko skrit zlatnik, ali pa
predmeti, ki jih boste lahko
pobraU, ker vam bodo morda
na sprehajanju po poljih kori-
stili (ali pa ovirali).
Igrica bo potekala preko te-
lefonov. V studiu pa bo vedno
voditelj, čigar naloga bo, da bo
igralcem povedal na katerem
polju so, kakšno je to polje in
kateri objekti so na njem. Po-
vedal pa bo tudi smeri, ki vodi-
jo iz polja. V bistvu bo torej
voditelj kot računalnik, ki vam
bo dal podatke, vi pa boste da-
jah navodila, kaj boste na polju
naredili in kam boste šU. Pri-
mer: voditelj vam pove da se
na polju 9 nahajate v gozdu,
kjer stojite pred nekim rovom.
Po vaši želji lahko zlezete v rov
in pogledate, kaj je notri (mo-
goče zlatnik), aU pa greste mi-
mo njega naprej v smeri sever,
oziroma vzhod. Izbira je vaša.
Da pa stvar ne bo tako zelo
enostavna in da ne bo mogel le
en igralec igrati v nedogled,
bodo na nekaterih poljih na
vas prežale nevarnosti, na ka-
tere vas bo voditelj opozoril,
ali pa tudi ne. Nekaterih nevar-
nosti se boste lahko uspešno
rešili, iz nekaterih pa se ne bo-
ste mogli izvleči in boste torej
izločeni. Vsak izmed igralcev
bo imel možnost »sprehoditi
se« po največ štirih poljih. Če
v tem času zlatnika ne bo na-
šel, se bo moral posloviti. Lah-
ko pa bo izločen že prej, seve-
da če bo naletel na nevarnost,
iz katere se ne bo mogel rešiti.
Vsak izmed igralcev lahko
začne na obrobnem polju kva-
drata. Pri tem ga čakajo ista
okolja, predmeti in nevarnosti,
kot igralca pred njim. Zato bo
najbolje, da si polja rišete in
zapisujete, kaj je na že odkritih
poljih, da bo lažje igrati. Naj-
težjo vlogo ima seveda prvi
igralec, ki mora polja šele od-
krivati. Pokrovitelj te nagrad-
ne igre je Zlatarna Celje.
Drugo igro smo poimenovali
Asociacije. Tisti, ki ste na Hr-
\ aški televiziji spremljali Kviz-
koteko, igro verjetno že pozna-
te. Tudi pri tej igri bo zelo upo-
rabno, če boste uporabljali pi-
salo in si še pred igro narisah
takšno polje, kot jenarisano ne
skici št. 2. Tudi pri tej igric
bodo polja vedno enako ozna
čena. Vaša naloga bo poiskat
končno rešitev.
Na poljih od A/l do C/3 r
osnovne asociacije, vend
največ dve. Potem mora 
podlagi teh uganiti temelj r
lahko pa tako ugiba končno i
šitev. Ce je ne ugane, se mc
posloviti in prepustiti prost
naslednjemu igralcu. Seve>
pa lahko ponovno poskusi ks
neje.
Primer: Na polju A/l je best
da »list«, na polju Ay2 »čaj«, n.
polju A/3 »bog«. Vse tri besed>
navajajo igralce k asociaciji »li
pa« oz. lipov, (lipov list, lipov
čaj, lipov bog). Tako je temelj-
na asociacija v stolpcu A »li
pa«. Če sta v stolpcih B in C te
meljni rešitvi »Triglav« in »dr-
žava«, potem te asociacije vo-
dijo h končni rešitvi »Sloveni-'
ja«. Igralec, ki ugane končno
rešitev je zmagovalec in si se-
veda prisluži nagrado.
POKROVITELJ TE NA-
GRADNE IGRE JE PODJET-
JE COMMING VRHNIKA.
To je torej nekaj navodil, ka-
ko igrati novi radijski nagradni
igrici. Sicer pa bo že po prvem
igranju v živo verjetno vse
jasno.
Vabimo vas torej, da preiz-
kusite svoje znanje, srečo in iz-
ncgdljivost. Pa veliko uspeha.
l lisnevem
^ Počitniški čas
stiw^^ikrat za lastno spro-
cein\'^^^biram tudi pravlji-
Disn ° mi je v roke prišla
vsak r^"^ knjiga Zgodbe za
je DH?!" v letu. Zdela se mi
dela"!^^rna za radijsko ob-
Kun,„:" pripoveduje Anica
Pote|!\igralka SLG Celje,
'^enep^ s pomočjo glas-
Bezo^f.opremljevalca Marka
kov R ^ radijskih tehni-
Tatare°^?"a Piska ter Mitja
seriir, zaokrožila prvo
Na Pravljic za vsak dan.
^ega ri ^^"^^ bodo od pr-
^°šniiK . poslednjega dne le-
cer o J Šolskih počitnic in si-
^kihn^i .-^^ v okviru otro-
^krstnr^jRC. Včeraj je bila
fitev.   '   radijska   uprizo-
UM
Varovanci centra na Golovcu na RC
Obisk v radijskem studiu je za mnoge potešitev radovednosti. Če le moremo ekskurzijam
tudi ustrežemo, čeprav se radi opravičimo z improviziranimi prostori in programsko gnečo.
Včasih pa smo gneče še posebno veseh, tako kot zadnjič, ko so nas obiskali varovanci
s centra za varstvo ni delo Golovec v Celju. Tehnik Janez Klanšek jim je na moč nazorno
razkril glavne skrivnosti radia, naš pripravnik Matjaž pa, sedeč za mešalno mizo, demonstri-
ral potek oddaje v živo - šlo je za Matejino oddajo Mali O. No, radijski šef Mitja Umnik je
s Slavčijem naredil še kratek intervju. Golovčani so nam podarili dve številki svojega
glasila Plodovi in nas povabili na Griček, na katerem imajo jutri ob 10. uri srečanje s starši
in vzgojitelji. Mi bomo zraven, shka pa je tudi v časopisu.
UM, Foto: E. EINSPIELER
26. STRAN - 26. JUNIJ 1991
OTRoški kotiček
Srečanje mladili na Vimperku
Prejšnji teden je bilo na
Vimperku nad Polzelo že četr-
to srečanje nekdanjih osnov-
nošolskih novinarjev - last-
noglavcev z našima nekdanji-
ma mentoricama Valerijo
Pukl in dr. Manco Košir. Mla-
di potrebujemo takšno obliko
pogovora, saj lahko svobodno
razpravljamo o različnih živ-
ljenjskih problemih in izme-
njamo življenjske izkušnje.
Srečanje je postalo tradici-
onalno, je pa eno redkih, če ne
kar edinstveno v Sloveniji.
Krog mladih, ki prihajajo, da
bi se duhovno obogatih, je iz
leta v leto večji. Letos nas je
bilo že kar trideset. Dosežena
je bila izredna družabnost,
Manco Košir in Valerijo Pukl
pa smo mladi vzeli za svoji, če-
prav sta po letih nekoliko sta-
rejši. Piko na i je letos pristavi-
lo še prijetno in sproščujoče
okolje Vimperka, kier smo lah-
ko prisluhnih petju ptic in se
nadihali svežega zraka. Med
pogovorom smo veliko prepe-
vali, poslušah kitaro, še prav
posebej pa nas je navdušila Ta-
nja Cizej, ki je bila tudi sicer
idejni usmerjevalec našega ve-
čera, s svojim izrednim recita-
lom Lepe Vide, s katero je iz-
vrstno ponazorila vse štiri tipe
temperamentov. Tako je bilo
poleg resnih tem poskrbljeno
tudi za humor in zabavo.
Srečanja nas iz leta v leto
bolj povezujejo, vsako leto pa
so popolnoma nova, drugačna,
saj se spreminjajo kot mi, ki iz
leta v leto postajamo tudi zre-
lejši. Pravtako je tudi z našimi
problemi, ene presežemo,
z drugimi se znova soočamo.
Letos smo razglabljali pred-
vsem o tem, kako ugotoviti
v sebi, za kaj si poklican, kaj je
tvoje poslanstvo, kajti to je eno
izmed bistvenih vprašanj šola-
nja, pa tudi kasnejšega življe-
nja. Ukvarjali pa smo se tudi
s tem, kako zrelo prestopiti
prag zaljubljenosti v ljubezen
in se pri tem zavedati polne
odgovornosti.
Nekateri med nami so se že
zaposhli. Kljub temu, da je to
naše srečanje namenjeno pred-
vsem sprostitvi, boljšim med-
človeškim odnosom in pogo-
vorom o številnih problemih
med mladimi, je zanimivo to,
da so med nami že kar trije
študenti novinarstva. Veseli-
mo se, da je tako in veseh smo,
da se lahko srečujemo, saj tudi
sicer mladi nimamo možnosti
kakršnegakoh združevanja
v našem kraju. Vsako leto zno-
va spoznavamo, kako lepo
nam je, če smo skupaj in kako
zelo potrebujemo sproščen po-
govor. Drugo leto bomo slavili
že prvi jubilej, na katerega mi-
slimo že danes.
NATALIJA PILKO
Neseča
Nekega dne se je oče odpeljal
v Celje. Šel je po motor s prikoli-
co. Ko je pripeljal v križišče pri
tovarni EMO, se je naenkrat pred
njim pojavil viličar. Ko ga je za-
gledal, je bilo že prepozno. Oče je
zaviral, a nič ni pomagalo. Z vso
močjo je treščil v viličarja. Avto
je bil spredaj popolnoma uničen.
Očeta je tako treščilo v volan, da
mu je počil prsni koš, mamico pa
je vrglo v šipo in si je razbila
glavo. Oba z očetom sta bila čisto
krvava. Morala sta v bolnišnico,
a na srečo jima ni bilo treba osta-
ti tam. Avto je domov pripeljala
vlečna služba. Vsi smo bili čisto
prestrašeni. Nesrečo je zakrivil
voznik viličarja.
VILI 3PEGELJ, 4. a
OŠ VITANJE
Ribe
Moj stric ima ribe. Kadar gre-
mo na parcelo, hitro stečem
k njemu. Zelo rada mu poma-
gam. Včasih mu pomagam loviti
ribe z mrežo in se katere tako
ustrašim, da jo spustim nazaj
v ribnik. Tudi stric je vesel, da
mu pomagam in mi nasuje polno
pest bombonov. Pri ribniku si je
postavil barako. Sedaj ima samo
mizo in klopi. Podnevi kaj dela
pri ribniku, zvečer pa ribnik opa-
zuje. Strica imam zelo rada.
KSENIJA KOS, 3. a
OŠ VITANJE
PRVA LJUREZEN
Ljubezen ti edina,
ki ljubim te samo.
ti odšel boš stran,
a mene pustil boš samo.
Solze bodo lile,
trgalo mi bo srce,
a ti za zmeraj odšel boš,
in nazaj te več ne bo.
Morda se boš kdaj spomnil name,
morda nikoli več,
a vedi, da sem te ljubila,
in te ne bom nikoli pozabila.
A ti si našel drugo boš,
in name pozabil boš...
Jaz pa se jokala bom
in zastonj čakala nate.
ALTHEA
Moji piščančki, narisala And-eja Kukovič, 4. r OŠ Stranice
Hej dopisovalci
Počitnice so tu! Najprej se
dobro odpočijte, potem pa vze-
mite v roke pero in hstek, pa
brž izberite naslov in delo. Da-
nes imate na izbiro spet nekaj
naslovov. Odločitev prepušča-
mo vam!
JULIA ROBERTS
c/o William Morris Agency
151 El Camino Beverly Hills
CA 90212, USA
COREY HAIM
c/o International Creative Ma-
nagement
8899 Beverly Blvd.
Los Angeles
CA 90048, USA
PATRICK SWAYZE
Lemmond/Zetter
8370 Wilshire Boulevard
Beverly Hills
CA 90211, USA
GABRIELA SABATINI
c/o Patricia Apely Tennis Aca-
demy
70070 Muttevvood Lane
Key Biscayne
Fla 33149, USA
Uganki
- Ko gre po deblu dol,
ima rep gor, ko pa gre
po deblu gor, ima rep
dol?
(Maček)
- Zapira se, odpira se,
pa nima kljuke. Vidi
temo, vidi svetlobo in
včasih tudi joče.
(Oko)
JURIJ MERNIK, 3. b
OŠ Edvarda Kardelja
SLOVENSKE KONJICE
Naš novinarski
krožek
v šolski knjižnici imamo vsak
torek ob sedmih zjutraj novinar-
ski krožek. Obiskujejo ga še tri
moje sošolke. Pri krožku pišemo
spise, ankete, intervjuje, ter jih
pošiljamo v uredništva vseh slo-
venskih časopisov in na Radio
Slovenija.
Pri krožku mora biti red. Ko se
prične nov teden, mora vsaka od
nas imeti napisan kakšen spis ali
anketo. Nekega dne se mi je zgo-
dilo, da nisem imela spisa. Tova-
rišica me je okregala in za kazen
sem morala ostale spise napisati
s pisalnim strojem. Kadar imamo
v časopisih kaj objavljeno, smo
vse zelo vesele. Vse naše objav-
ljene prispevke izrežemo iz časo-
pisov in jih nalepimo v poseben
zvezek, ki ga hrani tovarišica.
JASNA KAURIN, 6. a
OŠ Frana Roša
CELJE
Pišite Craigu!
otroške želje so nekaj
posebnega. Do njih ne mo-
remo biti brezbrižni. Še
posebej ne, če je to želja
bolnega otroka. Craig She-
ryold je takšen otrok.
Komaj sedemletni deček
iz Anglije boleha za rakom
na možganih, ki je po vsej
verjetnosti neozdravljiv. Ta
deček ima veliko željo: rad
bi bil zapisan v »Guinesso-
vi knjigi rekordov« kot ose-
ba, ki je prejela največ voš-
čil za čimprejšnje okre-
vanje.
Morda se vam zdi želja
nenavadna. Nič za to. Otro-
ci si včasih zažele tudi luno
z neba in priznajte, če bi
lahko, bi jim jo položili
v roke. Želja malega Craiga
pa je uresničljiva. Vehko
voščilnic že^im|i. Iz vsega
sveta in tudi iz Slovenije.
V akcijo so se že lani vklju-
čile nekatere šole, letos tu-
di občinske skupščine in
podjetja. Sistem je podo-
ben kot pri igrah na srečo
- vsak, ki dobi dopis, ga
pošlje naprej desetim dru-
gim podjetjem, ustanovam,
posameznikom, hkrati pa
tudi voščilnico obolelemu
Craigu.
V igrah za lastno srečo je
sodelovalo že vehko ljudi
z našega območja. Zakaj ne
bi za spremembo v igri za
srečo nekoga drugega, za
uresničitev želje bolnega
otroka?
Pišite mu na naslov:
CRAIG SHERVOLD
36 Sherby Road
Carshalton
Surry - SNE 1 LD
England
Alfova nagrajenca
Prejšnji leden je pravilni odgovor na radijsko uganko
povedal Gregor Krajnc iz Kocenove 2 v Celju, ki je nato
pomagal izbrati še drugega nagrajenca, to je Urban Pevnik
iz Ljubljanske 31 v Celju.
Hmezad DURI Šempeter d.o.o.
na podlagi sklepa skupščine
razpisuje:
prosto delovno mesto
DIREKTORJA
Pogoji:
- da ima najmanj srednješolsko izobrazbo tehnij
ali ekonomske smeri
- da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj navodjint
delovnih mestih v gospodarstvu
- zaželeno pasivno znanje nemškega ali angleš^en
jezika
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih
pogojev sprejema kadrovska služba Hmezad expori
import, Vrečarjeva 14, Žalec, 8 dni od datuma objave
v časopisu.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30. dneh po
opravljeni izbiri.
Gostinsko podjetje
MAJOLKA
in njihova nova samopostrežba z živili
PRI MOSTU ^
vabita na ogled in nakup.
Po nakupu se boste lahko okrepčali v restavraii
PRI mostu ali posedeli na vrtu.
UGODNE CENE, DEGUSTACIJE, akcijska ZNIŽaM
CEN.
NUDIMO VAM PO KONKURENČNIH CENAH
1. AVTOMEHANIČNE IN AVTOELEKTRIKARSKE STORITVE ZA TOttJ
VOZILA IN GRADBENO MEHANIZACIJO ^
2. KUUČAVNIČARSKE STORITVE ZA TOVORNA VOZILA IN GRADB
MEHANIZACIJO IN USLUGE GRADBENEGA KUUČAVNIČARSTVA
3. PESKANJE IN VROČE LAKIRANJE ZA TOVORNA VOZILA IN GRAOO
STROJE „
4. PRANJE IN PODMAZANJE TER MENJAVA OU IN FILTROV ZA TOVO
VOZILA IN GRADBENO MEHANIZACUO . ^
5. PREMONTAŽA VSEH VRST PNEVMATIK IN KRPANJE ZRA&^
TOVORNA VOZILA
6. IZDELA VA DODA TNE OPREME POSIPANJA S KALCIJEVIM KLORiDOm
TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE IN DRUGA TRANSPORTNA SREDSm
ZAGOTAVUAMO VAM KVALITETNE STORITVE IN SE PRIPORO^AMOJ
GLASBA
26. JUNIJ 1991 - STRAN 27
ciovenska trobenta v AvstrlH
,j škoflek, odličen glas-
•.' trobento, že več kot
^tti nastopa pri trenutno
|i«"„iarnejši glasbeni sku-
»iP^V/ivstriji Mooskirehner.
'^•ckupino izvrstnih glasbe-
'Vsem prišel zgolj sluč^-
^ eob srečanju na maribor-
^'.Mai^a"*^' pripovedoval
P, * „v ansamblu so oprav-
Šrimenjave in tako so me
ieli Sem edmi tujec med
^iiinl vendar mi to ne dela
f,. Fantje so me lepo spre-
firi mi na veliko pomagajo,
nroti odpravljam težave.
Lsmo n^popularnejša sku-
r v Avstriji, zato nam tudi
rtopov ne zmanjka. Dobe-
Sno garamo, s^ imamo na
M po dvesto koncertov.«
Uooskirchner je ansambel,
iiigravse zvrsti glasbe od do-
Jjfe do zabavne, zlasti pa so
Jjfkj. za izv^anje priljublje-
Ihevergreenov, s katerimi so
navdušili tudi na Marjanci
v Mariboru.
Za svoje odlično igranje bo-
do v drugi polovici leta dobili
avstrijsko priznanje - zlato
ploščo. V Sloveniji trenutno
nimajo načrtovane turneje, še
naprej pa jih bomo lahko po-
slušali na radijskih valovih, ki
pokrivajo slovensko in avstrij-
sko področje.
»Kakšna je razlika med slo-
vensko in avstrijsko glasbo?«
»Zlasti pri domači je ni veli-
ko, vendar je slovenska
boljša.«
»Prej ste igrali v popular-
nem domačem ansamblu Sa-
vinjskih 7?«
»Bili smo dobra skupina, ki
je imela velike možnosti za
uspeh. Žal se je vse podrlo, ko
je umrl odlični pevec Franc
Koren. Začeh smo popuščati
in danes našega ansambla ni
več. A mi je žal za njim, kajti
bih smo dobra skupina.«
»Prosti čas?«
»Ga ni, morda samo torek,
sreda in četrtek, kajti ostale
dni sem v Avstriji, kjer
igramo.«
T. VRABL
• Alenka Češarek iz Griž,
nekdaj odlična pevka Veselih
hmeljarjev iz Žalca in kasneje
Trima iz Maribora, bo letos
končala študij solo petja v Gra-
zu. Verjetno se bo zaposlila
v Mariboru, kjer se občasno še
dobi z ansamblom Trim. »Res
je, da že lep čas ne nastopamo
več, vendar se občasno dobi-
mo, pogovorimo in tudi zaigra-
mo in zapojemo. To je bolje
kot naporni nastopi in poto-
vanja.«
• Potem ko se je Oto Pest-
ner poslovil od Alpskega kvin-
teta, se je posvetil samostojne-
mu petju, nastopom v New
Svving Quartetu in delu z mla-
dimi pevci ter hrastniškim Ve-
trom. Ob vsem tem pa priprav-
lja zanimivo kaseto starih rom-
skih pesmi,
• Alfi Nipič je podpisal tri-
letno pogodbo s firmo Knetl
Record na Dunaju, kjer bo ko-
nec meseca posnel prvo kaseto
s svojimi muzikanti. Ta firma
pokriva področje Švice, Av-
strije in Nemčije.
• Alpski kvintet je tudi na
Marjanci na veliko vabil na
proslavo ob svoji 25. letnici, ki
bo 29. junija v Zgornjih Gorjah
na Gorenjskem. Seveda ne bo-
do nastopili sami, ampak s šte-
vilnimi domačimi in tujimi go-
sti. Jeseni načrtuje Alpski
kvintet več samostojnih kon-
certov po Sloveniji.
• Alfi Nipič pomaga Slavku
Avseniku pri snemanju plošč
za tujino, prav tako pa je prev-
zel nekakšno nepisano vlogo
organizatorja, da bi Avseniko-
vi fantje in dekleti le zbrali toli-
ko poguma in pripravili poslo-
vilni koncert za javnost. Alfi
pravi, da so se razšli kot prija-
telji - zakaj ne bi tega pokazali
tudi s skupnim poslovilnim
nastopom. Ali so res prijatelji?
• Sandi Škoflek, znani tro-
bentar nekoč popularnih Sa-
vinjskih 7, že dve leti z veUkim
uspehom igra pri trenutno naj-
boljšem avstrijskem ansamblu
Mooskirehner, ki je s starimi
evergreeni ogrel tudi poslušal-
ce v Mariboru. Sandi je pove-
dal, da se je »pokop« Savinj-
skih 7 začel, ko je umrl pevec
Franc Koren.
ROPOTARNICA
Kdo koga komu kaj?
»Zmeraj več bo zdaj tega«,
so preprosto modrovali lju-
dje, ko je pohlepna smrt obi-
skovala bencinske črpalke
in za teden dni prenesla kr-
vave srhljivke iz TV ekranov
v naše okolje. Začuden nad
vizionarsko logiko naroda
sem se spomnil hladnokrv-
nosti, s katero so se pred ča-
som glasbeni kritiki in kruti-
ki lotili ostarelega skrivnost-
neža Dylana, da je kar špri-
calo in smrdelo po hijenskih
iztrebkih. Kljub spoštovanju
njegovega minulega dela ni-
sem zbral dovolj korajže, da
bi se udeležil pogrebnega
spektakla v Ljubljani, ven-
dar tudi mimo mrhovinarske
orgije nisem mogel. »Mado-
na!« sem si rekel in odpoto-
val na morje, kjer je koprsko
društvo DPZN pripravilo
vrtno veselico v Mladinskem
kulturnem centru.
Zgrabil sem priložnost, da
si kot tonski mutibarič pri-
služim tri pire in Winston,
potem ko je Matija na svoji
ročni video igrici v kavboj-
skem salonu postrelil že ko-
pico kozarcev in flaš in bil
s tem najglasnejši v avtobu-
su. Prvi, ki jih je bilo treba
ozvočiti, so bili do sed^j nez-
nani trio Space cakes iz
Umaga, ki so z melodičnim
korom poželi simpatije red-
no filtriranega občinstva.
Presenetili so tudi domače
poznavalce, saj je obalni
hard core do sedaj poznal le
koprske srednješolce Muta-
cija, kar kaže, da se ročk
ustvarjalnost počasi,
a vztrajno prebuja tudi na
Obah.
Četa gledačev in plesačev je
po odmoru glasno pozdravila
zvezdo večera Francija Blaško-
viča. Gori uši Winetou je pulj-
ska skupina, kije razen Franci-
ja in spremljevalnih pevcev na
nastopih nikoh ne vidiš, dobro
pa jo je sUšati s traku, ki je
podlaga zabavnemu in presun-
ljivemu nastopu, na katerem ta
zadnji istrski Indijanec, ter
ustanovitelj, predsednik, taj-
nik in blagajnik »Lige za bor-
bu protiv turizma« pove marsi-
katero bodečo in zapleše v sebi
lastnem slogu. Po prebuditelj-
ski Adio Pola in razsvetljenski
Welcome home je na njegovem
repertoarju sed^ tretja plošča
Mens sana in malvasia istriana,
prav tako pronicljiva nanizan-
ka istrske preteklosti in vsak-
danje sedanjosti. Rajalo se je
in obilno polivalo in prskalo in
vesehca se je zavlekla v noč, ki
je bila za marsikoga nepo-
zabna.
Vrtinec nastopov naju je
z Brecljem nosil tri dni od Ko-
pra do Pule, kjer smo pomaha-
li tudi Spoonsom, potem pa
v Idrijo h gimnazijcem in nas
nazadnje odložil v Sužidu pri
Kobaridu, kjer živi in dela Ivan
Volarič Feo, ki sem mu poma-
gal pleti koruzo in piti vino on
pa mi je poklonil svojo zbirko
Cetverovprega - Za njene sa-
nje. Skrušeno sem ugotovil, da
je prepozno pošiljati članek
v Celje, saj so me dogodki pre-
hiteli nekje med Pulo in Idrijo,
za kar se seveda vsem opra-
vičim.
Na koncu pa še ena žalostna
in ena vesela: ljubiteljem pulj-
skih Messerschmittov novica
o njihovem razpadu, tistim pa,
ki se še spomnijo celjskih
Strelnikoff pa, da se le ti tre-
nutno izvažajo v Švici. Gremo
naprej, četudi je mračno, da
v dušo mrazi!
Piše Aleš Jošt
Odslej ansambel bratov Zeme
v nedeljo, ib. junija, je pn-
u do nenadne spremembe
,,nsaniblu Francija Zemeta
iVojnika. Vodja Franci Ze-
ifse je po petindvajsetih le-
lijranja odločil, da bo me-
I, v ansambla prepustil na-
l((]niku, ki bo nihče drug kot
riki Ašič mlajši.
Ansambel se bo v bodoče
-------1 o„or,K,r,K^l  K,..,*^,, -7^
me, saj v njem igrata Francije-
va sinova Andrej in Bojan, ki
bosta tako nadaljevala uspeš-
no dolgoletno tradicijo.
Uradno se bo Franci Zeme
poslovil od svojega ansambla
na jubilejnem koncertu, ki bo
v petek, 19. julija, v Vojniku.
Kot gostje bodo nastopili še
člani ansambla Mira Klinca.
Zemetov ansambel se letos
ne bo udeležil tradicionalnega
festivala v Števerjanu v začet-
ku julija, pač pa bo igral na
številnih prireditvah po Slove-
niji, pripravlja se tudi za na-
stop na festivalu na Ptuju, ki
bo v začetku avgusta. Tam bo
Zeme nastopil z dvema zased-
bama. Ansambel bratov Zeme
se bo z novim harmonikarjem
Vikijem Ašičem mlajšim (igra-
nje pri Veselih planšarjih mu
ni ustrezalo) predstavil v urad-
nem tekmovalnem delu z me-
lodijama Borisa Roškerja Ob
Hudinji in Petra Vodeba Slo-
venske korenine (za obe je na-
pisal tekst Ivan Sivec). Franci
Zeme pa bo nastopil s triom in
vokalno skupino Fantje iz Ce-
lja na zaključnem dnevu v re-
viji melodij s skladbama F. Ze-
meta Za mir na svetu in Ostani
z nami muzikant (teksta sta na-
pisala za prvo F. Zeme in dru-
go I. Malavašič). V tej zasedbi
je Franci Zeme nastopal prvih
deset let, zdaj pa bo za Ptuj to
sodelovanje obnovil. V skupi-
ni pojejo Vlado Roje, Marjan
Cesar, Ferdo Jeršič in Franc
Mimik.
TONE VRABL
Uspešna Ježeva Marjanca
najuspešnejšimi kan-
'i v Sloveniji je prav
Aleksander Jež iz Tr-
' ki je na naši glasbeni
že dobrih dvanajst let.
-^^f] je v takrat popularni
iski oddaji kar bo, pa
zapel pod taktirko Jo-
ivška. S svojimi lahkot-
 svežimi melodijami se
. '^malu prikupil poslušal-
Pinn vrstiti nasto-
^ Šolah, veselicah, koncer-
VL ^l^itaro je potoval iz kr^a
jj. ^ in osvajal srca zlasti mla-
TPoslušalcev.
C?^es je Aleksander Jež sa-
glasbenik:
y,dobesedno delam vse sam!
'"niram,  pišem  tekste.
Igram, si organiziram
• • • Vse to je naporno,
'grešim, se jezim na sa-
,   -ebe.«
Je kakšna razlika med glas-
bo nekoč in danes?
»Je, in to velika. Sicer pa mi-
slim, da je kvaliteta glasbe pri
nas padla. Poglejte: danes mo-
ram peti melodije izpred dvaj-
setih let, da sem ljudem všeč,
namesto da bi se razvijal in
iskal nove glasbene poti.«
Trenutno je izredno popu-
larna Ježeva skladba Marjan-
ca; kdaj bomo slišali nove me-
lodije?
»Pripravljam gradivo za no-
vo kaseto, ki bo izšla oktobra
pri Založbi kaset in plošč RTV
Slovenija.«
Drugi nastopi?
»Mojo melodijo Muoja lubica,
za katero sem napisal melodijo
in tekst ter jo bom tudi pel, so
izbrah za festival narečnih po-
pevk Maribor 91.«
T.VRABL
^^dem ansamblov v Vinski gori
S^CT^} gori je bilo eno izmed polfinalnih tekmovanj za
slog 5^/^^ letošnjem ptujskem festivalu domačih viž, ki bo od 6.
livrstiii^^^^f^bra. Nastopilo je sedem ansamblov, na Ptuj pa so se
Nstg ^^sambel Fantje izpod Rogle iz Zreč, Spomin iz Novega
b rioč ■ ^^"a Domžal, Simol Legner iz Vinske gore in Dan
%ga§l^'^ Velenja. Uvrstitev pa ni uspela Zlatim strunam iz
Z(ja ■ ^^i^^e in presenetljivo Zvončkom iz Radeč.
? <^eljsk festival za Ptuj prijavljenih že trideset ansamblov,
^t^jofg, .^ga območja pa ansambel bratov Zeme iz Vojnika,
H-njg'vrelec iz Rogaške Slatine, Podkrajski fantje in SIK iz
i^'^' y^S.red iz Laškega. Prva dva dneva bosta tekmo-
Vciaj^^.^^^ji pa finale, nastopili pa bodo tudi vsi, ki so na
•lin festivalih osvojili najvišja zlata Orfejeva odhčja.
T. VRABL
Lestvice Radia Ceije
Tuje zabavne meiodije:
1. FALLING-JULIE CHRISTIE (R)
2. JOVRIDE - ROXETTE 9
3. SOMEDAV - MARIAH CAREY 8
4. FANGAD AV EN STORMVIND - CAROL 4
5. LET THERE BE LOVE - SIMPLEV MIND 6
6. LOSING MY RELIGION-R.E.M. 6)
7. RHVTHM OF MY HEART - ROD STEVVART (10
8. JEALOUSV - PET SHOP BOVS (2)
9. RUSH RUSH - PAULA ABDUL m
10. STEP BACK IN THE TIME - KVLIE MINOGUE 1)
DomaČe zabavne meiodije:
1. TEA FOR TWO - MOULIN ROUGE (3)
2. NEKDO TE LJUBI - MIRAN RUDAN * (8)
3. POLNOČ-ZEUS 2
4. VRAG NAJ TE VZAME - GALIFORNIA (9)
5. ROŽE SO ZATE - KOMET (4)
6. DANES Ml JE ŠESTNAJST LET - IRENA VRČOVNIK (2)
7. NIKDAR VEČ - BOŽIDAR WOLFAND-WOLF (6)
8. DAJ, OBUCI LEVISICE - DANIEL (9)
9. OBJEMI ME - CHATEAU (1)
10. ČE BI Ml SRCE DAL - DAMJANA IN HOT HOT HOT (1) a
Lestvici tujih in domačih zabavnih melodij sta na sporedu Radia
Celje vsal(0 soboto ob 17.30 uri.
Narodnozabavne melodije:
1. ŠOPEK CVETJA - PLUT (6)
2. SANJE-SPOMIN (8)
3. NAJINI SPOMINI - BRATJE IZ OPLOTNICE (8)
4. KAJ JE SREČA - MARELA (5)
5. PIDŽAMA BAR - ALFI NIPIČ (2)
6. MORJE VALOVI - RŽ (2)
7. SAMOTNI PEVEC - ALPSKI KVINTET (8)
8. SPET SMO SKUPAJ FANTJE ZBRANI -
BRATJE POLJANŠEK (10)
9. DRAGI MOJ, VRNI SE-FANTJE TREH DOLIN (7)
10. LEPA SO JUTRA-VERDERBER (1)
Lestvica narodnozabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.30 uri.
Predlogi za lestvico tujih melodij:
ALWAYS ON THE RUN - LENNY KRAVITZ
MIRACLE - WHITNEY HOUSTON
Predlogi za lestvico domačih
zatSavnih melodij:
MORSKI POZDRAV - DON MENTONY BAND
SVETNIK-CALIGULA
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
KAKOR SEDAJ CVETEL BO MAJ - MIHELIČ
LEPO JE S TEBOJ - VESNA
Nagrajenca: Meri Bombek, Udarniška 2, Štore
Janja Spevan, Zdraviliška 30, Rimske Toplice
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij------
izvajalec_--—-
lestvica domačih zabavnih melodij-—-
izvajalec-—---
lestvica narodnozabavnih melodij-
izvajalec-
Ime in priimek_-----
naslov---
28. STRAN - 26. JUNIJ 1991
za razvedrilo
Teden londonskih kolesarjev
Od prvega do osmega juni-
ja je bil v Londonu teden ko-
lesarjev, ki so ga organizirali
tukajšnji borci za zdravo
okolje, da bi v britanski pre-
stolnici izboljšali pogoje za
kolesarjenje.
Neizmerna hrabrost
kolesarskega bivanja
Zaradi prepogostih pro-
metnih nesreč se Britanski
kolesarji upravičeno počuti-
jo kot precej ogrožena člove-
ška vrsta. Samo 5 odstotkov
tukajšnjih zaposlenih se na
delo vozi s kolesom. Vse go-
stejši promet, onesnažen
zrak in pogoste nesreče so
razlogi, da se kolesarjenja
oklepajo le še posamezniki
z rahlimi samomorilskimi
nagibi in pa tisti hrabri pri-
merki, ki iz takšnih ali dru-
gačnih razlogov radi nosijo
kožo naprodaj. Nekateri iz-
med zagretih biciklističnih
navdušencev z nemalo gren-
kobe opozarjajo na izrazito
mačehovski odnos Londona
do borcev za čistejši zrak:
namesto da bi jih zaščitile
vsaj mestne oblasti, se pogo-
ji za kolesarjenje iz dneva
v dan slabšajo in žrtev je vse
več.
Paul Gasson, član Lon-
donskega kolesarskega klu-
ba, ki so ga ustanovih pred
trinajstimi leti in ki ima že
več kot pet tisoč petsto čla-
nov, pravi o kolesarjenju po
Londonu naslednje: »Naj-
bolj nas skrbi, ker se vladna
politika do kolesarjenja ni
spremenila. Avtomobili so
še vedno najpomembnejše
prevozno sredstvo, vse dru-
go je pristalo na drugem,
tretjem ali celo če1j"tem me-
stu. Radi bi dočakah nekoli-
ko bolj prosvetljeno tran-
sportno politiko, ki bi upo-
števala vsa možna prometna
sredstva: avtobus, vlak, pod-
zemeljsko železnico, pa tudi
kolesarje in seveda pešce.
Želimo si, da bi v vladi na-
menili več pozornosti tistim,
ki potujejo na delo na način,
sprejemljivejši za okolje«,
zaključuje Paul Gasson.
Dobre in slabe strani
Kolesarjenje je »okolju
prijazno« in tudi hitrejše, saj
seje s kolesom mogoče hitro
izogniti prometnim zama-
škom. Kolesarji ne zamujajo
na delo, ker jih ne prizadene-
jo stavke avtobusnih in že-
lezniških delavcev, po neka-
terih teorijah pa naj bi bili
tudi bolj zdravi, ker se redno
gibljejo. Toda zagovorniki
takšnih trditev pri tem za-
vestno pozabljajo na visoko
število nesreč, katerih žrtve
PISMO IZ
LONDONA
so prav kolesarji. V teh pri-
merih pa prijatelji koles ne
samo ne pridejo na delo,
temveč jim je - če nesrečo
preživijo - zdravje še dolgo
samo abstrakten pojem.
Kolesarski Junij
Prvi teden v juniju v Lon-
donu posvetijo kolesarjem.
Letos so med drugim v času
prometne konice organizira-
li posebno tekmovanje: voz-
niki koles, avtomobilov, av-
tobusov, podzemeljske že-
leznice in taksijev so skušah
čim hitreje priti s skupnega
startnega mesta na isti cilj.
Letos je bil - prav tako kot
lani - najhitrejši kolesar. Po-
leg tega so kolesarji v »svo-
jem tednu« popravljali luk-
nje na londonskih cestah in
organizirah množičen pohod
po ulicah. Takrat pa so bili
- vsaj enkrat v letu - motori-
sti tisti, ki so se jim morah
umikati.
Ljubitelji kolesarjenja vse
glasneje zahtevajo, da bi
v Parlamentu spremenih
transportno politiko in na-
menili nekaj sredstev za ure-
ditev kolesarskih stez, ki so
v britanski prestolnici prava
redkost. Za to se zavzema tu-
di 80 izmed 650 poslancev
v Spodnjem domu Parla-
menta, ki so vsi člani Vse-
strankarskega gibanja pri-
jateljev kolesarjenja. Labu-
ristični poslanec Jeremy
Corbyn, ki živi v Ishngtonu
na severu Londona, se
v službo vedno pripelje s ko-
lesom in te svoje navade ni-
kakor ne namerava opustiti.
Poudarja, da se najbolje po-
čuti, kadar v poletnih mese-
cih po poznem nočnem zase-
danju ob petih ali šestih zju-
traj po praznem Londonu
kolesari proti domu. Poleg
tega dodaja, da je Spodnji
dom Parlamenta tudi eno iz-
med najvarnejših mest, kjer
lahko pustite kolo, saj se še
nikoli ni zgodilo, da bi ga
tam komu ukradli.
in preostali svet...
v svojem odnosu do kole-
sarjev Britanci capljajo daleč
za preostalim razvitim sve-
tom. Na Nizozemskem ima
kolo kar dvanajst izmed tri-
najstih milijonov prebival-
cev, povsod pa so urejene tu-
di kolesarske steze. Prav ta-
ko so kolesarji dobrodošli
v Nemčiji in seveda na Kitaj-
skem, medtem ko bodo na
Baliju letos organizirali In-
donezijski kolesarski festi-
val. Bicikhstično neosvešče-
ni Britanci so tokrat za spre-
membo vzornike med dru-
gim poiskali tudi na sončni
strani Alp - v zadnji marčni
številki tednika Nedeljski
Independent so Ljubljano
označili kot »r^ za kolesar-
jenje«.
Pise Mojca Belak
Javno podjetje Komunala Celje
PE Ceste-kanalizactje Celje
obvešča vse občane, da bo od
petka, 5. julija 1991 dalje
zaradi rekonstrukcije
zaprta Zidanškova ulica v Celju,
od gostišča Ribič pa do ulice Ivanke Uranjek. 2a
omenjenega dela Zidanškove ulice bo predvidoma tra*^'^
do 6. 8. 1991. Promet po preostalem delu Zidanškove nf'
bo potekal dvosmerno, parkiranje pa bo prepovedano'^
Spremenjen prometni režim bo označen z ustrezno n
metno signalizacijo, vse udeležence v prometu pa
simo, da jo upoštevajo. ^"^
Hvala za razumevanja
10. nadaljevanje
Na tleh so pustili naravno
barvo betona, s stropa je za
dekoracijo z okajenih tra-
mov viselo nekaj praznih
buč z okraski, ki jih je vreza-
la vaška umentica, stene pa
so bile bogato poslikane. Lo-
kalni umetnik je napravil
prave freske z oljno barvo na
vseh prostih stenah. Upodo-
bil je zgodovinsko Rommlo-
vo bitko nekje v puščavi se-
verne Afrike, v malo manjših
odvirih pa može, ki so mu
očitno burili domišljijo
- Kissingerja, Mussolinija in
Kenyatto. Zanimiva vzpod-
buda za gostilniške pogo-
vore ...
»Torej, kaj bi radi jedli?« je
vprašala Mzembi, še zmeraj
v iskreni želji, da nam poma-
ga potolažiti eno od petih na-
ravnih potreb (ki pa je s pri-
hodom v Utali hotela takoj
pristala na petem mestu na
prednostni lestvici).
»Hm... Kaj pa je mogoče
dobiti?«
Kuku, piščanca... Jedil-
nik je bil tako kot slike na
stenah napisan z oljno barvo,
in to že leta 83, kot je pričala
letnica, le cene so za vsak
primer napisali s kredo...
Koza na različne načine. Su-
kumu ya Wiki, zelje in kozji
golaž, ki ga servirajo z ugali-
jem, polenti podobno poga-
čo iz koruzne moke. Ugalija
ne solijo, samo zdrob skuha-
jo v vodi. Majhen prepoten
kuhar nas je radovedno po-
gledoval skozi okence iz ku-
hinje, kjer je brkljal po kosi-
trnih loncih.
»Boste samo mandazzi?«
»Ne, hvala!«
Mandazzi, ocvrti kruhki iz
kvašenega testa, so sicer do-
bra hrana za težaka na polju,
ne pa za »lahko kosilo«
v vročem dnevu.
Vse bolj je kazalo, da je je-
dilnik preobsežen, da bi ga
lahko v kratkem opoldan-
skem odmoru dodobra pro-
učili in se odločili za spre-
jemljivo rešitev. Mzembi ni
opazila razlogov za naše
oklevanje in je res mislila, da
se pri tolikšni izbiri ne more-
mo odločiti.
»Vidite, kuhar potrebuje
nekaj časa, da pripravi kosi-
lo. Zato si morate čim prej
izbrati, kaj boste jedli!«
Izgovorila sem se, da ni-
sem čisto nič lačna, da sem
samo spremljala družbo
h kosilu. Marko, ki se je ves
čas hihital, tudi ni mogel iz-
brati ničesar po svojem oku-
su, zato je rešil »čast« vseh
treh Božo, ki sije naročil šti-
ri trdo kuhana jajca. Natakar
je bil tako presenečen, da se
je iz kuhinje še enkrat vrnil
in preveril, če si je dobro za-
pomnil naročilo.
»Belci ste pa res čudni!«
Čudni že, a želodce smo
uspešno obvarovah pred tve-
ganim eksperimentom, vsi,
razen mene. Ko smo »pojed-
li«, je namreč Mzembi vztra-
jala, da stopimo še v njeno
trgovino, kjer je njena
»uslužbenka« skuhala zase
»Sukuma ya Wiki« po doma-
če. Če smo bih nezaupljivi
do gostilniške kuhinje, do
njene menda ne bomo! Pa
sem poskusila pravo afriško
jed. In preživela. V tistem
trenutku se mi je celo zdelo,
da sem se približala ljudem,
ki vse življenje ne jedo dru-
gega kot ugali in zelje in le
včasih pravi »Sukuma ya Wi-
ki«, v katerem plavajo tudi
koščki kozjega mesa.
Ker je moral Marko oditi
domov pred nami, smo mu
priredili safari.
Mičo je predlagal Sambu-
ru. Bih smo še sredi sušne
sezone in slednje, morda pa
tudi to, da je bil to prvi pravi
izlet po Keniji, je bilo krivo,
da je bil zares »zadetek
v črno«.
Že sama pot nas je očarala.
Morali smo skozi Embu ter
na sever proti Meruju, nato
pa po »vzhodni obvoznici«
mimo Mount Kenye, skoraj
ob njenem vznožju, čez tri
tisoč metrov visoko hribov-
je, ki ima dva povsem različ-
na obraza. Rjava puščavska
pobočja na severni strani in
zelene, rodovitne rebri, vrve-
če od življenja, na južni.
Ko potuješ po široki kenij-
ski planoti, imaš občutek, da
se pokrajina pred teboj odpi-
ra v zamahih. Dvigneš se na
položen grič in pred tabo se
odpre nov svet. Pa spet navz-
dol, kot po hrbtu morskega
vala, spet vzpon in obzorje
dobi zopet drugačne obrise,
kdo ve od kod vzniknejo hri-
bi, ki na novo zarišejo meje
dežele, ujete v vidno polje
popotnika na cesti.
Nekam lepše vasi. Cvetoče
bugenvilije, visoka drevesa,
vsa v temno vijoličastih cve-
tovih.
Skoraj neopazno začne ze-
lenilo postajati izrazitejše,
rastline bujnejše. Več je
žensk s polnimi bučami vo-
de na glavah. Postave kot
ujete v dva prožna loka, v po-
časnem, komaj opaznem gi-
banju, vzravnane in mirne.
Nekoliko bolj drastična
sprememba pokrajine nasto-
pi šele, ko zapustiš Embu.
A nikakor ga noče biti ko-
nec. Center mesta je sicer
majhen, že na začetku se ce-
sta razcepi. Oba kraka vodita
na sever, a vsak po svoji stra-
ni pogorja Mount Kenye.
Glavna uhca, z vrsto trgovin
na vsaki strani, odmaknje-
nih od ceste za skoraj celo
njeno širino in obdanih
s skoraj meter visokimi ploč-
niki, na katerih posedajo
starci in molčeči uhčni kro-
jači, pa urar s premično de-
lavnico, ki si jo lahko oprta
na rame in odpotuje, ko je
opravil v enem kraju, se
vzpenja v hrib, tako da se
zdi, kot da je celo mestece
zdrsnilo z ravne planote na
rjavo pobočje pod njo. Ulica,
ki jo objamejo visoke žive
meje in gost drevored, pod
drevesi pa se pojavijo stojni-
ce z bananami in drugim sa-
djem, teče po planoti naprej.
Pred vsakim odcepom in
vsako pomembnejšo stavbo
je cestišče dvignjeno v zaob-
ljeno vzpetinico, bump.
V vseh naseljih v Keniji se
namreč voznik sam kaznuje
za prehitro vožnjo. Nepre-
vidno zapelje na »bump« in
avto poleti v višave, za kate-
re so skonstruirana letala. Za
kratek trenutek, opa, prese-
nečenje, še prestrašiti se ne
utegneš, ko se avto že strese,
poskoči še enkrat, da potniki
zopet poletijo pod strop, na-
to pa, če je še cel, drvi dalje.
Nadaljevanje prihodnjič

Med nami je niBt
takih, ki so patti
samo - na jeziku.
Če je kameleon v
varnosti,     spremi
barvo - ce je v Jiev
nosti človek, mei
politično stranko.
Nekateri si želijo o
mosvojitve samo
radi - večje svobo
pri metanju polen P
noge.
Kadrovska politik^
kot nahod -
obeh se lahko obri»
pod nosom.
Srečanje jugoslo^^
skih politikov so '
bolj podobna - '^'^
tarjenju.
V časnikih smo P
brali, da plače fl*
funkcionarjev     .
vzbujajo za visti '
pa bančni račun.
Izrek z napako:
delavec bil ved^'
politik bil revež-
MARJAN BR^^^
za razvedrilo
26, JUMIJ 1991 - STRAN 29
30. STRAN -26. JUNIJ 1991
nasveti
ZDRAVILNE RASTLINE
Ajda
Ajda (Fagopyrum esculentum Moench) spada v dru-
žino dresnovk. To družino poznamo po majhnih nožni-
cah, ki se obhkujejo ob bolj ali manj debelih kolecih.
Spodnji del internodija tiči v nožnici kot prst v roka-
vici in spremlja tudi vsak pecelj. Drobni neznatni cve-
tovi pogosto niso obarvani, a so združeni v mnoga
socvetja. Nadrasla plodnica z 2 do 4 vratovi se razvije
v sorazmerno vehk, pogosto oglat ali krilat plod. ki
vsebuje mnogo beljakovin. Družina dresnovk uspeva
v zmerno toplem podnebju severne poloble in zdru-
žuje približno 900 vrst. ki jih uvrščamo v več kot 30
rodov.
Ajda je enoletna rastlina. Zraste približno pol metra
visoko in ima nasprotne srčasto streličaste liste. Njeno
steblo je najprej zeleno, pozneje pa je rdečkasto.
V zalistjih se razvijejo številni rdeči ali beli cvetovi, ki
so združeni v gostocvetne pakobule. Njeni zreli plo-
dovi so ostrorobati in temnorjavi. Redečkasto beli cve-
tovi vsebujejo veliko nektarja in so zato odlična čebe-
lja paša. Ajda prav dobro uspeva na nerodovitni, peš-
čeni zemlji in ima kratko vegetacijsko dobo. Ker
dozori v treh mesecih jo gojijo vsepovsod tja do sibir-
skih step.
Ajda je tudi zdravilna rastlina in zato nabiramo cve-
toče rastline in jih moramo hitro posušiti v senci na
prepihu. Zdravilni so tudi njeni plodovi in so odUčna
hrana. Plodovi vsebujejo precej škroba, beljakovin in
rudninskih snovi. V cvetočih rasthnah pa so našli gli-
kozid rutin, ki je sličen rutinu iz vinske rutice ter še
nekatere druge flavonoide.
Rutin lajša težave pri razširjenih venah in drugih
prekrvavitvenih motnjah. Onemogoča krhkost kapilar
in povečuje prožnost žilnih sten. Z uspehom jo upo-
rabljajo tudi za zdravljenje in lajšanje arteriosklerotič-
nih pojavov. Dobro se obnese pri zdravljenju krčnih
žil, oteklin in sličnih pojavov. Arterioskleroza je bole-
zen, ki zajame starejše in tudi mlajše ljudi. Za to bolez-
nijo umre največ ljudi. Gre za spremembe notranje
stene arterij. Gladke mišice, ki dajejo žilam prožnost
propadejo in se nadomestijo z apnencem. Vendar so
glavni povzročitelj maščobne snovi, ki se odlagajo na
notranjo steno žil in posledica tega je to, da se žile ne
morejo več prilagajati spremembam in delujejo kot
trda cev. To spremlja tudi povišan krvni pritisk, izguba
spomina itd.
In prav tukaj deluje rutin iz ajde. Posušeno cvetočo
rastlino kuhamo kot čaj in sicer vzamemo eno veliko
žlico posušene in zdrobljene ajde in jo poparimo
s tremi del vrele vode. Pokrijemo in pustimo, da se čaj
popolnoma ohladi. Nato precedimo in spijemo po tri
skodelice čaja pol ure pred jedjo. Seveda moramo biti
pri pitju čaja vztrajni, ker je ajda ena izmed tistih
zdravilnih rastlin, pri katerih se koristni učinki poka-
žejo šele po nekajtedenskem rednem jemanju. Svežo
cvetočo ajdo lahko uporabljamo tudi za pripravo alko-
holnih izvlečkov. Cvetove, liste in steblo najprej
drobno zrežemo. Na dva dela sveže rastline damo
osem delov 70% alkohola in pustimo v dobro zaprti
steklenici štirinajst dni. Nato precedimo in vsak dan
vzamemo po 30 kapljic na skodelico vode in popijemo
vsaj trikrat na dan pol ure pred jedjo. Po treh tednih
vztrajnega jemanja se bodo pojavila prva izboljšanja.
Razredčeno tinkturo lahko uporabljamo za obkladke
pri vnetih krčnih žilah.
Tudi plodovi ajde so zelo zdravilni. Kuhajo se kot riž
in redno uživanje ajdove kaše manjša krvni pritisk in
urejuje prebavo. Podobne lastnosti ima nepoliran riž.
Za ljudi po štiridesetem letu starosti, ko se že začenjajo
težave s krvnimi žilami, bi bilo zelo dobro, če bi svoj
jedilnik nekohko spremeniU in dah na mizo jedila iz
ajdove kaše. Uživanje ajdove kaše deluje pomlajevalno
na žile, zlasti na arterije m vsi, ki jih mučijo neprijetni
pojavi velikega krvnega pritiska, naj bi jedU malo
živalskih beljakovin in soli in večkrat uživali jedila iz
ajde. Zlasti če začinimo ajdovo kašo s česnom in
čebulo. Otrokom pa je ajdova kaša ljuba, če ji dodamo-^
rozine, med in mandeljne. BORIS JADOGiCi
KMETIJSKI NASVETI
Kaj bomo delali
prihodnje dni?
Travnik je treba pognojiti
z dušičnim gnojilom takoj,
ko odpeljemo travo iz travni-
ka ali takoj po tem, ko smo
pašnik popasli, ostanke pa
pokosili in jih odpeljali.
Gnojimo z gnojilom, ki se
imenuje KAN. Trosimo ga
200 kg na ha, pa nič več. Več-
je količine bi se namreč spra-
le prej, preden bi jih rastline
lahko do konca porabile.
Sedaj je čas paše. Pogosto
se živina na pašniku ne na-
pase dovolj. Kako vemo, da
je živina šla lačna v hlev in ji
moramo dati še dodatno kr-
mo v obliki dobre koruzne
silaže? Pasemo tako, da osta-
ne živina na isti površini le
tri dni zaporedoma. Ko živi-
na zapusti pašnik, mora na
pašniku ostati nekaj manj
kakor tretjina krme. Tedaj
vemo,^da je bila živina dovolj
sita. Če je ostankov krme
manj, je to zanesljiv znak, da
so živali še lačne. Takim ži-
valim je treba dati na voljo še
dovolj druge krme, na pri-
mer dobre koruzne silaže ali
dobrega sena.
Koruzo bomo dognojili.
Prvič smo ji letos dah KAN
po tem, ko je prišla iz zemlje.
Dali smo ji ga, ker je obilno
deževje spralo ves dušik iz
tal, pa so bile rastline lačne.
Drugič bomo dognojili koru-
zo, ko bo visoka moškemu
do kolena, kakor pravimo po
domače. Drugo dognojeva-
nje je potrebno zato, da jo
bomo spet oskrbeli z duši-
kom. Dušik poveča rast in
pomaga, da imamo v jeseni
dovolj lep pridelek. Ko ob
koruza dosegla višino petde-
setih centimetrov, jo bomo
torej pognojili s KAN-om.
KAN-a trosimo 200 do 250 kg
na ha. .     .   .   .l.
Na vrtu bomo še sejali,
presajali in spodbirali krom-
pir. Sejali bomo korenček,
peteršilj, redkev, peso, ku-
mare, bučke, nizek fižol, bli-
tvo, solato, endivijo in radič.
Presajali bomo kapusnice,
zeleno, por, endivijo, od di-
šavnic pa majaron.
Spodbirali bomo krompir.
Znano je, da krompir zalega
večkrat. To pomeni, da dela
gomolje daljši čas, ne vse
obenem. Torej bo imel v ju-
niju nekaj gomoljev že do-
volj vehkih, da bodo primer-
ni za porabo. Pametno je, da
krompir previdno odgrnemo
in poberemo vehke gomolje.
Po tem zemljo spet zagrne-
mo in pustimo, da bo naredil
vse gomolje, kohkor jih je
zasnoval. Spodbiranje je za-
mudno, a koristno. Seveda
spodbiramo krompir le na
vrtu, kjer imamo posajeno
zgodnjo sorto krompirja. Na
njivi, kjer raste pozna sorta,
tega ne bomo delali.
Daje treba redno okopava-
ti, če je suša tudi zalivati,
o tem ne bom govorila, saj to
ve vsak vrtičkar sam. Povem
pa naj, daje pametno puščati
ves plevel, ki smo ga populi-
h, na gredi. Ko ga sonce pre-
suši, bo dobro senčil tla pod
sabo, pa tudi za hrano dru-
gim živim bitjem bo prav
kmalu. Gola zemlja, ki je iz-
postavljena soncu in dežju,
je rastlinam neprijazna. Ne
pozabimo tega pokrivajmo
tla v vrtu. Za pokrivanje je
dobra vsaka rastlina, ki še ni-
ma plodov. Najboljša pa sta
gabez in kopriva.
Dela ne bo zmanjkalo. Pa
tudi uspehi ne bodo izostali,
če bomo pridno vrtnarili.
IDA TEPEJ
Zavod za živinorejo
in veterinarstvo Celje
iinODNI KLEP^
VLASTA CAH-ZEfioJ
V soboto, 29. junija bomo
v opoldanski mavrici Radia
Celje spet govorih o modi.
Naša modna svetovalka Vla-
sta Cah-Žerovnik si je za te-
mo izbrala kopalke - ob njih
pa seveda še vsa druga obla-
čila, ki^ pridejo prav za na
plažo. Čisto za konec oddaje
pa bomo dodali še za ščepec
večerne mode, nasvete, kaj
obleči za bolj aU manj sloves-
ne večerne prireditve.
K slednjemu pa bi lahko
prišteli tudi,današnji nasvet
Vlaste Cah-Žerovnik. Čipka
je prav gotovo eden od mate-
rialov, ki so letos v modni
milosti, oblačila pa dajejo iz-
razito nežen in ženstven vi-
dez. In če smo še
nazaj poznali čipko
dodatek oblačilen^ SI
Cah-Žerovnik za dJ3
pravila predlog, kakoi!j
materiala ukrojiti ^ . >
no oblačilo.
Za konec pa naj
krat povabimo, da J[
z vprašanji, oprej^
z nagradnim koup^J
ga objavljamo v vsalj
ki Novega tednika!^
v uredništvo. TakoM
magali sooblikovali
Modni klepet, konec ij
pa čaka enega od vasll
uporabna nagrada - J
ten, ročno pleten pul(J
jopica. UreJ
Stara čipica
- nov model!
Vprašanje:
Nives iz Celja je redna
bralka naših modnih klepe-
tov, zato upam, da ne bo
spregledala odgovora na
svoje vprašanje, čeprav je
morala nanj počakati kar ne-
kaj časa.
Nives ima kljub svojim 21.
letom že nekaj šiviljskih iz-
kušenj, saj pravi, da si skoraj
vse šiva, včasih tudi kaj pre-
dela, sama.
V omari je našla črno,
80 cm dolgo široko čipkasto
krilo, ki je v pasu nabrano in
podloženo s satenom. Zani-
ma jo, kako bi si lahko ta že
demodiran model spremeni-
la, da bi ustrezal sedanjim
modnim zapovedim?
Odgovor:
Krilo najprej v celoOi
paraj, odstrani podlog
v pasu zožaj. Spredjujf
razporek po celi dolžinil
pira pa se s tremi ali
dekorativnimi gumbi-
daj obleci črn body i«
no črne legice, tako p«
ne bo potrebna, čipka P"
prišla lepše do izraza.
Če je materiala dov«
lahko ukrojiš tudi mii^
in podloženo bolero, P^l
terim nosiš oprijeto, d^
rano bluzo. Izbiraj meo
in rumeno barvo, ki bo
no »razbila« črnino, "
stemu kompletu pa^
še bolj atraktiven videj|
BIOLOŠKA PREHRANA
Seznam dovoljenih zaščitnih
sredstev za rastline
1. Splošno dovoljeni bi-
otehnični in biološki
ukrepi.
Pospeševanje naravnih so-
vražnikov povzročiteljev bo-
lezni in škodljivcev na kul-
turnih rastlinah.
Pasti za insekte.
Mehanična zaščitna sred-
stva.
2. Splošno dovoljena sred-
stva
Preparati, ki podpirajo od-
porno moč rastlin in zavirajo
škodljivce in bolezni:
preparati iz rastlin (gnojev-
ka iz kopriv, čaj iz preslice,
tobaka itd.), izvlečki iz alg,
bentoniti, kamena moka itd.
3. Omejeno dovoljena sred-
stva proti plesni (samo po
dogovoru z pristojno orga-
nizacijo)
Žveplo v prahu, maks.
0,7% v sadjarstvu pred cve-
tenjem.   Bakreni   preparati
(bakreni klorid, bakrenoap-
nena brozga, bakrosulfat)
maks. 0,05%.
Steklena voda (natrijev si-
likat) maks. 2%.
Kalijev pergamanat maks.
0,3% v sadjarstvu (pred in po
cvetenju samo 0,1%).
4. Omejeno dovoljena sred-
stva pri živalskih škod-
ljivcih
Bacilus Thuringensis (pre-
parat za bakterije).
Piretryn ekstrakt (buhač).
Qassiaekstr. (maks. 2%).
Oljne emulzije (brez insek-
ticidov) na osnovi parafin-
skih olj in rastlinskih olj.
Rjavo mazasto milo maks.
3%.
5. Izjemna določila
Vsako nedovoljeno upora-
bo nedovoljenih sredstev se
mora takoj sporočiti nadzor-
ni službi v organizaciji.
dr. JANEZ TASIČ
Lepota iz zelišč
Zeliščni tonik za
mastno Icožo
Eno pest lističev timijana,
eno pest lističev rožmarina
in 1 liter vode. Pustimo vreti
10 minut. Precedimo in pu-
stimo, da se ohladi.
Tonik uporabljamo zvečer
pred spanjem in ajutreO, pre-
den se naličimo.
Dišeč iosjon za
mastno Icožo
Dober losjon, prav tako
pripravljen na osnovi rožma-
rina, vendar z dodatkom po-
mirjujoče poprove mete:
1 zvrhana žlica poprove mete
in 2 žlički rožmarinovih listi-
čev. Kuhamo v pol litra vo-
de, najbolje deževnice.
Losjon uporabljamo pred
ličenjem in si ga lahko pri-
pravimo tudi za tri dni.
Obkladki proti
solzenju in
infekcijam
Da bi omihh očesno vnet-
je, ki ga povzročajo infekcije
ali pa bleščeča svetloba in da
bi zaustavili preveliko solze-
nje, si pripravimo janežev
čaj: 2 ali 3 žlice janeževega
semena in 1 liter vode.
Janež zdrobimo in strese-
mo v vrelo vodo. Odstavimo,
pokrijemo in čez 10 minut
precedimo. Dva ali trikrat na
dan si položimo na oči mlač-
ne obkladke.
Kupon
za modni nasvet
Ime m priimek: ..................................
Točen naslov ............
Starost: ...........................Višina
Teža: .......... Konfekcijska št
Barva las: Barva oci
Najljubše barve
26. JUNIJ 1991 - STRAN 31
televizijskji spored
32. STRAN -26. JUNIJ 1991
TELEVIZIJSKI spored
informacije
26. JUNIJ 1991 - STRAN 33
34. STRAN-26. JUNIJ 1991
Železninar
nagrajuje
Trgovina s tradicijo in bogato ponudlto
v Kovinotehninem pro-
dajnem centru Železninar so
pred leti z obnovo nekdanje,
po vsem Balkanu znane Ra-
kuscheve trgovine storili
pravi korak. Kupci so na-
mreč dobro sprejeli kombi-
nacijo klasične prodaje
v modernem, privlačnem in-
terierju, ki je kljub opleme-
nitenem lesku prodajnih po-
lic ohranil domačnost, pri-
ročnost in seveda tradici-
onalno znano poslovnost tr-
govcev Železninarja.
Ponudbo so v avi,entičnem
okolju nekdanje trgovine še
obogatili, v letih po obnovi
pa so jo še bolj prilagodili
željam kupcev. V dveh po-
slovnih oddelkih ponujajo
električna ročna orodja, vi-
jačno blago, rezilno in polje-
delsko orodje, med široko
potrošnjo pa sodi ponudba
posode, kristala in porcela-
na, bele tehnike in koles.
y sklop prodajnega centra
Železninar sodi tudi Glasbe-
ni center z bogato ponudbo
kaset, plošč in akustičnih
aparatov.
Tudi to poletje Železninar
preseneča svoje kupce z na-
gradami, popusti in posebno
ponudbo. Od 24. do 29. juni-
ja bodo med kupci, ki se bo-
do odločili za gotovinski
nakup nad 3000 dinarjev, iz-
žrebali nagrajence za enote-
denske počitnice v Poreču,
za 8 dnevno potovanje
v Španijo, 9 dnevno potova-
nje v Grčijo in 14 dnevno
križarjenje po Volgi. Vsem,
ki bodo v tem času za goto-
vino kupili blago v vredno-
sti nad 1500 dinarjev pa da-
jejo zastonj kosilo v znani
restavraciji Madrugada.
Ugodni pa so tudi kreditni
pogoji (1 -f- 3 oz. 1 -I- 5 mese-
cev z 8 oz. 10 odstotnimi
obrestmi, ter prodaja na tri
ah štiri čeke. V tem času nu-
dijo posebne popuste tudi
pri nakupu orodja Black
Decker, vijačnega blaga, ki
ga nudijo na kilograme, po
starih cenah imajo še na-
hrbtne kosilnice Jonsered
ter motorne žage Tomos in
Jonsered, pri beli tehniki
opozarjajo na pomivalne in
pralne stroje Candy, v Glas-
benem centru pa imajo na
zalogi še nekaj akustičnih
aparatov po starih cenah.
Cenovno privlačna je tudi
ponudba gorskih koles ter
rezervnih delov za kolesa,
posebej še, ker je Železninar
edina trgovina v središču Ce-
lja, ki ima tovrstno ponudbo.
Tudi pri kupcih posode so
mislili na vse. Kar iščejo, bo-
do našli tako tisti, ki kupuje-
jo cenejšo posodo, kot tudi
kupci specialne in nekoliko
dražje posode.
V Železninarju pa opozar-
jajo še na posebno ponudbo
izdelkov, ki jih nudijo pred
prodajalno, vsem pa so prile-
pili etiketo 15 odstotnega
popusta. Gre za izdelke Uni-
flex (pribor za škropljenje
vrtov), ročno orodje iz uvo-
za, steklo iz Rogaške Slati-
ne in male gospodinjske
aparate Rudi Cajevec.
Železninar nagrajujs
od 24. do 29. 6.1991 i
za vsak gotovinski nakupi]
3000 din nagradno žrebanjej
2 krat 7 dnevno
letovanje v POREČU
8 dnevno
potovanje v ŠPANIJO
9 dnevno
potovanje v GRČIJO
14 dnevno
križarjenje po VOLGI
Za vsak gotovinski nakup
1500 din brezplačno kosila^
stavraclji MADRUGADM
Javno žrebanje nagrajenca
1. 7. 1991 v Mavrici RadiaJ
informacije
26. JUNIJ 1991-STRAN 35
rTnlJSKI SPORED
27. junija do 3. julija
j^lO CELJE
l( 27. 6.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
'"'^ Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
'pes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do
prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00
 15,30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim klju-
:    Vsco glasba, 19.00 Zaključek sporeda,
."^"k 28. 6.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
! v Delo, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.45 Danes
'-'^ „.j 11,00 Opoldanska mavrica, 12.30 Kuharski kotiček, 13.00
"^olS-tit^ (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
Vročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke
,,jiavi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE, 19.00
; "^ek sporeda.
jjp,a^ 29. 6.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
.^jedvDelo, 8,45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
''1; Danes v Večeru, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska
'      12.30 Študentski servis, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS),
tio Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30
odki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
'"'mka osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica
^Lnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 30. 6.; 8^00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45
op. 9,00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska oddaja,
jomačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke
j'avi.
Ponedeljek, 1. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
i V) Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne, 10.00
Ločila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
^nesdo 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
,550 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika,
jgnirtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica domačih
lelodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 2. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poročila,
■015 Glasbene novosti, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska
-avnca. 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše,
;430 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
f!Si 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem,
igOO Zaključek sporeda.
Sreda, 3. 7.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
: : - v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00
• 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
.0 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?,
I3.OO Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika,
smrtnice, 17.30 Brane Rončel na Radiu Celje, 19.00 Zaključek
sKireda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah od
IDO do približno 15.00, na UKV frekvencah 100,3 in 95,9 MHz
■ stereo.
liADIO VELENJE
=etek. 28. 6.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia Vele-
30 Dogodki in odmevi, 16.20 Za konec tedna, 16.30 Duhovna
■7.00 Vaše čestitke in pozdravi, 18.00 V imenu Sove, 19.00
te, mi vrtimo, 20.00 Lahko noč.
eaeija, 30. 6.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Poročila Radia
e 11.25 Kdaj, kje, kaj, 11.30 Z mikrofonom med vami, 12.00
• do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih
pred 14 dnevi, nova pa sprejemali po telefonu 855-963),
nec opoldanskega javljanja, 15.00 Vaše čestitke in poz-
-eljek, 1. 7.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia
15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, kaj, 16.15 Minute
:imi ansambli, 17.00 Ponedeljkov šport, 18.00 Najboljše,
^-■ejše, 19.00 Na svidenje.
..»'eda, 3. 7.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Poročila Radia Velenje,
530 Dogodki in odmevi, 16.10 Ekologi imajo besedo, 16.20 Kdaj,
17.00 Vi in mi, 18.00 Nasveti vrtičkarjem, 19.00 Na svidenje.
Radio Velenje oddaja na UKV območju na frekvencah 97,2 In
PRIREDITVE
V knjižnici v Šentjurju bo danes, v četrtek 27. junija ob
19. uri literarni večer s predstavitvijo pesniške zbirke
Ivane Klepec. V programu bo sodeloval pevski zbor Skla-
dateljev Ipavcev Šentjur.
Pred cerkvijo sv. Jurija v Šentjurju bo jutri, v petek 28.
junija ob 20. uri koncert pevskih zborov občine Šentjur. 1
V Ponikvi pri Šentjurju bo v nedeljo, 30. junija popol-
dan sprejem po slovenskem običaju v rojstnih krajih naro-
dih buditeljev skladateljev Ipavcev in škofa A.M-
.Slomška.
V Savinovem salonu v Žalcu je na ogled razstava likov-:
nikov amaterjev. Razstava je na ogled do sobote, 29. junija. ■
Na Šlandrovem trgu v Žalcu bo danes, v četrtek 27..'
junija ob 19. uri koncert citrarjev in Savinjskega okteta.
Na Šlandrovem trgu v Žalcu se bodo v soboto, 29. junija
ob 9. uri začele prireditve ob praznovanju 10. žalske noči.
Ob 10. uri bo likovna kolonija, ob 11. uri kmečka ohcet
s šranganjem, ob 16. uri odprtje kmečke kuhinje, pol ure
kasneje pa bo otroški živ-žav z gostom Andrejem Šifrer-
jem. Ob 20. uri bo prvi Žalski tabor s povorko po mestnih
uhcah.
V Muzeju novejše zgodovine v Celju je na ogled raz-
stava Sprehod s Pelikanom.
V Grafičnem muzeju v Rogaški Slatini je na ogled
razstava z naslovom O jedači in pijači skozi grafično umet-
nost.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, v četr-
tek 27. junija ob 20.30 uri večer operetnih arij in duetov,
sodelovali pa bodo operni solisti iz Madžarske. Jutri,
v petek 28. junija bo v Kristalni dvorani ob 21. uri izbor
miss Slovenije, kot gost bo nastopil Vice Vukov. V nede-
ljo, 30. junija ob 20.30 uri bo v Kristalni dvorani večer
fihpinske folklore. V torek, 2. julija bo ob 20.30 uri v Kri-
stalni dvorani nastopil New Swing Quartet s črnsko
duhovno glasbo.
V Pivnici v Rogaški Slatini so na ogled dela, ki so
nastala na mednarodnem slikarskem eks-temperu.
V Celju bo jutri, v petek 28. junija ob 16. uri V. srečanje
pihalnih orkestrov celjske regije. Najprej bodo prome-
nadni koncerti, ob 17. uri bo parada po mestnih uhcah, ob
17.30 pa bo osrednji koncert na Tomšičevem trgu v Celju.
Sodelovalo bo 11 pihalnih orkestrov.
V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju
je na ogled razstava del II. slikarske kolonije diplomantov
Akademije za likovno umetnost Ljubljana.
V avli hotela Dobrna do konca junija razstavlja aka-
demska shkarka Tatjana Jenko.
V stranski dvorani Narodnega doma je na ogled raz-
stava z naslovom Celjski groQe...
V avli hotela Vesna na Topolšici do 28. junija razstav-
ljajo člani likovne skupine Februar.
Na trgu Atomske vasi v Podčetrtku bo jutri, v petek 28.
junija ob 20. uri večer opernih in operetnih melodij. Nasto-
pih bodo člani opere Pecs iz Madžarske.
V Pokrajinskem muzeju v Celju je do konca oktobra na
ogled razstava z naslovom Kelti na Celjskem.
Na celjskem Starem gradu je na ogled razstava shk, olj
in akvarelov avtorja Božidarja Ščureka.
V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je na ogled raz-
stava z naslovom Anton Novačan 1887-1951. Razstavo je
pripravila prof. Božena Orožen. V knjižnici pa bo danes,
v četrtek 27. junija ob 17. uri promocija pesniške zbirke
Moja Tišina avtorice Silve Železnik.
Na Tomšičevem trgu v Celju bo v soboto, 29. junija ob
8.30 uri začetek Kulturnega maratona celjskih ljubitelj-
skih skupin ob SSK.
V opatijski cerkvi sv. Daniela bo v nedeljo, 30. junija ob
14.30 uri otvoritev razstave Liturgična posoda arhitekta
Jožeta Plečnika. Zvečer pa bo na starem gradu Slovenska
vesehca, vse prireditve so od SSK.
V Vojniku je na ogled razstava v spomin slikarki Doro-
teji Hauser, ki jo je pripravila Milena Moškon.
V Likovnem salonu v Celju bo danes, v četrtek 27.
junija ob 19. uri otvoritev razstave iz stalne zbirke LS
starejše in srednje generacije celjskih likovnih ustvarjal-
cev. Razstava bo na ogled do sredine julija.
ROJSTVA
Celje
Rojenih je bilo 29 dečkov m
35 dekhc.
POROKE
Celje
Poročilo se je 8 parov, od teh:
Dominik PEKOSAK iz Strmca
in Romanca REČNIK iz Škofje
vasi, Cvetko ROŽIČ iz Celja in
Luce KARIČ iz Rušičev, Ivan
JAKOPANEC in Darinka
JAKŠE, oba iz Višnje vasi, Ma-
tilda POTOČNIK iz Laškega in
Karmen HAJNIGER iz Celja,
Dušan VERŠEC iz Rimskih
Tophc in Darja VIZJAK iz Ce-
lja, Stanislav MIKOLA in Lju-
bica DROFENIK, oba iz Arch-
na, Danijel BREZNIK iz Pe-
pelnega in Bojan ARTNAK iz
Rup, Štefan KURŠIČ iz Zado-
brove in Lidija KRIŽMARIČ
iz Šentjurja.
Laško
Poročilo se je 10 parov, od
tega: Branko LAPORNIK iz
Laškega in Silva POSPEH iz
Sedraža, Vitomir KLINC iz Pe-
trovč in Vesna GOLOB iz Tr-
bovelj, Robert BAJUK iz Celja
in Nataša BEDERNJAK iz
Murske Sobote, Uroš KUHAR
iz Hrastnika in Alenka BRI-
LEJ iz Radeč. Matjaž POSI-
NEK in Mojca PIPAN, oba iz
Celja, Vilko GABERSEK in
Leonida GOZDNIKAR, oba iz
Rečice pri Laškem, Stanislav
VIČ AR iz Ptuja in Vera MLA-
KAR iz Laškega, Danijel MA-
ROT in Simona ŠOBER iz Do-
brave pri Novi Gorici, Leander
ŽLOF m Romana LADiHA,
oba iz Celja.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Jože SKET iz
Rogaške Slatine in Valerija
VRABIČ iz Malega Tabora,
Marjan OČKO in Anica IVIČ,
oba iz Rjavic, Marjan PEVEC
iz Strtenice in Marija ŽABERL
iz Grobelc, Venčeslav CAJ-
TEK in Maijeta TRAMŠEK,
oba iz Stojnega sela.
Velenje
Poročili so se: Ramiz VELA-
GIČ iz Velenja in Senija LJU-
BIJANKIČ iz Gornje Kopriv-
ne, Samir ZAFIROVIČ in Saša
PINTARIČ, oba iz Velenja,
Herman NOVAK iz Kavč in
Amalija BIZJAK iz Šmartnega
ob Paki, Ivan SOBOČAN in
Irena VOGA, oba iz Velenja,
Robert VODEB iz Kavč in
Branka HUDOURNIK iz Pod-
kraja pri Velenju, Silvo OŠTIR
iz Velenja in Barbara FELICI-
JAN iz Vranskega.
Žalec
Poročila sta se: Igor ŠKOR-
JANC iz Šmartnega v Rožni
dolini in Mojca COKAN iz Ve-
like Pirešice.
SMRTI
Celje
Umrli so: Karol STOPAR, 78
let iz Sevnice, Anton ZIMŠEK,
79 let iz Celja, Franc ŠPRAJC,
85 let iz Šmarja pri Jelšah, Jo-
žef VIDENŠEK, 60 let iz Vele-
nja, Rudolf VENKO, 60 let iz
Dola pod Gojko, Frančišek
OPLOTNIK 54 let iz Laškega,
Zofija DRAČ, 82 let iz Javorja,
Helena ZIDAR, 82 let iz Šero-
vega. Vera SEME, 41 let iz
Strmca, Kristina BAŠA, 93 let
iz Celja, Marija KOŠTOMAJ,
84 let iz Leskovca, Veronika
POGLAJEN, 71 let iz Sv. Eme,
Marija ŠINTER, 74 let iz Šent-
janža, Štefan FIDERŠEK.77
let iz Celja, Marija ŠMIT, 60 let
iz Rogatca, Tomaž Krajnc, 5 let
iz Celja, Marija MARGUČ, 64
let iz Konjiške vasi, Marija
ŠTRAVS, 81 let iz Loke pri Žu-
smu, Nataša GABER, 46 let iz
Petrovč. Jože TURNŠEK, 61
let iz Kovč, Terezija PUŠNIK,
75 let iz Celja, Antonija GLA-
VAČ, 84 let iz Jablanice, Vin-
cenc PADEŽNIK, 59 let iz Tr-
novega, Frančiška VERDEL,
71 let iz Zavrha pri Galiciji, Lo-
vrenc HRIBERNIK,77 let iz
Razgoija, Alojz JOŠT, 66 let iz
Rifnika, Elizabeta ZUPANC,
61 let iz Zabukovice, Marija
MEŠIČ, 86 let iz Penoj, Ljud-
mila LANČIČ, 82 let iz Celja,
Pavlina TACER, 60 let iz Mari-
jine vasi, Angela DROFENIK,
65 let iz Celja, Neža POTOČ-
NIK, 77 let iz Ložnice, Konrad
KAMENIK, 67 let iz Arclina,
Stanislav JOŠT, 67 let iz Vrbja,
Ivan RATEJ, 86 let iz Celja,
Viktor OVIRK, 86 let iz Kom-
pol, Kamil ZELIČ, 87 let iz Ce-
lja, Angela ČATER, 78 let iz
Pečovnika, Andrej OGRIZEK,
17 let iz Rogaške Slatine, Roza-
lija KUNEJ, 52 let iz Gorjanc.
Laško
Umrh so: Adolf JAGER, 60
let iz Radeč, Jožef GOLOUH,
59 let iz Zg. Rečice, Marko
KNEZ, 55 let iz Lahomnega pri
Laškem.
Šmarje pri Jelšah
Umrh so: Matilda OSOLIN,
85 let iz Rogatca, Simon BER-
GLEZ, 62 let iz Irja, Terezija
FAJDIGA, 78 let iz Šibenika,
Jozefina VEBLE, 89 let iz Ma-
ribora, Zdenko SRAMEL, 19
let iz Brecljevega.
Velenje
Umrli so: Gertraud NO-
TERSBERG, 82 let iz Velenja,
Ana MASTNAK, 49 let iz Celja,
Marija VELIGOVŠEK, 34 let iz
Šempetra v Sav. dolini.
Žalec
Umrli so: Konrad KRAJNC,
41 let iz Žalca, Viljem NATEK,
83 let iz Gomilskega, Valentin
BRIŠNIK, 78 let iz Prebolda,
Jakob ŽGANK, 93 let iz Šešč,
Jože ŠALEJ, 68 let iz Žalca,
Matilca HLUPIČ, 82 let iz
Ptuja.
GREMO V KINO
KINO UNION
27. 6.: PLEŠE Z VOLKOVI
- ameriški film
od   28.   6.:   PREBUJENJA
- ameriški film
KINO MALI UNION
27. 6.: PLEŠE Z VOLKOVI
- ameriški film
28. in 29. 6.: DIVJA ORHIDE-
JA - ameriški film
od 1. 7.: HENRY V. - angle-
ški film
•KINO METROPOL
od 27. 6.: GLEJ, KDO TO
GOVORI II - ameriški film
od 27. 6.: POPOLDANSKE
SLASTI - ameriški film
KINO DOM
27. 6.: DOLGOLETNO PRI-
JATELJSTVO - ameriški
film
od 28. 6.: OBCESTNA KA-
VARNA - ameriški film
od 28.  6.: DOLGOLETNO
PRIJATELJSTVO - ameri-
ški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
27. in 28. 6.: NIKITA - franco-
ski film
29. in 30. 6.: GLEJ NO, KDO
SE OGLAŠA II. - ameriški
film
Nočni kino
28. in 29. 6.: SEKS Z DUHOM
- ameriški film
KINO UNIOR ZREČE
« 27. in 28. 6.: BRATSKA KRI
- ameriški film
30. 6.: NEVARNO MORJE
- ameriški film
Nočni kino
29. 6.: MI NISMO DEVICE
- ameriški film
KINO VELENJE
27. in 28. 6.: DIVJI V SRCU
- ameriški film
29. in 30. 6.: BRUC - ameriški
film
Nočni kino
27., 28. in 29. 6.: POŽELJIV]
BRATJE SEKSA - amerišk
film
KINO DOM KULTURE
28. 6.: PLEŠE Z VOLKOV
- ameriški film
KINO Šoštanj
28. 6.: PLEŠE Z VOLKO\
- ameriški film
30. 6.: POŽELJIVI BRATJ
SEKSA - ameriški film
1. 7.: BRUC - ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
28. 6.: DIVJI V SRCU - ame
riški film
BORZA DELA
Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih pri Republiškem zavodu za zaposlovanje - območni
enoti Celje, dne 24. 6. 1991.
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih.
Delovna organizacija
Vital Mestinje Podplat
OŠ Ivan Kovačič Efenka Celje
OŠ Slavko Šlander Celje
EMKOR d.o.o. Rogatec 252
VVO Rogaška Slatina
VVO Rogaška Slatina
VVO Rogaška Slatina
VVO Rogaška Slatina
ROGAŠKA - ZHT d. d. R. Slatina
ROGAŠKA - ZHT d. d. R. Slatina
ROGAŠKA - ZHT d. d. R. Slatina
ROGAŠKA - ZHT d. d. R. Slatina
Založba obzorja Maribor posl.
»Naša knjiga« Celje
Kočevar Jože Ločica 34, Polzela
Poteko Rudi Olga Liboje 68 a,
Petrovče
Opekarna Ljubečna
Poklic
dipl. ekonomist
pred. učit. slov., angl. jez.
pred. učit. slov, angl. jezika
pravnik
vzgojitelj
varuhinja
kuhar
kuharski pomočnik
ekonomski tehnik
natakar
kuhar
sobarica
trgov, poslov, ali komer. tehn.
stroj,  ključavničar ali strugar,
rezkalec
ključavničar
pomožni delavec
Delovno mesto
pom. direktorja za finance
učitelj slov., angl. jezika
učitelj slov., angl. jezika
vodja spi. kadrov, zadev
vzgojitelj
varuhinja
kuhar
kuharski pomočnik
inventarist
natakar
kuhar
sobarica
poslovodja grosist. prodaje
ključavnic, strugar. dela
oprav, ključav. del
razklad. gotov, izdelkov

''se več lisičk Celjskatržnica_kg/din
V,„, paprika                      70-150
kaže, da bo letos dobra —.—7-^
5*^.ka letina, saj je vreme ^P^"^^^__^
.primerno za rast tega do- presno zelje                      20
5^ P gozdnega sadeža. Prve , -^
f^.  pojavile lisičke, ki jih je ^12^_^
jj^aKim dnem več na celjski lubenice                     30-70
HU din za kilogram. Iz- -
latj"^ se je pocenila zelena so- grozdje_120-150
^■^^m''daf.'''^^' T"*"      f češnje                        50-100
dovoi        ^ ^^"^ ^^s" solate---
itnijjj ^.^ ^^^h vrtovih in da bo grenivke_140
?^«d^ain^ jabolka                       20-50
2<Un      po 20, zeleno pa   -
-.^ij^dirv ^   jagode_40-^0
kg/din        _—
S^^dl-^ ^^"^^"^_!2
-celi orehi_60
140 orehova jedrca                 160
^^^Uižol                       80 pomaranče                   35—40
p-i^zrnju 60-70   suhe slive_70
j^^^ggT]--^   med_90
\!!ipinu? ^5   "g^tarine_80
^^j^m^j^ ^-^^25   borovnice_120-200
^!!J^ek~~                       ^ šampinjoni                       80
KorcJr—---- -J "J   -
-m       _^1
_____               25-35 skuta, smetana                  60
-80 kaj mak                        ~300
loo ^^b^k'^^'-_^
^^^nir zaklane kokoši_78
^.^^^^^^^^^ zaklani piščanci                 82
36. STRAN - 26. JUNIJ 1991
INFORMACIJE

26. JUNIJ 1991 - STRAN 37
38. STRAN -26. JUNIJ 1991

.nfilASI
26. JUNIJ 1991 - STRAN 39
40. STRAN-26. JUNIJ 1991
kronika
NOČNE
CVETKE
• Marta Z. iz Vojnika je
prejšnji torek popoldne
spoznala, da ji ni druge po-
moči, kot da se obrne po
pomoč na policijsko posta-
jo. Njen možek Vlado se je
v njunem zakonskem gnez-
decu malo preveč udoma-
čil, to domačnost pa je Mar-
ta krepko občutila na raz-
nih delih telesa. Neprijetni
soprog bo moral k sodniku
za prekrške.
• Družbena samozaščita*
še vedno deluje. Neka žen-j
ska je minulo sredo zvečer:
policistom sporočila, da na,
Trgu V. kongresa v Celju j
štirje mladeniči brcajo^
v drogove javne razsvetlja-j
ve in da zaradi tega lučij
v tem delu mesta ugašajo.j
Fantom, ki so jo še pravo-j
časno pobrisah, naročamo,!
naj energijo raje sproščajo
na kakšen bolj koristen
način.
• Stanovalec 'iz bloka
v Opekarniški ulici je bil
v sredo ponoči zelo hud,
i ker je njegov sosed Jakob
B. razgrajal in razbijal po
stanovanju. Ker ni in ni ho-
tel odnehati, je bilo treba
poklicati na pohcijsko po-
stajo. Potem so si Jakobovi
i sosedje oddahnili in zaspa-
li, Jaka pa se bo moral za-
govarjati pred sodnikom za
prekrške.
• Iz bloka v Novi vasi je
v sredo ob enajstih ponoči
poklical stanovalec, h kate-
remu se je zatekla prestra-
: šena ženska in mu poveda-
I la, da jo mož tepe. Milan L.
bo za svoje nečastno počet-
je kaznovan.
• V četrtek zvečer je bil
• pred kinom Metropol pre-
tep. Ker je zadeva postajala
I iz minute v minuto bolj
i vroča, je očividec Roman
' L. zaprosil za pohcijsko po-
• sredovanje. Glavni akter,
ki je kršil javni red in mir,
Ekrem D. bo moral stopiti
pred sodnika za prekrške.
• Na pragu Metrojeve
prodajalne na Tomšičevem
trgu v Celju se je v petek
popoldne zleknil zdelan
možakar. Spanje pravične-
ga so mu odvzeli policisti,
ki so Friderika L. napotili
v domače počivališče. Fri-
derik je bil ubogljiv.
M. A.
v torek dopoldne je bila mejna kontrolna točka v Dobovcu še živahno delovišče. Zvečer
je moralo biti vse nared.
Dobovec, na meji
med dvema državama
Na našem območju je edi-
na mejna kontrolna točka
med Slovenijo in Hrvaško
v Dobovcu v občini Šmarje
pri Jelšah, sicer pa je takš-
nih kontrolnih točk v Slo-
veniji osem. V torek dopold-
ne in popoldne so potekala
še zadnja dela, da bi zvečer
lahko to kontrolno točko
predali namenu.
Kot nam je povedal načel-
nik Franc Beve, načelnik in-
špektorata mihce UNZ Ce-
lje, ta mejna kontrolna točka
ne bo v ničemer omejevala
ustaljenega gibanja ljudi
z obeh strani. Življenje se bo
odvijalo tako kot doslej, več
policijske »pozornosti« pa
bodo deležni tuji državljani.
Zlasti tisti, ki na tem območ-
ju prihajajo v Slovenijo z na-
menom, da se odpravijo
v lepšo prihodnost s presto-
pom avstrijske meje, za biva-
nje pri nas pa nimajo materi-
alnih ali drugih pogojev. Po-
licisti bodo na teh kontrol-
nih točkah nadzorovali tudi
morebitni pretok orožja,
streliva, mamil, mejne točke
pa bodo služile tudi za odkri-
vanje iskanih oseb. Sicer pa
bo za prehod mejne kontrol-
ne točke zadoščala osebna
izkaznica, vozniško dovol-
jenje ali podoben dokument,
seveda le v primeru kontro-
le, enako kot pri policijskih
kontrolnih pregledih, ki smo
jih vajeni na naših cestah.
M. A.
Značka miličnikov
Simbol specialcev
Kriminalistična služba
Policisti z novimi značlcami in simboli
z osamosvojitvijo Slovenije se spreminjajo tudi znaki in simboli slovenskih organov za notra-
nje zadeve. Spreminjanja znakov in simbohke so se v Repubhškem sekretariatu za notranje
zadeve lotili pravočasno, saj smo te nove znake oziroma simbole lahko opazili na pokrivalih in
oblačilih naših policistov še pred 26. junijem. Novi simboli predstavljajo posamezne glavne
policijske enote. Tako bomo sedaj zlahka prepoznali kdo so miličniki, kdo specialci, svoj znak pa
imajo tudi delavci kriminalistične službe. Da se bo vedelo, na koga seje v posameznih situacijah
treba obrniti.
Aretirali roparjii
in morilca
Policisti in kriminalisti celjske UNZ so v tei
junija zjutraj, v restavraciji hotela Paka v Vel«
jeli dva oborožena moška, ki sta osumljena
Petrolovem bencinskem servisu v Šentrup,
Žalcu, ropa Ininega bencinskega servisa v
Petrolovega servisa v Trebnjem. V roparskih
sta bila umorjena Petrolova delavca Igor Praj
Žalca in Franc Špilek iz Trebnjega, hudo ranj
bil delavec zagrebške Ine Anton Raspor.
Oboroženega trikratnega ropa, dveh umoro\)
nivega dejanja hude telesne poškodbe sta os)
25-letni Robert Zrlič iz Kamnika in 21-letni A(
iz Velenja.
PROMETNE NEZGODE
V jarku obležal
mrtev
v torek, 18. junija se je, ob 8.55
uri, pripetila smrtna prometna
nezgoda na magistralni cesti
v kraju Globoče.
Voznik kolesa z motorjem, Ka-
rel Kotnik (61) iz Celja je vozil iz
smeri Vojnika proti Frankovolo-
vemu. V Globočah, pri hišni šte-
vilki 10, je zavijal v levo, se z vozi-
lom pomaknil na sredino voziš-
ča, nakazal spremembo smeri
vožnje in nenadoma zavil na levo
polovico cestišča pred osebni av-
tomobil, ki gaje iz smeri Franko-
lovega pripeljal voznik Ludvik
Vučajnk (43) iz Trnovelj pri Ce-
lju. Ta je zaviral in se umikal,
vendar trčenja ni mogel prepre-
čiti. Voznik kolesa z motorjem je
odbilo v dober meter globok ja-
rek, kjer je obležal mrtev.
Povozil otroka
Na Tomšičevi cesti v Velenju
se je v torek, 18. junija popold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri je
bil hudo poškodovan otrok.
Po Tomšičevi cesti, v smeri
Kersnikove ceste je vozil osebni
avto Jožef Tomažič (41) iz Vele-
nja. Ko je pripeljal iz križišča
Tomšičeve in Jenkove ceste, mu
je na označenem prehodu za peš-
ce, z njegove leve strani, na cesto
pritekel osemletni G. R. iz Vele-
nja. Voznik je otroka zbil po ce-
stišču, kjer je obležal s hudimi
telesnimi poškodbami.
Pred križiščem ni
ustavil
Minuli petek dopoldne se je
pripetila nezgoda v Žalcu, v ka-
teri je bila ena oseba hudo po-
škodovana.
Iz smeri Žalca je proti Celju, po
Savinjski cesti, vozil osebni avto-
mobil Erih Blaj (30) iz Žalca. Ko
je pripeljal do odcepa za Petrolov
bencinski servis, mu je iz smeri
tega servisa pripeljal voznik
osebnega avtomobila Franc Šta-
mol (78) iz Arje vasi. Ker se voz-
nik Štamol pred križiščem
s prednostno cesto ni zaustavil,
je med voziloma prišlo do trče-
nja. V nezgodi je bil hudo poško-
dovan Franc Štamol.
Prelliteval pred
ovinkom
Na magistralni cesti, izven
naselja Gomilsko, se je minuli
petek zvečer pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena hudo in ena
lažje telesno poškodovana, ma-
terialna škoda pa znaša okoli
970 tisoč dinarjev.
Iz smeri Ljubljane proti Celju
je vozil osebni avto Maksimiljan
Vollmeir (30) iz Maribora. Ko je
pripeljal izven naselja Gomilsko,
je pri hišni številki Gomilsko 83
dohitel osebni avtomobil, ki gaje
vozil Zvonko Mastnak (33) iz Do-
brteše vasi. Voznik Vnii
začel to vozilo prehiteva?
ni nepretrgani črti. tik.
vim ovinkom. V tem t
nasprotne smeri pripei,!!
osebnega avtomobila
Plavčak (22) iz Vranskea
vem voznem pasu stavoj
pri tem pa je bil hudor»
van voznik Volimeir, laž«
dovan pa je bil voznik P'
Mopedist
v mopedista
v soboto popoldne se
kalni cesti v naselju 1
v šentjurski občini [
nezgoda, v kateri je bila
ba hudo telesno poškod
Voznik kolesa z motor
Zeme (41) iz Podgradaje
sredini vozišča iz smeri
proti Podgradu. V bli;
Podgrad 34 a mu je, pra\
sredini vozišča, nasproti
voznik kolesa z motorj
Vodišek (28) iz Podgra
mopedistoma je prišlo
nja, oba sta padla po
v nezgodi pa je bil hud
dovan Jože Vodišek.
Po levi strani
vozišča
Na lokalni cesti, izver
Tratna, v občini Šentji
v soboto zvečer pripetil
da, v kateri sta bili d'
hudo poškodovani.
Iz smeri Grobelnega
Tratni vozil osebni avto!
ger (32) iz Tratne. Ko je
po klancu navzgor je iz i
ga vzroka zapeljal na le
ceste. V tem trenutku:
sprotne smeri pripeljal
osebnega avtomobila Vi
šek (24) iz Bodrišne
Šmarskem. Vozili sta čel
Za avtomobilom, ki ga
Gajšek, pa je v istem čas
Ijal voznik osebnega a\i
Peter Jecl (25) iz P'
(Šmarje), ki je trčil v a
G^škovega avtomobila
godi sta bila hudo telesn
dovana voznik Jager i'
sopotnik, sedemletni i
Tratne.
Nezgoda v Veiei
v ponedeljek, 24.
1.20 uri se je v Velenju I
nezgoda, v kateri so bin
be hudo telesno posk'
materialna škoda pa
li 500 tisoč dinarjev.
Dušan Jezernik (23)
je vozil osebni avto po
ni cesti iz smeri Celja P
nju. Ko je pripeljal v
lenje je v desnem ovinK
v levo, v času, ko je
smeri pripeljala voznic
ga avtomobila Ksenija
(25) iz Celja. V trčenju«
loma so bili hudo teles"
dovani voznica Mlma^
njen sopotnik, petlet",
Celja ter voznik Ježem"
V pripravi nove
registrsice
tablice
s suverenostjo in samo-
stojnostjo se bomo v Evropo
odpeljali tudi z novimi slo-
venskimi registrskimi tabli-
cami na naših vozilih. Tabli-
ce so sicer še v fazi snovanja,
bodo pa te tablice drugač-
nih, zahodno-evroskih di-
menzij oziroma oblik. Upaj-
mo, da se bomo Slovenci ne-
kega dne v beli svet popeljali
tudi s takšnimi vozili, ki se
bodo dičila še z evropsko ka-
kovostjo.
Na sliki manjka celjska (in
še katera) tablica. Brez pani-
ke. Jo bomo imeli, krasil pa
jo bo menda grb grofov Celj-
skih.