Zakaj železni Bismark Daših nemških liberalcev ne trpi. Našim nemškim liberalcem in jibovemu repu slovenskim odpadnikom in Judežem se je pripetila velika nezgoda. Zelo so potrti in pobiti. Jihovo naivečje upanje splavalo jim je po vodi — sloviti in od njib kot zveličar češčeni Bismark jim je očitno slovo dal v prusko-nemškem dižavnem zboru. Dal jim je krepko brco, krhnil jib neuHmiljeno po plavi in prav trdno loputnil ob tla. Goreče so ga častili in veČ ali menje glasno upijali, naj jim pomaga bodi uže kakorkoli do starega gospodstva v Avstriji, da bi mogli vse druge narode strahovati, teptati in ponemčevati. Nekaj easa se je Bismark res držal, kakor da bi mu ovo kadeuje povoljno bilo. Toda naeukrat si pieaiisli in sedaj z nogama in rokama naše sitne nemško-liberalne mube od sebe odganja! Rekel pa je mogočni Bismark: da so neruški liberalci pod vodstvomHerbstaprevec zabtevali. Vsled tega je cesar uže zavoljo svoje preuzvišene cesarske biše prisiljeu bil začeti naslanjati se ua druge stranke (nemško ¦ konservativne in slovanske). To so Herbstovci sami zakrivili, ker ničesar o pravem času storiti ne umejo — zato jih imenuje Bismark —jesenske podleskovce (Herbstzeitlosen). — Stakimi ljudmi, pravi Bismark, se ne da vladariti. Isti Bismark je napadal še dalje našeHerbstovce v svojem listu ,,Norddeutscbe-Allgemeine Zeitung". Tukaj piavi, da so nemški liberalci pod Herbstom cesarskej rodbini bili nevarni: t a s t r a n- ka je botela cesarja strabovati, ne pa od cesarja straborana biti. Zato je morala propasti. Zlasti pa so dunajski listi te stranke n. pr. nNeue freie Presse" zaničevalci cesarskib in kraljevskib rodbin. Iq po tem takem se ni čuditi, da so nemški liberalci zgubili upliv in veljavo, katero so poprej imeli. Tako prilično ošteva Bismarkov list naše nemške liberalce in Slovanožrece! Mnogo Ijudi se temu čudi, da sejeBismark tako spreobrnol, popravil in poboljšal. Vsejemislilo, da hoče vsaj nemško-slovanske dežele avstrijske pograbiti. Naši liberalci 80 to tudi želeli in pričakovali. Toda uaenkiat zašumi drug veter. Raj mu je uzrok? Nič druga, kakor strah in sila. Kedar kdo več nasprotnikov, vsakega posebič, ob tla pomeče, se ima bati, da se nebi vsi združili in ga prijeli in v takib slučajib je skoraj vsak tepen. Napoleon I. je premagal Avstrijanee, Piuse, Kuse, Španjolce, vsakega posebič. Naposled 80 se pa vsi zoper njega vzdignoli in ga premagali. Jednako je z Bismarkom. Potlačivsi Dance, premagavši Avstrijo, poteptavši Francoze drznil se je razžaliti Italijane, Angleže, zlasti pa Ruse, ker je tem branil turškega sultana pognati iz Carigrada v Azijo. Sedaj se boji zveze vseh. Ko je toraj zapazil, kako se opomogli si Francozi dobrikajo Rusom, ti pa Fraucozom, bajd potegne Bismark na Dunaj k našeniii cesarju in napravi zvezo med Nemeijo, Avstrijo in Italijo, da se zabrani vsaka večja vojska v Evropi. Vsled tega je Bismark prisiljen želeti, da se Avstrija doma okrepi, ziasti da se njenioi Slovanom pravica stori, drugače mu Avstrija ne pomaga nič, ako bi se njegovi Neinci zgiabili s slovansko Rusijo in srdito Francosko ob enem. Ker pa Bismark ve, kako nemški liberalci Avstrijo slabijo in razdirajo, Slovane žalijo in teptajo, zato je srdito kresnol po teh abotnih želodarjib. Bismark potrebuje krepke zaveznice Avstrije v vaistvo lastne svoje pruske Nemčije in zato je dal našim nemškim libeialcem potrebni poduk z zasluženo brco vred. Naj si jo pomuijo!