URADNE OBJAVE Lato XIX Murska Sobota, dne 13. decembra 1984 št.: 32 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 258. Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1981—1985 259. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za del območja krajevna skupnosti Čamelavci, naselja Polana 260. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Puconci 261. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za vas Hotiza 262. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljutomer za leto 1984 263. Odlok o priključitvi delov določenih naselij k naselju Gornja Radgona 264. Odlok o spremembi katasterske meje med kataster-skimi občinami C v en, Krapje In Mota na območju občine Ljutomer 265. Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sani-tame preglede in dovoljenja v občini Ljutomer 268. Sklep o izvolitvi članov Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota 267. Sklep o dopolnitvah in spremembah dopolnitev družbenega plana Občine Lendava za obdobje 1981—1985 268. Popravek odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev-kmetij (Uradne objave, št. 30/84) 258 Na podlagi 63., 139. in 140. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80), 29. in 160. člena Statuta občine'- Murska Sobota (Uradne objave občin. Pomurja, št. 12/80) in Odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 (Uradne objave občin Pomurja, št. 11/82) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 6. novembra 1984 sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1981 — 1985 1. GLOBALNA OCENA DOSEDANJGA RAZVOJA OBČINE Besedilo ostane nespremenjeno. Z doslednim uresničevanjem začrtane politike razvoja kmetijstva in izvedbo načrtovanih investicij bo kmetijska proizvodnja naraščala letno za 4 %.. Zaradi večjega in bolj intenzivnega vključevanja organizacij združenega dela v mednarodno menjavo se bo izvoz povečal povprečno letno za 10 %. Uvoz bo predvidoma naraščal letno za 1 %. Z realizacijo načrtovanih investicij v organizacijah združenega dela in večjo usmeritvijo na kvalitetnejši razvpj bo zaposlenost v občini naraščala povprečno letno za 2,1 %. Ob doseganju načrtovane gospodarske rasti zastavljenih delitvenih razmerij bodo realni osebni dohodki nižji za okoli 3,0 % letno. 3.2. OBLIKOVANJE IN RAZPOREJANJE DRUŽBENEGA PROIZVODA V prvem odstavku se tabela nadomesti z naslednjo: — v 000 din v cenah 1980 1980 Str. 1985 Str. 1985 Povpr. I980 letna rast 81-85 V 5. in 6. odstavku se spremenijo številčni podatki: V petletnem obdobju bodo najhitreje naraščala sredstva za razširitev materialne osnove dela 16,4 %, sredstva za minimalno amortizacijo 10,9 %, in sredstva za pospešeno amortizacijo 3,0 % letno. Tako se bo delež sredstev za razširitev materialne osnove dela v delitvi povečal od 10,8 % na 20,4 %, kar bo izboljšalo reproduktivno sposobnost gospodarstva. Zaradi hitrejše rasti bo amortizaciia oo minimalni stopnji v letu 1985 udeležena v bruto dohodku z 10,2 %. Pričakuje se, da bo gospodarstvo občine v načrtovanem obdobju razporedilo za reprodukcijo 61059.707.000 din ali 26,9 % ustvarjenega bruto dohodka. Organizacije združenega dela bodo ustvarile v petih letih 3.653.512.OOO din akumulacije in 2.406.195.000 din amortizacije po minimalni stopnji. Dejansko razpoložljiva sredstva za razširjeno reprodukcijo bodo precej manjša zaradi določenih obveznosti. V 7. odstavku se spremeni prvi stavek: Sredstva za reprodukcijo bodo naraščala po povprečni letni stopnji 12, kar je precej nad planirano 2,0 % stopnjo rasti dohodka. V osmem odstavku se tabela nadomesti z naslednjo: — v 000 din — v cenah 1980 1980 1985 » J Skupaj Ind. (/-85 1985 Povp. letn rast 81-8 1\ )8O ’ 1. Sredst.za akumulac. 452.809 966.790 3,653-512 214 16,4 2. Amort.po pred, minimalni stopnji 549.085 481.940 2,406.195 168 10,9 5. Sredstva reproduk. 801.892 1,448.750 6,059.707 181 . 12,6 4. Del. akumulac.f doh. 11,8/- 22,8/ 17,9/, 5. Delež sredst.za reproduk.v bruto doh. .19,1'- 50,6/ 26,9,’ Prvi, drugi in tretji odstavek za tabelo se spremenijo: Na rast družbenega proizvoda po povprečni letni stopnji 2,4 % bo vplivala predvsem hitrejša rast v industriji, ki bo v družbenem proizvodu udeležena s 40,9 %. V letu 1985 bo odpadlo okoli 87 % celotnega družbenega proizvoda na združeno delo in okoli 13 % na zasebno delo. Delež združenega dela v družbenem proizvodu bo prevladoval v vseh dejavnostih, razen v kmetijstvu in obrti. Do leta 1985 se bo v strukturi družbenega proizvoda povečal delež industrije, kmetijstva, prometa, in zvez ter obrti in osebnih storitev. 3.3. USTVARJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA V 3. odstavku se 1. in 2. alinea spremenita: — sredstva za akumulacijo bodo naraščala po povprečni letni stopnji 13,8 %, delež akumulacije v bruto dohodku pa se bo povečal od 12,8 % v letu 1980 na 22,5 % v letu 1985; — sredstva za skupno porabo bodo naraščala v občini kot celoti po povprečni letni stopnji 0,3 %, sredstva za splošno porabo pa bodo realno nižja za 3,6 % letno, sredstva za osebne dohodke pa bodo realno nižja za 3 %. V 4. odstavku se tabela nadomesti z naslednjo: — v 000 din — cene 1980 3.4. OBLIKOVANJE IN RAZPOREDITEV SREDSTEV SKUPNE PORABE V prvem odstavku se spremeni 1. stavek: Sredstva skupne porabe, ki se oblikujejo s svobodno menjavo dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, bodo v letih 1981 — 1985 naraščala po 0,3 % povprečni letni realni stopnji. V 4. odstavku se spremenijo številčni podatki: V letih 1981 do 1985 bomo združili za potrebe SIS družbenih dejavnosti 3.183.539.OOO din, od tega za dejavnost 2.965.182.000 din in za vzajemnost 218.357.000 din. V 5. odstavku se tabela nadomesti z naslednjo: STRAN 10 VESTNIK, 13. DECEMBRA 1984 - v eenah 1980 SREDSTVA SKDPBE PORABE SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V LETIH 1931 - 198? SIS 198C 1981 1982 1985 1984 1985 Skuhaj 1981-1985 19.85 Povpr 1980 letna. rast Al -RA 1. SOV Slovenije 26.556 25.982 25 740 25.940 26.150 26.336 130.148 100 0 2. SOV 76-965 70.557 67.670 68.000 68.330 68 670 343.007 39. -2,3 * - dejav.ctr.var.. 54.404 52.541 55.420 55.750 54.080 34.420 168.011 100 0 - denarne oomeči 42.561 57-996 54.250 54.250 54.25O 34.250 174-996 30 -4,3 5- CIS 151.577 141.724 144.710 147.177 149.225 151.543 754,179 100 0 - dejavnost 149.535 140.056 145.270 145.500 147.500 149-580 725.286 ICO 0 - skuu.vzaj.nr.SRS 1.994- 1.688 1.440 1.877 1.925 1.963 , 8.893 98 -0,3 4. Kulturna skupnost 22.281 2?.106 20.550 21.790 22-250 22.694 114.170 102 O.,4 -c bč.kult.skup. 9.507 7.972 8.710 9-720 9.720 9-720 45,842 104 0,9 -Kultur.skup.SHS 12.974 32.754 11.640 12.070 12.510 12,974 61.928 100 0 5. TKS 8.771 8.249 8.190 3.540 8.490 8.636 41.905 98 -0,3 - cbč. TKS 7.581 7.145 7 - 060 7.170 7-280 7-581 36.036 100 0 - TKS SRS 1.590 1.104 1.150 1.170 1.210 1.255 5-369 90 ' -2,1 S. Skup.social.skrb. 50.789 28.889 29-560 29.850 30.500 50.789 149-168 100 0 7. Zdrav.skupne st 517.715 525.454 515-795 522.500 329-500 556-557 1627-586 1C6 1,2 - SIS občine 514.175 520.295 515-700 520.405 327.205 554.462 1616.067 106 1,3 — SIS SRS skup.p. 5-540 3.159 2.095 2.095 2.095 2.095 11.519 59 -10,0 3. Skupn.za zaposl. 8.855 8.190 8.000 8.270 8.550 8-855 41.865 100 0 9. Baziakcv.skupnost 1.522 1-431 1.620 1.620 1.620 1.620 7-911 106 1,2 SKUPAJ: 644.609 628.942 621.455 653.46? €44.195 655-500 3183-559 102 0,3 SIS občine 598.575 584.295 579.590 590.315 600.305 610-877 2965-182 102 0,4 - SIS SHS 46.254 44.647 42.045 43.152 43.890 44.623 213.357 96 -0,7 Investicije Zdrav.skupno st0,60% 14.468 12.579 15.161 15.622 14.099 14.592 67-853 100 C OlS - 0,40 % 9.646 8.429 8.774 9.081 9.399 9.728 45.411 100 0 SOV - 0,21 % 5.281 4.488 4.606 4.76? 4,954 5107 24.102 96 -o,a SKOPAJ: Jl'W. 25-496 26.541 27.470 28.432 -UL#6 100 0 3. 5. OBLIKOVANJE IN RAZPOREDITEV SREDSTEV SPLOŠNE PORABE V drugem odstavku se spremeni zadnji stavek: Sredstva za splošno porabo bodo realno nižja za 3,6 % povprečno letno, 4. Odstavek se spremeni: Ob načrtovani dinamiki rasti bo v petih letih predvidoma porabljeno za splošne družbene potrebe 518.473.000 din. Tabela v 4. odstavku se spremeni in nadomesti z naslednjo: — v 000 din v cenah 1980 STRAN 11 VESTNIK, 13. DECEMBRA 1984 Tako se bo delež zaposlenih od skupnega števila prebivalcev občine povečal od 27,3 % v letu 1980 na 29,5 % v letu 1985. Struk. 198$ Št ruk. i Povpr. letna rast 81-85 SKUPAJ: 17-856 100 19.791 100 111 2,1 Združeno delo 17.290 96,8 19.105 96,55 110 2,0 Gospodarstvo 14.532 80,5 15.979 80,7 111 2,1 Industrija 7.575 41,5 8.518 45,0 115 2.9 Kmetijstvo in gozdarstvo 786 4,4 895 4,5 114 2,7 Vodno gospodarstvo 190 1,1 208 1*1 109 1,8 Gradbeništvo 2.358 15,1 2.548 11.9 100 0,0 Promet 756 4,1 852 4,3 116 5.0 Trgovina 1.645 9.2 1.717 8,6 104 0,8 Gostinstvo in turizem 512 2.9 575 2.9 112 2,3 Obrt 260 1.5 297 1.5 114 2.7 Komunala 151 0,8 175 0.9 115 2,8 Financ.in druge pos.štor. • 589 2,2 596 1,9 102 0,4 Negospodarstvo 2.908 16,5 5.126 15,7 10? 1.5 Izobraževanje in kultura 9C7 5,1 992 5,0 109 1.7 Zdravstvo 1.275 7,1 1.406 7,1 110 1.9 UPS in druge organizacije 728 4,1 728 3,7 100 0 Samostojno osebno delo 566 5,2 6SG Tabela v 8. odstavku se nadomesti z naslednjo: 5,5 121 4,0 1980 Str. 1985 Str, ic >85 Povpr. letna rast Vseh zaposlenih 17.290 100 19.134 100 111 2,1 Visoka izobraz. 467 2,7 536 2,8 115 2,8 Višja izobrazba 882 5,1 1.014 5,3 115 2,8 Srednja strok.is 1.2.680 15,5 2.736 14,3 102 0,4 VKV 570 3,3 746 3,9 131 5,5 KV 4.775 27,6 5-836 30,5 122 4,1 PKV 4.495 26,0 5.549 29,0 123 4,2 UKV 3.423 19,8 ■2,717 14,2 79 -4,6 6. VKLJUČEVANJE V MEDNARODNO MENJAVO 1. stavek prvega odstavka se spremeni in dopolni: V letih 1981 — 1985 bodo organizacije združenega dela v občini vložile maksimalne napore za doseganje načrtovane 10 % povprečne letne stopnje rasti izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje in hkrati poskrbele za celovitejše in kvalitetnejše vključevanje v mednarodno menjavo. 2. odstavek se spremeni: Organizacije združenega dela bodo v tem srednjeročnem obdobju izvozile blaga v vrednosti 5.824 milijonov dinarjev. Višjo rast izvoza od povprečne letne stopnje 10 % predvidevajo Tovarna mlečnega prahu, ABC Pomurka DO Zunanja trgovina, IMP DO Panonija, Mesna industrija, KZ Panonka in ZGEP Pomurski tisk. 7. NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSTVA Besedilo v uvodnem odstavku se ne spremeni. 7. 1. INDUSTRIJA V prvem odstavku se prvi stavek dopolni: V tem srednjeročnem obdobju bomo razvoj industrije usmerjali v tehnološko intenzivno proizvodnjo, ki bo zagotavljala večji izvoz na konvertibilno področje, višji dohodek in pogoje za kvalitetnejšo gospodarsko rast občine. V drugem odstavku se spremenijo številčni podatki: Obseg industrijske proizvodnje bomo v srednjeročnem obdobju povečali po povprečni letni stopnji 3,5 %. V strukturi ustvarjenega družbenega proizvoda bomo v industriji povečali udeležbo od 39,8 % v letu 1980 na 40,9 % v letu 1985. Zaposlovanje novih delavcev bo predvidoma naraščalo po povprečni stopnji 2,9 % letno tako, da se bo delež zaposlenih v industriji do konca petletja povečal na 43 %. 7. 1. 1. Živilsko-predelovalna industrija V drugem odstavku se spremeni zadnji stavek: Obseg proizvodnje bomo ob povečanju produktivnosti v TOZD Klavnica z odpravo ozkih grl v proizvodnji predvidoma povečali povprečno letno za 8 %, v TOZD Predelava mesa pa za okoli 5 % letno. Tretji odstavek se spremeni: Agromerkur bo s posodobitvijo proizvodnje, razširitvijo klavnice na zmogljivost 3000 kom na uro, večjo specializacijo in delitvijo dela ter usmeritvijo izdelkov tudi v izvoz ustvaril pogoje za povečanje proizvodnje perutninskega mesa do leta 1985 za okoli 10 %. 7. 1. 2. Tekstilno konfekcijska industrija Za 2. odstavkom se doda naslednji novi odstavek: Beltinka se bo še naprej povezovala in dohodkovno sodelovala s TOZD v okviru delovne organizacije Rašica. Z razširitvijo proizvodnih prostorov bo naraščala proizvodnja za okoli 5 % letno. Program pletenin za odrasle se bo povečal, otroški program pa bo usmerjen v zahtevnejše izdelke. 7. 1. 3. Kovinska industrija V drugem odstavku se spremeni zadnji stavek: Celoten obseg proizvodnje se bo povečal povprečno letno za 5 %. V tretjem odstavku se spremeni drugi stavek: Obseg proizvodnje te organizacije združenega dela bo naraščal letno za 5 %, medtem ko se bodo montažne storitve zmanjšale za okoli 2 % letno. 7.1.4. Grafično predelovalna industrija Tekst se ne spremeni. 7.1.5. Lesno predelovalna industrija V drugem odstavku se spremeni zadnji stavek: Obseg proizvodnje te temeljne organizacije bo predvidoma naraščal • povprečno letno za okoli 10 %. 7.1.6. Nekovinska industrija Tekst ostane nespremenjen. 7.2. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 7.2.1. Kmetijstvo 8. Odstavek se nadomesti z naslednjim: V obdobju 1981—1985 bodo v skladu s srednjeročnim planom kmetijske zemljiške skupnosti izvedene hidromelioracije v naslednjih k.o.: — na območju Levega brega Ledave v odseku Polana — Domajinci, 1000 ha v sledečih k.o.: Markišavci, Polana, Predanovci, Brezovci, Lemerje, Puževci, Strukovci, Topolovci, Domajinci; — ob levem bregu Lipnice v Tešanovcih k.o. Tešanovci in na desnem bregu ,,Gajič” v k.o. Mlajtinci 243 ha; — v k.o. Krplivnik ob veliki Krki 114 ha; — ob Lipnici na območju „Mezof” v k.o. Sebeborci in k.o. Moravci 410 ha; — ob Doblu v k.o. Rakičan — Murska Sobota — Lipovci in Bakovci „ MOzge” 150 ha; — ob Doblu in Črncu v k.o. Ižakovci — Lipovci, Bratonci in k.o. Beltinci ,,Hrenovica” 160 ha; — k.o. Motvarjevci,.Turško groblje” 55 ha; — ob Kučnici v odseku Cankova — Gerlinci, v k.o. Cankova, Korovci 150 ha; — Ob Kučnici v k.o. Kramarovci in Ocinje 160 ha; — ob Ledavi v k.o. Topolovci in k.o. Domajinci 150 ha; — ob Marijanskem potoku Borovje v k.o. Martjanci in Sebeborci 100 ha; — ob Kobiljskem potoku v k.o. Čikečka vas in k.o. Motvarjevci 150 ha; — v k.o. Berkovci 60 ha; — v k.o. Markovci 120 ha; Agromelioracije bodo izvedene na naslednjih površinah: — v k.o. Domanjševci 400 ha; — v k.o. Lemerje, Bodonci, Zenkovci in Beznovci 400 ha; — v k.o. Cankova in Korovci 150 ha; 9. odstavek se spremeni: Melioracije bodo realizirane na površini 3.022 ha, od tega 1707 v družbenem in 1315 v zasebnem sektorju. V 10. odstavku se spremenijo številčni podatki: Skupna vrednost predvidenih del na melioracijah bo 232 milijonov din. Prvi stavek 11. odstavka se spremeni in dopolni: V srednjeročnem obdobju bomo v občini komasirali v 12. k.o. 2650 ha kmetijskih zemljišč na melioriranih površinah in v k.o. Berkovci. 15. odstavek se spremeni: Družbeni proizvod kmetijstva bo naraščal po povprečni letni stopnji 4 % in bo leta 1985. znašal njegov delež v družbenem proizvodu občine 13,8 %. V 16. odstavku se v tabeli spremenijo številčni podatki: Pri: perutnina živa teža v letu 1980 4850 ton, v letu 1985 5850 ton, indeks povečanja 120, povprečna letna rast 3,8 %. Pri: mleko v letu 1985 34.200 indeks povečanja 102, povprečna letna rast 0,5. 17. odstavek se spremeni: Kmetijska proizvodnja v organizacijah združenega dela se bo povečala za 6 % v zasebni kmetijski proizvodnji pa za 2,7 % povprečno letno. V 23. odstavku se spremeni številčni podatek: Povečanje osnovne goveje črede za 7 % in prašičev za okoli 100 % bo vplivala na povečanje proizvodnje pri govedi za 22 % in pri prašičih za 225 %, perutnini za 20 %, jajcih za 4 % in mleku za 2 %. 24. odstavek se spremeni: ABC Pomurka DO Agromerkur bo z lastno proizvodnjo in kooperacijsko proizvodnjo v letu 1985 dosegla 5.850 tisoč brojlerjev, oz. povečala proizvodnjo v petih letih za 20 %. V 28. odstavku se spremeni 1. stavek: Kmetijska proizvodnja v združenem delu bo v petih letih porasla za 33,8 %. V 30. odstavku se spremeni zadnji stavek in glasi: V rastlinski proizvodnji bo dan poudarek pridelovanju krmnih rastlin, sladkorne pese in krušnih žit. Z adnji stavek v 35. odstavku se dopolni: S tem bo na uveljavljeni in povečani udeležbi selekcije in njene službe, zagotovljena tudi možnost rasti v prometu s plemensko živino, v večji prireji mleka in telet na doma pridelani krmi in boljši klavni kakovosti živali. Zadnji odstavek se spremeni in dopolni: Za izvedbo ciljev na področju zemljiške politike v srednjeročnem obdobju bodo realizirane naslednje naloge: melioriranih bo 3022 ha, komasiranih pa 2650 ha v 12 k. o. na melioriranih površinah in v k. o. Berkovci. Odkupljeno bo 800 ha zemljišč in združenih za skupno proizvodnjo 500 ha ter uvedena preživnina za okoli 70 kmetij. Izdelana bo agrokarta za celotno območje občine. 7. 2. 2. Gozdarstvo Tekst se ne spremeni. 7. 3. GRADBENIŠTVO V gradbeni dejavnosti bo v letu 1985 dosežen enak družbeni proizvod kot leta 1980. Delež družbenega proizvoda gradbene dejavnosti v strukturi družbenega proizvoda občine bo nekoliko nižji. V letu 1980 je znašal delež družbenega proizvoda gradbene dejavnosti v strukturi družbenega proizvoda občine 11,6 %, v letu 1985 bo ta delež znašal 10,3 %. V 5. odstavku se spremenijo številčni podatki: Število zaposlenih se v gradbeni dejavnosti ne bo povečalo. Tako se bo delež zaposlenih v strukturi zaposlenih v gospodarstvu občine zmanjšal od 13,1 % v letu 1980 na 11,9 % v letu 1985. 7.4. TRGOVINA V 4. odstavku se spremenijo številčni podatki: V letih 1981 do 1985 bo družbeni proizvod trgovine naraščal po povprečni letni stopnji 1,3 %. Delež trgovine v družbenem proizvodu Občine se ne bo bistveno spremenil in bo znašal leta 1985 okoli 17,1 %. Zaposlenost se bo povečala za 0,8 % letno in bo koncem srednjeročnega obdobja v trgovini zaposlenih 1.717 delavcev. Od celotnega števila zaposlenih v občini bo zaposlenih v trgovini okoli 8,6 %. STRAN 12 VESTNIK, 13. DECEMBRA 1984 6. odstavek se dopolni z novim stavkom tako, da se med 1 in 2. stavek vrine naslednji tekst: dane bodo tudi možnosti odpiranja zasebne trgovine v odročnejših krajih'. Zadnji stavek se spremeni in dopolni: V Veletrgovini Potrošnik bo v tem obdobju naraščal promet blagain storitev povprečno letno za 3 % , v tem promet na debelo za 2,3 % in promet na drobno za 3,7 %. 7. 5. PROMET 4. odstavek se spremeni in glasi: Nosilec razvoja na področju ptt prometa je delovna organizacija za pit promet, ki bo vložila vse napore, da se v letih od 1981 do 1985 doseže povprečna letna rast poštnih storitev 3,0 %, telefonskih storitev 13,0 %, telegrafskih storitev 8,9 % in ostalih storitev 3,8 %. Število telefonskih naročnikov se bo povečalo od 3.189 v letu 1980 na 6.540 v letu 1985 in število telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev od 4,9 % v letu 1980 na 10,0 naročnika v letu 1985. 6. odstavek se spremeni: V načrtovanem obdobju bo družbeni proizvod prometne dejavnosti v občini naraščal po povprečni letni stopnji 2,6 %. Leta 1985 bo ta dejavnost udeležena v družbenem proizvodu občine s 5,6 %. Število zaposlenih se bo večalo letno za 3 in poraslo od 736 zaposlenih v letu 1980 na 852 v letu 1985. 7. 6. GOSTINSTVO IN TURIZEM Prvi odstavek se dopolni in na novo glasi: Razvoju gostinstva in turizma v občini bo v načrtovanem obdobju dan poudarek in sicer predvsem hitrejšemu večanju tujskega turističnega prometa in ustvarjanju večjega neto deviznega priliva z boljšim izkoriščanjem obstoječih nočitvenih kapacitet, boljšo kvaliteto turističnih storitev irt z izgradnjo turističnih in gostinskih izvozno usmerjenih objektov, nadaljnjemu razvoju zdraviliškega, kmečkega izletniškega in lovnega turizma ter izgradnji nočitvenih gostinskih in drugih dopolnilnih kapacitet preko katerih se bo nudila celovitejša in kvalitetnejša turistična ponudba ter povečal stacionarni turizem. V 3. odstavku se spremenijo številčni podatki: V obdobju od 1981 do 1985 bo v gostinstvu občine dosežena 2,3 % povprečna letna rast družbenega proizvoda. K ustvarjenemu družbenemu proizvodu občine bo ta dejavnost prispevala okoli 3,2 %. Število zaposlenih se bo povečalo od 512 v letu 1980 na 575 delavcev v letu 1985 in raslo povprečno letno za 2,3 %. 7. 7. REKREACIJA 7. 7. 1. Območje rekreacije: Prvi odstavek 4. točke se nadomesti z naslednjim: Gradnja sekundarnih bivališč je dovoljena na območjih opredeljenih s kazalcem 9022 prostorskega dela plana. 7. 7. 2. LOV IN RIBOLOV Tekst se ne spremeni. 7. 8. DROBNO GOSPODARSTVO 4. odstavek se spremeni in dopolni: V tem srednjeročnem obdobju bo družbeni proizvod obrtne dejavnosti v občini naraščal povprečno letno za 3,7 %. K ustvarjenemu družbenemu proizvodu občine bo ta dejavnost prispevala okoli 4,7 %, tako bo njen delež v strukturi nekoliko višji kot na začetku tega srednjeročnega obdobja. Število zaposlenih v družbeni obrti se bo predvidoma povečalo od 260 v letu 1980 na 297 v letu 1985, v zasebni obrti pa od 566 na 684. Posebna skrb bo posvečena produktivnemu zaposlovanju v združenem delu in samostojnemu osebnemu delu. 7. 9. INVESTICIJE GOSPODARSTVA Spremenijo in dopolnijo se investicije v naslednjih OZD gospodarstva; TOZD Panonija bo rekonstruirala lakirnico ter modernizirala strojno opremo. TOZD Blisk bo moderniziral opremo. AGROSERVIS bo zgradil prostore za tehnične preglede vozil, obrat za proizvodni program TAM ter adaptiral oddelek za tovorna vozila in traktorje. OZD SOBOTA bo razširila obstoječo gramoznico na območju k. o. Ivanjci površine 6 ha in na novo odprla gramoznico na območju ,,Žabjak” pri Krogu površine 8,6 ha ter uredila novo dovozno pot. MURA Tovarna oblačil in perila bo razširila prostore za TOZD Ženska oblačila in kotlovnico, vlagala v izgradnjo prve faze centralnega skladišča surovin in skupno prikrojevalnico, ter v prehod na avtomatsko krojenje, sofinancirala izgradnjo plinovoda, modernizirala strojno opremo ter vlagala v trgovsko mrežo. DO Mesna industrija bo pristopila k rekonstrukciji objekta za potrebe predelave ter izvršila rekonstrukcijo kafilerije. DO Tovarna mlečnega prahu bo rekonstruirala proizvodne in skladiščne prostore za predelavo mleka, zgradila delavnice, razširila kapacitete sušilnic ter modernizirala opremo. DO Gozdno in lesno gospodarstvo bo izvršila rekonstrukcijo žage v Mačkovcih, osnovala intenzivne nasade na 160 ha površin in modernizirala strojno opremo. Veletrgovina POTROŠNIK TOZD Preskrba bo zgradila prodajalne v Rogašovcih, Gederovcih, M. Soboti in na Hodošu ter vsako leto adaptirala 2 prodajalni. TOZD Izbira bo adaptirala in izvedla večja vzdrževalna dela Blagovnice v M. Soboti, TOZD Merkur bo zgradil skladišče kuriva, TOZD Veleprodaja pa bo adaptirala skladišče za živila. TOZD Diana bo dokončala investicijo v razširitev posteljnih in ostalih kapacitet v hotelu, pristopila k obnovi turističnega doma v G. Petrovcih, vlagala v sistem ogrevanja s sončno energijo in razvijala ponudbo gostinskih storitev v kioskih. TOZD Moravske toplice bodo zgradile hotel s športno-rekreacijskimi objekti, kompletirale gostinsko ponudbo, uredile kamp ter vlagale v raziskovalno energetsko vrtino. Pričeli bodo z izkoriščanjem termalne vode za ogrevanje prostorov v zdravilišču in pristopili k pripravam za izgradnjo rastlinjakov. TOZD Zvezda bo začela z izgradnjo nadomestnega lokala na Len-. davski cesti in na avtobusni postaji v Murski Soboti, uredila gostišče v gradu, prenovila obstoječe lokale in razvijala gostinsko ponudbo v kioskih. Organizacije združenega dela v občini bodo združevale sredstva za financiranje razvojnih programov usmerjenih v povečanje proizvodnje hrane, izvoza na konvertibilno področje in izboljšanje strukture gospodarstva. V 2. odstavku se spremenijo številni podatki: Načrtovane investicije gospodarstva občine bodo v globalu financirane 40—60 % iz lastnih virov, 20 % s sovlaganjem in združevanjem ter 20—40 % iz kreditnih sredstev. Na koncu besedila točke 7. 9. se doda novi odstavek: Organizacije združenega dela in družbenopolitična skupnost si morajo prizadevati za v«xje sovlaganje OZD izven regije v naložbe na območju občine zlasti v kmetijstvo in predelavo. 7. 10. MINERALNE SUROVINE 2. in 3. odstavek se nadomestita z naslednjim besedilom: Perspektivna nahajališča kremenčevega peska so na širšem območju Goričkega. Sedanja eksploatacija, separiranje in predelava se vrši v Puconcih z izkoriščanjem zalog na lokalnosti na področju k. o. Puconci in k. o. Bodonci z letno kapaciteto cca 110.000 ton. Zaloge peskov na področju Puconec in Bodonec bodo izčrpane do leta 1985. Sanacija z eksploatacijo poškodovanih kmetijskih zemljišč bo opravljena postopoma po končani eksploataciji. Sanacija zemljišč na lokalnosti Bodonci bo opravljena v letu 1983, na lokalnosti Puconci v večletnem obdobju, kajti vsi odkopani deli se v celoti uporabljajo za sedimentacijske bazene v tehnološkem postopku čiščenja odpadne vode. Količinsko in kvalitetno ugotovljene zaloge kremenčevega peska z vso ustrezno tehnično dokumentacijo, katere bomo v letu 1985 eksploatirali in so naše perspektivne zaloge, se nahajajo na širšem območju k. o. Kuštanovci ter znašajo skupno cca 15,000.000 ton ter na območju k. o. Moščanci, kjer znašajo zaloge cca 500.000 ton. Vsa poškodovana kmetijska zemljišča se bodo po končani eksploataciji sanirala in ponovno usposobila za kmetijske namene. 7. odstavek se nadomesti z naslednjim: Občina Murska Sobota razpolaga s pomembnimi zalogami opekarske gline. Dosedaj so ugotovljene največje zaloge v Puconcih. Njihovo aktivno eksploatacijo vrši opekarna Puconci. Letno izkoriščanje gline na tej lokaciji znaša 27.00 kub. metrov. V letu 1984 je predvideno opuščanje proizvodnje. Na območju glinokopa se bo v letu 1984 začela eksploatacija kremenčevega peska. 8. POSELITVENI PROSTOR Pred 1. odstavkom točke 8. 1. Omrežja naselij se doda novi odstavek: Spoznavanje razvojnih osnov na elementarnem nivoju poseganja v prostor po posameznih naseljih omogoča podajanje realnejših ocen ter bolj dokumentira smernice nadaljnjega razvoja in urejanja prostora. Sesti odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom: TIP D: V naseljih tega tipaje poudarjena kmetijska funkcija naselja. Delež kmečkega prebivalstva v večini naselij je nad 50 %. Za gibanje prebivalstva je značilna stagnacija ali celo zmanjšanje, pomembnih neagrarnih delovnih mest ni, opazna pa je relativno visoka delovna migracija. Gravitacijsko zaledje teh naselij je do 1500 prebivalcev, z osnovnimi potrebščinami oskrbujejo več kot 1000 prebivalcev. Primestna naselja kažejo večino že neštetih značilnosti glede dnevne delovne migracije, gravitacijskega zaledja in oskrbe z osnovnimi po-trebšiinajni. Število prebivalcev narašča, delež kmečkega prebivalstva se giblje v mejah 5—20 %. KLASIFIKACIJA NASELIJ: Tretji odstavek se na začetku dopolni z Bakovci. Četrti odstavek se spremeni in dopolni: TIP D: Bodonci, Bogojina, Brezovci, Dokležovje, Fokovci, Gančani, Gederovci, Hodoš, Križevci, Kuzma, Lipovci, Markišavc.i, Moravci, Moščanci, Pertoča, Petanjci, Polana, Salovci, Tišina, Tropovci in primestna naselja: Cernelavci, Krog, Martjanci, Nemčavci, Rakičan, Veščica. j-šm/ J V družbenem planu občine se v celoti črta točka 8. 4. Načini urbanističnega urejanja, ker je spremenjeno in dopolnjeno besedilo te točke na novo zajeto v poglavju 17, Namenska raba površin. 9. GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA 9.1. PROMETNA INFRASTRUKTURA 9.1.1. Ceste Besedilo 1. in 2. odstavka se nadomesti z naslednjim: Komunikativnost posameznih območij občine med sabo in s centrom občine je v največji meri odvisna od razširjenosti in funkcionalnosti cestnega omrežja. Primarno cestno omrežje je v občini dokaj dobro razvito, saj je skupna dolžina vseh kategoriziranih cest 600,80 km. Najpomembnejše prometne smeri se ujemajo s koncentracijo prebivalstva Najpomembnejše prometne smeri se ujemajo s koncentracijo prebivalstva in razporejenostjo proizvodnih dejavnosti v prostoru občine. Lega občine v širšem prostoru SRS je pogojevala koncentracijo najpomembnejših prometnih povezav v ravninskem delu občine (južnem) ter gričevnatem — severnem delu po dveh odsekih v smeri Kuzma in Hodoš. Osnovna shema prometnega omrežja na območju občine je, razporeditev v ,,Zahodnem ringu” (Murska Sobota—Martjanci—Gornji Petrovci—Kuzma—Cankova—Gederovci—Murska Sobota) s tangencionalnimi odseki povezav Gornja Radgona—Lendava ter odcepih proti Hodošu (cesto Gornji Petrovci—Hodoš) in Dobrovniku (cesta Martjanci—Dobrovnik). Visoka stopnja urbanizacije v južnem delu občine, koncentracija števila prebivalstva in gospodarskih ter centralnih dejavnosti (ki se kontinuirano nadaljujemo v sosednjih občinah) ima za posledico potencirano obremenitev obstoječe prometne povezave Gornja Radgona—Murska Sobota—Lendava. Neustrezna trasa omenjene ceste (trasa skozi naselja, tehnično ne zadovoljuje) je pogojevala načrtovanje nove povezave omenjenih naselij kot dela ceste Maribor—Lendava, z ustreznim sistemom obvoznic, ki bodo ves tranzitni promet usmerjale izven naselij. Načrtovanje in realizacija ceste Maribor—Lendava, istočasno pomeni učinkovito in sodobno povezavo občine Murska Sobota (in ostalih pomurskih občin) s slovenskim cestnim križem. Za to cesto in pripadajoči sistem obvoznic, smo v tem obdobju rezervirali zemljišče. S stališča razvoja krajevnih skupnosti v ozki povezavi z modernizacijo in intenziviranjem kmetijske proizvodnje moramo dati pozornost prav tako vzdrževanju in modernizaciji vaških cest, ki bodo zagotovile nemoteni dostop do kmetijskih zemljišč. V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bo po programu vzdrževanih 465 km kategoriziranih cest (občinskih) in sicer: 119 km asfaltiranih ter 346 km makadamskih cest. Rekonstrukcije, modernizacije ter investicijska vzdrževanja bodo v planiranem obdobju opravljena v dolžini 40,40 km v skladu s prioriteto gradnje v obmejnih in manj razvitih krajevnih skupnostih ter usklajeno z izgradnjo stanovanjskih sosesk in industrijskih kompleksov. V največjem obsegu se bo modernizacija cest izvršila na območju severovzhoda občine, saj je na tem področju tudi najbolj potrebna. Gre za območje na katerem število prebivalcev po naseljih večinoma upada in le deloma stagnira. Zato se prav z izboljšavo stanja na področju prometne infrastrukture in s tem boljšo komunikativnostjo z občinskimi in lokalnimi centri, teži k izboljšanju življenjskih pogojev prebivalstva-na teh območjih, s čimer bi se naj preprečil proces deurbanizacije. V 3. odstavku se spremeni pregled cest na katerih bo opravljena modernizacija in asfaltiranje: UL6.lL'>, Dolžina v km Leto realizacije 1. G. retrovci - Križevci 3,8 1981 2. rcrtoca od. reg;.ceste na hrib 1,8 1982 5. Galovci - Markovci - čepinci 6,0 1985 4. Gebeborci - Andrejci - Banovci 4,0 1985/84 5» Cankova - Gerlinci - tfikšinci Q, - Uogasovci 9,0 1984 0 6. Moravci - Gornji Moravci 2,0 1984/85 A 7. ^alovci - Polonci 4,0 1984/85 3. Križci - Lomanjševci 3,5 1985 4. odstavek se v celoti črta. 5. odstavek se spremeni in glasi: Asfaltne prevleke z ojačitvami v dolžim 6,3 km bodo položene na naslednjih odsekih občinskih cest: Dolžina v km Leto realizacije 3kakovci - Puževci 4,5 19U4/U5 Puconci - irižiil* coste 11/555 1,6 1984/85 Bakovci - riali Bakovci 0,4 1984/85 7. odstavek se v celoti črta. Za celoten gospodarski in družbeni razvoj Pomurja ter tudi občine Murska Sobota je pomembna sodobna povezava na slovenski cestni križ in sicer z izgradnjo t. i. severne magistrale, ki bo povezovala občine Lendava, Murska Sobota, Gornja Radgona, s priključkom na Ljutomer in Hodoš ter mejne prehode v Pomurju s povezavo na avto cesto Šentilj—Maribor—Ljubljana. Po letu 1985 bo predvidoma zgrajena t. i. južna obvoznica, kot navezava na severno magistralo. Potekala bo južno od mesta Murska Sobota od Kroga do Rakičana, kjer se bo pred Rakičanom — južno — priključila na obstoječo magistralno cesto Murska Sobota—Beltinci—Lendava. Z vzhodno ter južno obvoznico se bo v veliki meri sprostil že sedaj prevelik in pregost promet skozi občinsko središče. Navedene ceste bodo obšle Mursko Sobota in ne bodo imele funkcije mestnih vpadnic, ki terlaio kot take ustrezno opremljenost (pločniki, kolesarskimi stezami, razsvetljavo, železnicami idr.). Območje občine je danes zadovoljivo pokrito z avtobusnim prometom. Večje prostorske zgostitve linij ne bodo potrebne; potrebno pa bo organizirati bolj pregleden koncept linij ter povečati frekvenco avtobusov. Na podlagi razširjene šolske mreže ter analize dnevnih migracij delovne sile, bo potrebno ustrezno planirati mrežo šolskih avtobusov ter medcest-ni javni promet. 9.1.2. Železnica Besedilo ostane nespremenjeno: 9.1.3. Letališče Besedilo se dopolni in na novo glasi: Letališče v Murski Soboti je športnega tipa in zavzema površino 26,5 ha. Neposredna bližina urbaniziranih območij, posebej pa kvalitetna kmetijska zemljišča, v veliki meri omejujejo njegovo delovanje. Velikost pristajalne steze je 1500 x 100 m v smeri V-Z, koridorjev pa 2 x (3000 x 650 m). V tem srednjeročnem obdobju je predvidena razširitev letališča (pristajalne steze) v smeri S-J na površini 8 ha. Kljub predvidenim intervencijam letališče nima možnosti za prehod v sekundarno kategorijo letališč, torej bo še naprej športno-rekreacijskega značaja. Po letu 1985 pa se predvideva razširitev in hitrejše vključevanje pomurskega letalskega centra v letališko infrastrukturo SRS. 9.2. KOMUNALNA INFRASTRUKTURA Drugi odstavek se spremeni: V letih 1981—1985 bo po spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana cestnokomunalne skupnosti združeno za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav v občini 262.448.000 din. 9.2.1. Kanalizacija Pred 1. odstavkom se doda naslednje besedilo: V prizadevanjih za varstvo okolja ima ustrezno urejeno kanalizacijsko omrežje zelo velik pomen, s kanalizacijskim omrežjem sta pokrita v občini samo mesta Murska Sobota in naselje Beltinci, kjer je omrežje še v izgradnji. Prisotno je pomanjkanje učinkovitega reševanja odvodnje odpadnih voda, kar pomeni resno oviro pri nadaljnjem razvoju stanovanjske gradnje in širitvi industrijskih kapacitet. V prvem odstavku se črtata prva in tretja alinea, druga pa se spremeni: — severni zbiralnik od Cemelavec 3.300 m. 3. odstavek se v celoti črta. V 5. odstavku se spremeni pri stavek. Krajevne skupnosti mesta Murska Sobota bodo sodelovale pri financiranju severnega kanalskega zbiralnika. 9.2.2. čistilna naprava Odstavek se dopolni in na novo glasi: Zaradi preobremenjenosti obstoječe čistilne naprave je načrtovana izgradnja nove čistilne naprave s kapaciteto 160.000 E, zasnovana na principu dvostopenjske biološke čistilne naprave, na ta način bo mogoče uporabiti že zgrajene aeracijske bazene in prilagoditi delovanje čistilne naprave tudi za tretjo stopnjo čiščenja odpadnih voda. V odbobju 1981—1985 bomo v Murski Soboti dogradili obstoječo čistilno napravo in realizirali L fazo nove čistilne naprave s kapaciteto 60.000 E. 9.2.3. Oskrba s pitno vodo , Besedilo se nadomesti z naslednjim: S problemom stalne zagotovitve potrebne količine pitne vode se v občini Murska Sobota srečujemo že precej časa. V preteklosti se je vpričo perečih problemov zaščite pred poplavami in kasneje v skrbi za intenzivnejšo eksploatacijo površinskih voda v kmetijske namene, aktiviranost vodnega gospodarstva usmerjala v urejanje površinskih voda. Zaradi naraščajoče urbanizacije in gospodarske rasti občine stopa vprašanje preskrbe s pitno vodo vedno bolj v ospredje. Obstoječa vodna zajetja za naselji Murska Sobota in Beltinci ne zadoščata za ustrezno oskrbo prebivalstva in industrije. V občini je razen omenjenih črpališč cca 370 večjih ali manjših vodovodov in cca 12.000 zasebnih vodnjakov, katerih neoporečnost je vprašljiva. Za potrebe vodooskrbe občine Murska Sobota je opravljena raziskava potencialnih vodnih virov, katera je posebej izpostavila območje pri nase- □ IRMI, is VEOimilV, 1J. UtVtMBKA 1984 lju Krog s kapaciteto 130 1/s, in območje Borejci—Krajina. Slednji vodo-nosnik ima omejeno naravno napajanje. Omenjena območja bomo v tem srednjeročnem obdobju zavarovali, določili črpališča in pristopili k izgradnji glavnih cevovodov. Za potrebe vodooskrbe mesta Murska Sobota je predvidena razširitev črpališča pitne vode na lokaciji Omske meje s skupno kapaciteto 180 1/s. Primarni cevovod bo grajen v smeri proti Cankovi in Rogašovcem. Sekundarno vodovodno omrežje bo zgrajeno v mestu Murska Sobota in ostalih naseljih po programih krajevnih skupnosti. Pri gradnji vodovodnega omrežja, predvsem primarnega, bodo sodelovale mladinske delovne brigade. 9.2.4. Zbiranje in odlaganje smeti in odpadkov Pred 1. odstavkom se doda novi odstavek: Na področju kolektivne komunalne potrošnje predstavlja poseben problem javna higiena, ki je pomembna ne samo v ožjih urbanih kompleksih ampak tudi kot element prostorskega planiranja. Za 1. odstavkom se doda naslednji novi odstavek: Celotno območje občine prav tako nima ustrezno urejenega odvoza smeti, kar neugodno vpliva na okolje. V okviru prizadevanj za izboljšanje okolja je potrebno smotrno urejanje in ustrezno organiziranje zbiranja, odvoza in deponiranja smeti. 2. odstavek se spremeni: Vsi odpadki, ki niso predvideni za ponovno uporabo, se odlagajo na komunalnem odlagališču pri naselju Nemčavci. Omejena kapaciteta tega odlagališča zahteva ureditev nove lokacije. Predvideno začasno odlagališče, do leta 1985 bo na lokaciji Budinski mlin, na površini 0,3 ha. Urejena odlagališča so še v krajevnih skupnostih Bratonci, Cankova, Čepinci, Hodoš, Ižakovci, Lipa in Salovci. — v 3. odstavku se črta prva in spremeni zadnja alinea: — odločitev lokacije za centralno odlagališče nevarnih snovi za potrebe pomurske regije. 9.2.5. Pokopališča Besedilo te točke se dopolni in spremeni: Problem, ki je zagotovo v precejšnji meri vezan za določeno tradicijo, navade in način življenja, je vsekakor problem pokopališč. Zaradi tega so vprašljive radikalnejše spremembe v prostorskem in organizacijskem reševanju pokopališč. Primerjava sanitarnih predpisov o gradnji objektov v bližini pokopališč in dejanskega stanja nam kaže, da je večina obstoječih lokacij neustreznih. Osnovna izhodišča razvoja pogrebne in pokopališke dejavnosti v občini so: — usmerjen način pokopavanja, — pridobitev novih površin oziroma realizacija novega centralnega pokopališča, — sodobnejši način upravljanja ter poenotenja dejavnosti na območju občine. Poseben problem je kapaciteta obstoječih pokopališč. Obstoječe pokopališče zavzema površino 2,2 ha. Od vseh obstoječih lokacij je kapaci-tativno raziskano le pokopališče v Murski Soboti. S predvideno razširitvijo za 1,1 ha, v smeri proti Vegovi ulici in interpolacijami na obstoječih površinah bi pokopališki prostor zadostoval do leta 1995. 9.3. STAVBNA ZEMLJIŠČA 9.3 .1. Priprava zemljišč za družbeno usmerjeno stanovanjsko blokovske gradnjo v mestu Murska Sobota. Prvi odstavek se nadomesti z naslednjim: Za obdobje 1981—1985 je predvidena priprava stavbnih zemljišč za stanovanjsko blokovsko gradnjo v Murski Soboti za 800 stanovanj in sicer: — Lendavska ulica 17, 19, 21, 27, 29 — Staneta Rozmana — Cvetkova ulica 16, 18 — Mojstrska 1, 5, 7, 8, 9, 10, 16, 18 — Lendavska 11, 11 a, 13, 35,37, 39,41,41 a, 43 — Kocljeva 8, 10, 12, 14 — Arhitekta Novaka 11, 13, 13 a — Staneta Rozmana — Gregorčičeva 29, 31, 33 — Lendavska 20, 22, 24, 26, Cvetkova — Gregorčičeva — Vrtna ulica 1, Mojstrska 13 9.3 .2. Priprava stavbnih zemljišč za usmerjeno individualno gradnjo stanovanj Prvi odstavek se spremeni: Za usmerjeno individualno stanovanjsko gradnjo se bo v letih 1981—1985 sporazumno s krajevnimi skupnostmi pripravilo 500 parcel v naseljih Murska Sobota, Beltinci, Černelavci, Martjanci, Moravci, Krog, Rogašovci, Bakovci in Rakičan. 9.4. STANOVANJSKA GRADNJA 5. odstavek se spremeni: Na osnovi sprejete stanovanjske politike v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti občine, novega sistema financiranja stanovanjskega gospodarstva in finančnih možnosti bo v obdobju 1981—1985 zgrajenih povprečno letno 300 stanovanj, oz. v petih letih skupno 1.500 stanovanj, od tega 600 ali 40 % družbenih stanovanj in 900 ali 60 % individualnih stanovanjskih hiš. V 9. odstavku se spremeni 1. stavek: Povprečna velikost zgrajenih družbenih stanovanj bo znašala 52,73 kv. m., individualnih stanovanjskih hiš pa 90 kv. m., neto stanovanjske površine. 11. odstavek se spremeni: Struktura načrtovane stanovanjske gradnje po namembnosti bo naslednja: 370 družbeno najemnih stanovanj 200 solidarnostnih stanovanj 30 etažnih zasebnih stanovanj in 900 individualnih stanovanjskih hiš. Struktura izgradnje stanovanj po vrsti bo naslednja: 50 garsonjer, 100 enosobnih stanovanj, 50 enoinpolsobnih stanovanj, 270 dvosobnih stanovanj, 80 dvoinpolsobnih stanovanj, 50 tri in več sobnih stanovanj, 900 individualnih stanovanjskih hiš. 12. odstavek se spremeni in nadomesti z naslednjim: Glede na potrebe in planirana sredstva bo izgradnja stanovanj v letih 1981 —1985 po posameznih krajih naslednja: DHUŽB13A STAHOVAKJSKA GSAISJA : OBJAK Število stanov. Terainski plan začetek dokončanje Murska Sobota - skupaj Lendavska sever II.etapa 563 157 1/1981 X/1982 Lendavska sever IH.etapa 65 1/1982 IX/1985 St.Bozaana-Ovetkova (Voroš) 24 IX/1982 U/1983 Lendavska sever - ob Ledavi A, B, C, D 84 IV/1984 VI/1985 E. F, G, H 87 VI/1984 X/1985 Lendavska (Švare) 4o HI/1985 HI/1986 Mojstrska (blokovski predel - Benov) 5o III/1985 VI/1984 Kocljeva - jug (Bratina - Adanič) I. 'etepa 56 V1985 H/1986 Ostala naselja - skupaj Prosenjakovci 37 6 HI/1981 V/1982 Beltinci 14 IV/1984 XH/1985 Bogašovci 9 HI/1984 III/1985 Petrovci 8 1983 1984 INDIVIDUALNA STANOVANJSKA GRADNJA Individualna stanovanjska gradnja se bo izvajala v skladu s potrebami in razpoložljivimi površinami znotraj meja naselij opredeljenih s temi spremembami in dopolnitvami plana občine. 12. odstavek se spremeni; Za financiranje planirane stanovanjske gradnje in obnovo stanovarnjskega standarda obstoječih stanovanj bo treba v tem obdobju zagotoviti 1.7OO.375.OOO din ter 45.547.000 din za solidarnostne namene iz naslednjih virov — 000 din — cene 1980 — čistega dohodka 503.981 — dohodka 148.204 — sredstev delavcev, ki zdru- žujejo delo pri obrtnikih 9.139 — sredstev SPIZ-a 8.510 — lastne udeležbe 538.497 — amortizacije 13.090 — sredstev bank 524.497 13. odstavek se spremeni: Sredstva za solidarnostne namene bodo namenjena — v 000 din — v cenah 1980 — na nivoju občine za delno nadomestilo stanarin ter posojila borcem NOV in kmetom borcem NOV 17.762 — na nivoju republike za nasta- nitev udeležencev MDA, gradnjo dijaških in študentskih domov ter gradnjo in nakup stanovanj za kadre v manj razvitih občinah in obmejnih območjih 27.785 9.5. VODNO GOSPODARSTVO 2. odstavek se spremeni: Za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov bo v občini namenjeno v petih letih 63.800.000 din, od tega 46 % sredstev za vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, 45 % za vzdrževanje naravnih vodotokov in okoli 9 % sredstev za opravljanje javne službe. V 3. odstavku se spremeni 1. stavek: V skladu s programom razvoja vodnega gospodarstva na območju Drave—Mure v obdobju 1981—1985 in Projektom melioracij zemljišč v severovzhodni Sloveniji v letih 1978—1985 ter materialnimi možnostmi bo v tem srednjeročnem obdobju investirano 84.594.000 din v vodno gospodarstvo občine. V 4. odstavku se pri naštevanju investicij spremeni in dopolni: Dolžina Leto izgradnje Regulacija Ledave z rekonstrukcijo nasipov v odseku Rakičan—Gančani 3,5 km 82/83 Nadaljevanje regulacije Ledave za popolnejše delovanje AK Ledavsko jezero v odseku Petroča—Sotina 2,0 km 83/85 Regulacija.Dobla na odseku Rakičan —Bratonci—Beltinci Ostale investicije ostanejo nespremenjene. V 7. odstavku se spremenita 2. in 3. stavek: V ta namen bo združevala sredstva tudi Območna vodna skupnost, ki bo kot delež občine prispevala 11 milijonov din. Del teh sredstev v višini 3 milijonov bo namenjen razširitvi čistilne naprave v Murski Soboti, predvidoma v letu 1982 ostalo pa za gradnjo objektov za vodooskrbo. 9. .odstavek se spremeni: Za uspešnejši in skladnejši razvoj vodnogospodarske dejavnosti bo v občini namenjeno 1,2 milijonov din za izvedbo hidrogeoloških raziskav, raziskav vodnih virov, raziskav delovanja drenažnih sistemov in drugo ter raznih študij, ocen in analiz o vodni oskrbi,. zaščiti pred poplavami, namakanju kmetijskih površin ipd. 10. odstavek se spremeni: Sredstva za financiranje vodnogospodarske dejavnosti s strani Območne vodne skupnosti Mura v občini Murska Sobota v skupni višini 166.764.000 dinarjev se bodo zagotavljala iz naslednjih virov: — lastna sredstva zbrana z vodnim prispevkom v občini skupaj 78.000.000 din in — solidarnostna združena sredstva vodnih prispevkov od ostalih območnih vodnih skupnosti v SR Sloveniji skupaj 88.764.000 din. 9.6. PTT PROMET V drugem odstavku se tabela nadomesti z naslednjo: 198o 1985 Indeks 85/8o 1. Število pošt 18 19 lo6 2. Kapacitete tg priključkov 8o 16o 2oo 3. Št.teleks naročnikov na lo.ooo prebivalcev 5.7 5,9 159 4. Kapacitete ATC priključkov 3.86o 9 .24o 239 5» Št. telet.naročnikov 3.189 6.54« 2o5 6. Št.telef.naroč.na loo prebiv. 4.9 lo 2o4 ?. Št. telet. govorilnic 25 58 165 Tretji odstavek se spremeni in glasi: V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bo za investicije namenjeno 289.327.000 din, od tega v investicije skupnega pomena za celotno Pomurje 164.736.000 din. V četrtem odstavku se spremeni in dopolni prvi stavek: V letih 1981—1985 bomo na območju občine razširili zgradbo pošte za glavno avtomatsko centralo v Murski Soboti, zgradili poštno zgradbo v Rogašovcih ter poštni prometni center in PTT servis v Murski Soboti, adaptirali stari šolski zgradbi v Beltincih in Martjancih ter zgradbo recepcije v Moravcih. — V četrtem odstavku se tabela nove avtomatske telefonske centrale nadomesti z naslednjo: KATC Rogašovci 160 KATC Šalovci > 100 Prvi stavek osmega odstavka se spremeni: Na področju telegrafskih investicij se predvideva v srednjeročnem obdobju razširitev končne avtomatske telefonske centrale v Murski Soboti za 80 priključkov. V devetem odstavku se tabela za PTT nadomesti z naslednjo — v 000 din — v cenah 1980 1. Lastna sredstva 85.365 2. Združena sredstva 70.152 3. Krediti poštne hranilnice 77.628 4. Poslovne banke 32.974 5. Komercialni krediti 23.208 9. 7. ENERGETIKA Prvi odstavek se spremeni in dopolni: Območje občine Murska Sobota se oskrbuje z električno energijo iz razdelilne transformatorske postaje Murska Sobota 110/10-20 KV, ter Mačkovci 35/10 KV. Trikotnik RTP Mačkovci predstavlja začasno, oziroma zasilno napajanje z izredno majhnimi prenosnimi zmogljivostmi. Za učinkovito in kvalitetno oskrbo z električno energijo je potrebna dokončna izgradnja 10 kV prenosnega omrežja, ki bo povezana s proizvodnimi elektroenergetskimi objekti na reki Muri. V kontekstu, dolgoročne in zanesljive oskrbe z električno energijo, bomo v tem srednjeročnem obdobju dosledno realizirali sprejete ukrepe racionalnega pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije, ter varčevanja in usmerjanja proizvodnje v cilju manjše porabe električne energije. Zadnji stavek v besedilu te točke se dopolni z naslednjim tekstom: Pristopilo se bo k raziskavam možnosti izkoriščanja toplovodnih vrtin. 9. 8. PLINOVODNO IN TOPLOVODNO OMREŽJE Prvi odstavek se spremeni in na novo glasi: V tem srednjeročnem obdobju bomo začeli z deli na gradnji plinovodnega omrežja. 9.9. POŽARNA VARNOST 6. odstavke se spremeni: Pri skupnosti za varstvo pred požarom se bo v petih letih z združevanjem sredstev zbralo 38.283.000 din. Za naložbe v nakup osnovne opreme, vodno reševalne opreme, posebne opreme za reševanje ob razlitju oljnih tekočin, strupov in drugih nevarnih snovi, nabavo gasilskih vozil in cistern, gradnjo in ureditev prostorov za shrambo tehnične opreme ter soudeležbo pri gradnji vodohramov v krajevnih skupnostih bo namenjeno 18.759.000 din. 10. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Zadnji stavek 3. odstavka se spremeni tako, da se glasi: Programi družbenih dejavnosti se bodo izvajali v dosedanjem obsegu in ne bo možno uvajati novih. 10. 1. DRUŽBENO VARSTVO IN VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK 3. odstavek se spremeni in dopolni: V skladu s to usmeritvijo bo na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok do leta 1985 zagotovljeno: — vzgoja in varstvo otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah in varstvenih družinah za okrog 2050 otrok ali 37 % vseh otrok v starosti od 8 mesecev do vstopa v osnovno šolo; — pri splošni bolnišnici Murska Sobota en oddelek za vzgojo in varstvo bolnih predšolskih otrok. Glede na zmanjšane možnosti investicijskih naložb bomo v večji meri izkoriščali obstoječe vzgojno-varstvene objekte in v njih izvajali programe. Prednost bodo imeli programi za starejše predšolske otroke, zlasti programi priprave otrok na osnovno šolo in otroke stare 5 let. Prizadevali si bomo za izenačevanje pogojev in postopnega približevanja vzgojne dejavnosti vsem otrokom, ki niso vključeni v vzgojnovarstveno organizacijo z izvajanjem programov v krajevnih skupnostih. 4. odstavek se spremeni in dopolni: Na področju otroškega varstva bomo zgradili naslednje vzgojno-varstvene objekte: — otroški vrtec Lipovci-Bratonci 2 oddelka — otroški vrtec Mačkovci 2 oddelka (v okviru novo-gradnje OŠ Mačkovci) — v Murski Soboti v okviru stanovanjske izgradnje iz sredstev samoprispevka 6 oddelkov za organizirano dnevno bivanje otrok — otroški vrtec Beltinci 3 oddelke. 5. odstavek se spremeni: Z realizacijo načrtovanih investicij bo na novo vključenih v vzgojno-varstvene organizacije 340 otrok. 10. 2. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE STRAN 16 VESTNIK, 13. DECEMBRA 1984 10.2. 1. Osnovno šolstvo V predzadnjem odstavku se doda novi stavek: Glede na zmanjšane materialne možnosti, referendumskega programa v tem srednjeročnem obdobju ne bo možno v celoti realizirati. 10. 2. 2. Glasbena vzgoja Tekst se ne spremeni. 10. 2. 3. Srednje usmerjeno izobraževanje • Tekst se ne spremeni. 10 .2.4. Delavska univerza Tekst se ne spremeni. ‘ 10. 3. ZDRAVSTVENO VARSTVO V prvem odstavku se drugi in tretji stavek dopolnita in spremenita: Zato bomo za nadaljnji kvalitetni razvoj zdravstvenega varstva v obdobju 1981—1985 namenili posebno skrb varstvu pri delu v organizacijah združenega dela in odsotnosti iz dela zaradi bolezni, nesreč pri delu, posebno nesreč izven dela in nege družinskih članov. Dogovorjena in organizirana bo mreža enot osnovne zdravstvene dejavnosti in drugih zdravstvenih organizacij združenega dela ter delitev dela, ki bo zdravstveno varstvo tako približala delovnemu človeku in občanu, da mu bo nudila v danih razmerah in pogojih strokovno čim bolj ustrezno raven. V 2. odstavku se 1. alinea spremeni: — osnovno zdravstveno dejavnost s hitrejšim razvojem medicine dela, splošne medicine, splošnega in mladinskega zobozdravstva, z uvajanjem in širjenjem zdravljenja ter zdravstvene nege na domu, s širjenjem dispanzerskih metod dela pri izvajanju zdravstvenega varstva delavcev in povečevanjem obsega specialističnih konziliamih storitev. Za 2. odstavkom se doda novi 3. odstavek: Ob razvijanju osnovnega zdravstvenega varstva si bomo prizadevali za zmanjševanje obsega najdražjih oblik zdravstvenega varstva ter za racionalizacijo predpisovanja in porabe zdravil. 10 . 4. SOCIALNO SKRBSTVO Tekst se ne spremeni. 10. 5. KULTURA Tekst se ne spremeni. 10. 6. TELESNA KULTURA Tekst se ne spremeni. 10. 7. RAZISKOVALNA DEJAVNOST Besedilo se ne spremeni. 11. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA Tekst se ne spremeni. 12. PROJEKCIJA INVESTICIJSKIH VLAGANJ V OSNOVNA SREDSTVA V 2. odstavku se spremenita in dopolnita prva dva stavka: V letih 1981—1985 bo po predvidevanjih v občini vloženo v materialne naložbe 5.568 milijonov din ali 27,4 % družbenega proizvoda občine. Za investicije v gospodarstvu bo namenjeno 3.833 milijonov din ali 17 % družbenega proizvoda, za razvoj gospodarske infrastrukture 1.262 milijonov din ali 5,6 % družbenega proizvoda in za vlaganja v družbene dejavnosti 473 milijonov din ali 2,1 % družbenega proizvoda občine. Glede na preteklo obdobje bo več sredstev namenjenih za naložbe v gospodarstvo zlasti v kmetijstvo, gostinstvo in turizem ter obrt in manj v objekte družbenih dejavnosti. Stanovanjska dejavnost 472.860 8,5 Požarna varnost 18.759 o,5 PTT promet 289.327 5,2 teužbene dejavnosti 473.000 8,5 OtroSko varstvo 27.980 0,5 Izobraževanje in kultura 133.485 2,4 Zdravstvo 311.535 5,6 4. in 5. odstavek se spremenita: V strukturi naložb bo 68,8 % sredstev namenjeno razvoju gospodarstva v tem največ industriji in kmetijstvu, kot najpomembnejšima panogama v občini. Precej sredstev bo vloženo tudi v gostinstvo in turizem, gradbeništvo, ter v obrt in komunalno dejavnost. Investicije v gospodarsko infrastrukturo predstavljajo 22,7 % vseh naložb in bodo v glavnem namenjene razširitvi in modernizaciji ptt in cestnega omrežja ter izgradnji stanovanj. V družbene dejavnosti bo vloženo 8,5 % vseh sredstev. 13. SKLADNEJŠI RAZVOJ OBČINE IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI 3. odstavek se spremeni in dopolni: Za realizacijo načrtovanih nalog v krajevnih skupnostih bomo v sred njeročnem obdobju zbrali skupno 183.170.000 din. Tabela se vnese za 4. odstavkom z naslednjo vsebino: Po posameznih letih bomo s samoprispevki in združevanjem sredstev organizacij združenega dela združili naslednji obseg sredstev: 1981 1982 1985 1989 1985 »Indeks Povp . 198o letna 1985 rast Iz samopri- spevka 28.59o 28.6?o 28c76o.28.85o 28.99© 143.860 lol,7 o,3 - iz OD 24.8?o 24.94o 25.o2o 25.I00 25.22o 125.15o lol,7 o,3 - iz KB in obrti 3-720 3-75o 3.?4o 3-75o 3-77o I8.7I0 lol,7 o,3 Z združen. OZD 1.32o 1.325 1-330 1.335 1.34a . 6.65o lol,6 0,3 14. DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA Drugi odstavek se spremeni in dopolni: Družbeni sistem informiranja se bo razvijal in moderniziral tako, da bo postopoma preseženo večkratno zajemanje in zbiranje istih podatkov in ponavljanje postopkov njihove obdelave, shranjevanje in izkazovanje, da bodo informacijski sistemi zgrajeni in delovali na skupnih osnovah družbenega sistema informiranja ter uporabi sodobnih dosežkov informatike tako, da bodo subjekti družbenega sistema informiranja lahko iz njih pridobili tiste podatke in informacije, ki jih potrebujejo na hiter, enostaven in racionalen način. Š tem se bo dosegla smotrna delitev dela med subjekti družbenega sistema informiranja in porabe sredstev, ki bodo namenjena za informacijsko dejavnost v tem srednjeročnem obdobju. 15. MEDOBČINSKO SODELOVANJE Zadnji stavek 1. odstavka se dopolni: Zavzemali se bomo za izvajanje nalog iz dogovora o skupnih temeljih plana razvoja Pomurja v letih 1981—1985 in iz sprememb in dopolnitev tega dogovora. 16. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Besedilo se ne spremeni. 17. NAMENSKA RABA POVRŠIN Besedilo iz družbenega plana se v celoti črta in nadomesti z naslednjim: „900 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA , Bilanco kmetijskih zemljišč določa kategorizacija, opravljena na podlagi zakona o varovanju kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Ur. list SRS, št. 44/82). V občini Murska Sobota obsegajo kmetijska zemljišča 42.102 ha. Od teh površin se uvršča v I. in II. kategorijo 22.724 ha, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. V skladu s sklepom kmetijske zemljiške skupnosti se v zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo uvrsti še 5.178 ha iz ostalih kategorij oz. zemljišč predvidenih za melioracije- BILANCA KMETIJSKIH POVRŠIN a) Zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo — 1. območje Zemljišča I. in II. kategorije 22.724 ha Zemljišča ostalih kategorij in zemljišča za melioracijo 5.178 ha Skupaj 1. območje 27.902 ha b) Ostala kmetijska zemljišča 2. območje 2 . ebmočja 14.200 ha SKUPAJ KMETIJSKA ZEMLJIŠČA 42.102 ha 901 GOZDNA ZEMLJIŠČA Gozdna zemljišča so razvrščena z gozdnogospodarskim načrtom občine Murska Sobota, ki opredeljuje tudi njihovo rabo. BILANCA GOZDNIH POVRŠIN Površine posameznih krajevnih skupnosti v ha: -oiq 873 - Lipovci 7o8 -ibsr Beltinci 1219 - Mačkovci 4164 - Bodonci 1315 - Martjanci 2579 - Bogojina 2437 - Melinci 680 naw__ , , - Bratonci 318 - Moravske toplice 854 - Brezovci 1288 - Murska Sobota - Cankova 3o99 (šest KS) 1488 - čepinci 2352 - Pertoča 1619 - černelevci 1345 - Prosenjakovci ’ 3132 - Dokležovje 528 - Puconci 29o2 - Gančani 1355 -Saki čar. 92o - Gederovci lo94 - Satkovci 14o6 - Gornji Petrovci 4378 - Bogašovci 24oo - Grad 375c - Selo-Pokovci 1529 - Ižakovci 861 - Šalovci 23o5 - Hodoš 1814 - Tešanovci 2821 - Križevci 3465 - Tišina 2745 - Krog 123o - Zenkovci 1384 - Kuzma 2288 - Lipa 58o SKUPAJ OBČIMA 69.173 ha 94 FUNKCIJE NASELIJ SO PRIKAZANE V GRAFIČNI PODLAGI. 95 .NASELJA IN OBMOČJA, KI SE UREJAJO S PROSTORSKIMI NAČRTI. Glede na določila tega srednjeročnega plana in veliavnih predpisov bo skupščina občine Murska Sobota določila naslednje prostorske izvedbene akte oz. način urbanističnega urejanja: a) — za območje občine z odlokom ugotovila v katerih delih ne velja urbanistični program in urbanistični načrt iz leta 1967, ker je v nasprotju s tem srednjeročnim planom. — Do konca srednjeročnega obdobja bo zamenjala urbanistični program in urbanistični načrt z dolgoročnim planom občine. — V dolgoročnem planu občine bo podrobneje določila zasnovo razvoja pomembnejših naselij in njihove okolice (Murska Sobota, Beltinci, Moravske toplice) krajinsko zasnovo pomembnejših območij izven naselij (Lendavsko jezero, vinorodna območja, širša okolica Martjanec in Moravskih toplic). S temi zasnovami bosta zastavljena tudi način in dinamika urejanja posameznih območij. b) — Za posamezna območja, naselja in dele naselij — Z odlokom ugotovila v katerih delih veljavni zazidalni načrti in urbanistični redi ne veljajo, ker so v nasprotju s tem srednjeročnim planom. — Pripravila nove prostorsko-izvedbene načrte za predvideno stanovanjsko gradnjo, proizvodno-servisne dejavnosti, oskrbne in storitvene dejavnosti ter športna in rekreacijska območja in sicer: 1. Z UREDITVENIMI IN ZAZIDALNIMI NAČRTI ZA SLEDEČA OBMOČJA: — Mesto Murska Sobota (po posameznih območjih kot do sedaj), predvsem pa za center z avtobusno postajo, osrednje območje stanovanjskih bolokov industrijsko cono, obrtniško cono, manjša območja individualne usmerjene gradnje, zelene in rekreacijske cone. — Primestna naselja: Cernelavci—Veščica, Rakičan, Krog, Martjanci. — Vodilna lokalna središča: Beltinci, Cankova, Grad, Gornji Petrovci, Prosenjakovci, Rogašovci, Mačkovci, Puconci, Tišina—Tropovci, Bakovci. — Naselje s posebnimi funkcijami Moravske toplice. — Manj pomembna lokalna središča in druga pomembnejša ter velika naselja: Bogojina, Dokležovje, Gančani, Lipovci, Bratonci, Melinci, Ižakovci, Šalovci—Hodoš, Gederovci—Sodišnici, Vanča vas—Rankovci—Borejci, Petanjci, Kuzma, — Za Lendavsko jezero in drugi ureditveni načrt za vinorodna in rekreacijska območja kot se bodo definirala s krajinskimi zasnovami v dolgoročnem planu. — Z ureditvenimi načrti se bodo urejala tudi območja predvidena za melioracije in druge večje posege v odprti prostor. 2. Z LOKACIJSKIMI NAČRTI ZA: — plinovodno omrežje — druge infrastrukturne objekte in naprave — komunalne objekte površinske oblike (čistilne naprave, odlagališča) v kombinaciji z ureditvenim načrtom. 3. S PROSTORSKO UREDITVENIMI POGOJI ZA OBMOČJA, PO NASLEDNJEM PRIORITETNEM REDU: STRAN 15 VESTNIK. 13. DECEMBRA 1984 — Vinorodna območja (s krajinskimi zasnovami dolgoročnega plana v pogojih ureditvenih načrtov) — Obomočja za katere ne bo mogoče v doglednem času sprejeti prostorsko izvedbene načrte (manj pomembna središča ali celo vodilna središča). — Naselja, v katerih niso predvidene večje površine za pozidavo. — Ostala prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja izven ureditvenih območrj naselij. c) Začeti postopki o sprejetju oziroma spremembah in dopolnitvah zazidalnih načrtov ali urbanističnih redov se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjega zakona o urbanističnem planiranju, če so bili že javno razgrnjeni. Vsi elementi prostorskega dela družbenega plana občipe so obdelani in grafično prikazani na kartah občine v merilu 1:25000 in 1:5000 so sestavni del družbenega plana občine.” 18. URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA OBČINE 4. odstavek se dopolni in glasi: Vsi nosilci samoupravnega planiranja, skupščina oočine in Izvršni svet občine se ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij obvezujemo, da se naloge in obveznosti iz dogovora o temeljih družbenega plana, dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana, družbenega plana razvoja občine ter sprememb in dopolnitev družbenega plana občine v letih 1981—1985 izvajajo in konkretizirajo v procesu kontinuiranega planiranja z letnimi programi v skladu z materialnimi zmožnostmi in tekočo ekonomsko politiko. Številka: 29-35/84-3 V. M. Soboti, 22. november 1984 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT, 1. r.' od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oz. na delovni praksi. 7. člen Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju, za katerega se razpisuje referendum stalno bivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovana obrazložitev, ki bo vsebovala: namen, program, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, ter obdobje, za katero bi se naj samoprispevek uvedel. Priložena bo tudi izjava, s podpisom katere bi se v naprej izrekli za uvedbo samoprispevka’ 8. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v 'splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju. 9. člen Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo: ,.KRAJEVNA SKUPNOST CERNELAVCI, naselje POLANA GLASOVNICA za glasovanje nat referendumu, dne 30. decembral984 o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Cernelavci, naselje Polana, ki se uporabi za: asfaltiranje ceste od vasi do pokopališča, napeljavo elektrike do pokopališča, ureditev avtobusnega postajališča, ureditev nogometnega igrišča, za vzdrževanje cest in za ostala komunalna dela. Samoprispevek bo predpisan za obdobje 5 let in sicer od 1. 2. 1985 do 31. 1. 1990. Višina samoprispevka znaša: — 2 % od netto OD zaposlenih — 4 % od katastrskega dohodka — 4 % od netto OD obrtnikov — 5.000,- din letno na zaposlenega v tujini Ta znesek se letno zvišuje s % dviga OD v SRS GLASUJEM ,ZA” „PROTI” Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedico ,,ZA”, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo ,,PROTI”, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.” 10. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo zbranih sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Cernelavci. JI. člen Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah Pomurskih občin. Številka: 188/84 Cernelavci, dne 5. 11.1984 Predsednik Sveta krajevne skupnosti Stefan Kumin wuaiAianan ti 'minima «>i wwuic 260 Na osnovi 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS štev. 3/73 in 17/83) in 52. člena statuta krajevne skupnosti Puconci, je skupščina krajevne skupnosti Puconci na seji dne 25. 11. 1984 sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Puconci. 1. člen Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Puconci, ki bo dne 30. decembra 1984 v vseh naseljih v krajevni skupnosti Puconci na običajnih glasovalnih mestih od 7.00 do 19.00 ure. 2. člen Za izvršitev programa bo potrebnih. 20.000.000,00 din, sredstva zbrana s samoprispevkom bodo predvidoma znašala 20.000.000,00 din. Sredstva, zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila za namene iz 5. člena sklepa o razpisu referenduma. 3. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1.2. 1985 do 31. 1. 1990. 4. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Puconci in občani, lastniki vikendov in vinskih kleti, ki nimajo stalnega prebivališča na območju krajevne skupnosti Puconci in sicer: a) V denarju: — 2 % od netto osebnih dohodkov zaposlenih, — 3,5 % od katastrskega dohodka, — 3 % od čistega dohodka obrtnikov, — % od pokojnin, razen od pokojnin z varstvenim dodatkom, — 1.000,00 din mesečno zaposleni v tujini, — 6 % letno od osnove za plačilo obveznosti obrtnikov pavšalistov, — 5.000,00 din letno lastniki vikendov in vinskih kleti, ki nimajo stalnega prebivališča na območju krajevne skupnosti Puconci. b) V delu: — 1 delovni dan po 8 ur na občana nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, — na vsaka 2 ha obdelovalne zemlje še po 1 delovni dan po 8 ur gospodarji kmečkih gospodarstev. Nadomestilo v denarju v primeru neizpolnitve samoprispevka v delu znaša za delovni dan, ki traja 8 ur 1.500,00 din. Skupščina krajevne skupnosti Puconci je pristojna, da vsako leto določi novo stopnjo samoprispevka iz katastrskega dohodka ter novo vrednost samoprispevka od zaposlenih v tujini, lastnikov vikendov in vinskih kleti ter denarnega nadomestila v primeru neizpolnitve samoprispevka v delu, v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu, ugotovljeno po podatkih Zavoda SRS za statistiko. 5. člen Sredstva, zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila za naslednje namene: — v naselju Puconci: urejanje vaško-gasilskega doma, dograditev in oprema mrliške veže Puconci-Gorica, ureditev avtobusnega postajališča, ureditev odlagališča smeti, vzdrževanje in rekonstrukcija cest, vzdrževanje in urejanje ostalih komunalnih objektov, — v naselju Bokrači: sofinansiranje rekonstrukcije ceste Križevci — Bokrači — Sebeborci, vzdrževanje vaško-gasilskega doma, vzdrževanje in urejanje ostalih komunalnih objektov, — v naselju Dolina: vzdrževanje in rekonstrukcija cest, urejanje in vzdrževanje vaško-gasilskega doma, vzdrževanje vaškega zvonika, premestitev pokopališča, gradnja požarno-varnostnih bazenov, vzdrževanje in urejanje ostalih komunalnih objektov, — v naselju Markišavci: vzdrževanje in rekonstrukcija vodovoda, urejanje in vzdrževanje vaško-gasilskega doma, ureditev vaškega zvonika, gradnja požarno-varnostnih bazenov, vzdrževanje vaških cest, vzdrževanje in urejanje ostalih komunalnih objektov, — v naselju Salamenci: gradnja požarno-varnostnih bazenov, ureditev mrliške veže, vzdrževanje vaško-gasilskega doma, nakup planirne deske, vzdrževanje in rekonstrukcija cest, vzdrževanje in urejanje ostalih komunalnih, objektov, ( — v naselju Vaneča: razširitev ceste Sečko —. Maje, rekonstrukcija ceste Beznec — Salamenci, gradnja požarno-varnostnih bazenov, dozidava vaško-gasilskega doma, ureditev okolice pri vaško gasilskem domu, ureditev ograj na pokopališčih, vzdrževanje cestnega omrežja, vzdrževanje in urejanje ostalih komunalnih objektov, — v naselju Gorica: vzdrževanje in rekonstrukcija cest,' vzdrževanje in rekonstrukcija vaškega vodovoda, dograditev in oprema mrliške veže Puconci—Gorica, vzdrževanje in urejanje ostalih komunalnih objektov, vzdrževanje vaško-gasilskega doma. 8. člen Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico naslednje vsebine: KRAJEVNA SKUPNOST PUCONCI GLASOVNICA za glasovanje na referendumu krajevne skupnosti Puconci dne 30. 12. 1984 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju in delu za naselje Puconci, Bokrači, Dolina, Markišavci, Salamenci, Vaneča in Gorica za obdobje 5 let, od 1.2. 1985 do 31. 1. 1990, ki bo znašal: a) V denarju: — 2 % od netto osebnih dohodkov zaposlenih, — 3,5 % od katastrskega dohodka, — 3 % od čistega dohodka obrtnikov, — 1 % od pokojnin, razen pokojnin z varstvenim dodatkom, — 1.000,00 din mesečno od zaposlenih v tujini, — 6 % letno od osnove za plačilo obveznosti obrtnikov pavšalistov, — 3.000,00 din letno lastniki vikendov in vinskih kleti, ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Puconci. b) V delu: — 1 delovni dan po 8 ur na občana nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, — na vsaka 2 ha obdelovalne zemlje še po 1 delovni dan po 8 ur od gospodarjev kmečkih gospodinjstev. Nadomestilo v denarju v primeru neizpolnitve samoprispevka v delu znaša za delovni dan, ki traja 8 ur 1.500,00 din. Skupščina krajevne skupnosti Puconci je pristojna, da vsako leto določi novo stopnjo samoprispevka iz katastrskega dohodka, ter novo vrednost samoprispevka od zaposlenih v tujini, lastnikov vikendov in vinskih kleti, ter denarnega nadomestila v primeru neizpolnitve samoprispevka v delu, v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu, ugotovljeno po podatkih Zavoda SRS za statistiko. Plačevanje samoprispevka so oproščeni občani iz 10. člena Zakona o samoprispevku. Zbrani samoprispevek bo uporabljen za namene iz 5. člena sklepa o razpisu referenduma. GLASUJEM „ZA” ,,PROTI” Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA”, če soglaša z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo ,,PROTI”, če ne soglaša z uvedbo samoprispevka. 9. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Puconci številka 51900-842-035-8152 in se koristila za namene iz 5. člena sklepa o razpisu referenduma. 10. člen Stroški v zvezi z izvedbo referenduma se pokrijejo iz finančnih sredstev krajevne skupnosti. 11. člen Samoprispevke iz osebnih dohodkov zaposlenih bo obračunaval in odtegoval izplačevalec osebnih dohodkov, samoprispevek iz katastrskega dohodka, čistega dohodka obrtnikov ter iz osnove za plačilo obveznosti obrtnikov pavšalistov, bo obračunaval in odtegoval za družbene prihodken pristojni občinski organ. Samoprispevek od pokojnin bo obračunaval in odtegoval izplačevalec pokojnin. Samoprispevek od zaposlenih v tujini, lastnikov vikendov in vinskih kleti ter samoprispevek v delu oz. denarno nadomestilo za neizpolnitev samoprispevka v delu bo obračunaval svet krajevne skupnosti. 12. člen Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljala skupščina krajevne skupnosti Puconci. Za zbiranje sredstev samoprispevka bo odgovoren svet krajevne skupnosti Puconci. Svet krajevne skupnosti Puconci bo tudi odgovoren za izvajanje del. 13. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Puconci, 25. 11. 1984 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Milan Erjavec Milan Erjavec, 1. r. 261 Na podlagi 2. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73 in 17/83) in 42. člena statuta krajevne skupnosti Hotiza, je svet krajevne skupnosti Hotiza na seji dne 25. 11. 1984 po predhodni odločitvi zbora delovnih ljudi Hotiza sprejel Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za vas Hotiza 1. člen Razpiše se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za vas Hotiza, ki bo dne, 30. 12. 1984 v prostorih osnovne šole Hotiza od 7.00—19.00 ure. 2. člen Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila za naslednje namene: že — dograditev mrliške veže — obnovitev vodovodnega črpališča — adaptacija stare šole — telefonija — ureditev nogometnega igrišča — popravilo poljskih poti — požarnovarnostni vodnjaki — podaljšano asfaltiranje cestišča — druge komunalne zadeve, ulična razsvetljava in tekoče vzdrževanje objektov 3. člen Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let, in sicer od 1. 1. 1985 do 31. 12. 1989 4. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Hotiza, in sicer: a) v denarju — 1,5 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih — 3 % od katasterskega dohodka 1,5 od neto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti — 1 % od pokojnin — 4.000 letno delavci, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno prebivališče v Hotizi. b) v delu — vsak lastnik zemlje navozi od 1 hektarja 1 kub. m gramoza. 5. člen Glede oprostitve samoprispevka se uporabljajo določila 10. člena zakona o samoprispevku. 6. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik vasi Hotiza in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik imajo za lastnost delavca v združenem delu. 7. člen Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST HOTIZA GLASOVNICA Za glasovanje na referendumu, dne 30. 12. 1984 o uvedbi samoprispevka v denarju in delu v vasi Hotiza, ki se uporabi za naslednje namene: — dograditev mrliške veže — obnovitev vodovodnega črpališča — adaptacija stare šole —telefonija — ureditev nogometnega igrišča — popravilo poljskih poti — požarnovarnostni vodnjaki — podaljšano asfaltiranje cestišča — druge komunalne zadeve, ulična razsvetljava in tekoče vzdrževanje objektov Samoprispevek bo predpisan za obdobje od 1. 1. 1985 do 31. 12. 1989 in bo znašal: ‘ a) v denarju — 1,5 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih — 3 % od katasterskega dohodka — 1,5 od neto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti — 1 % od pokojnin — 4.000 letno delavci, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno prebivališče v Hotizi. b) v delu — vsak lastnik zemlje navozi od 1 hektarja 1 kub. m gramoza. Glede oprostitve samoprispevka se uporabljajo določila 10. člena zakona o samoprispevku. GLASUJEM „ZA” „PROTI” Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA” če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo ,,PROTI”, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 8. člen Glasovnice morajo biti overjene s pečatom krajevne skupnosti. 9. člen Samoprispevek, ki se bo plačeval od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, bo obračunaval in odtegoval izplačevalec OD. Samoprispevek od drugih zavezancev bo obračunaval in odtegoval za družbene prihodke pristojen občinski upravni organ. Za'samoprispevek v delovni obveznosti pa bo poskrbel svet krajevne skupnosti. 10. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem žiro računu krajevne skupnosti in razporejala po namenu, kot jih bo določil referendumski program. 11. člen Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev opravlja skupščina krajevne skupnosti, ki o tem vsako leto poroča zboru občanov. 12. člen Sredstva za stroške pri izvedbi referenduma se zagotovijo v proračunu krajevne skupnosti. 13. člen Ta sklep začne veljati z dnevom objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Hotiza, 4. 12. 1984 Predsednik sveta KS: Lebar Martini, r. 262 Na podlagi 83. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) in 181. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. 11. 1984 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljutomer za leto 1984 1. člen Odlok o proračunu občine Ljutomer za leto 1984, ki je bil objavljen v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 11/84 in 23/84 se v 2. členu spremeni in dopolni tako, da se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 103.977.000 — za občinske potrebe 103.677.000 — za tekočo proračunsko rezervo 300.000 2. člen Spremenjena in dopolnjena zbirna bilanca prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna občine Ljutomer za leto 1984 je sestavni del proračuna občine Ljutomer za leto 1984. 3. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Številka: 400-1/84 Datum: 23/11-1984 Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r. 416/4, 416/5, 418/1, 418/2, 418/3, 419, 420/1, 420/2, 420/3, 421, 423, 424, 425, 426, 427/1,. 427/2, 427/3, 428, 429/1, 429/2, 429/3, 429/4, 429/5, 429/6, 430/2, 431/1, 431/2,. 431/3, 432, 433, 434, 435/1, 435/2, 435/3, 435/4, 436/1, 436/2, 436/3, 436/4, 437, 438/1, 438/2, 438/3, 438/4, 438/5, 438/6, 438/7, 439, 440, 441/1, 441/2, 600, 601, 603, stp. 78 stp. 81, stp. 82, stp. 84, stp. 88, stp. 90, stp, 92, stp. 101, stp. 106 in stp. 115 se pripoji h katastrski občini Cven. Del katastrske občine Mota, ki obsega parcele št. 136, 137/1, 137/2, 138, 139, 140/1, 140/2, 140/3, 140/4, 140/5, 140/6, 140/7, 140/8, 140/9, ni 140/10, 141/1, 141/2, 141/3, 142, 143, 144/1, 144/2, 760, 690, 691, stp. 32, stp. 53, stp. 64, stp. 84, stp. 115 in stp. 116 se pripoji h katastrski občini Cven. 3. člen Sprememba območij katastrskih občin Cven, Krapje in Mota se izvede v vseh delih zemljiško-katastrskega operata pri geodetski upravi občine Ljutomer in zemljiško-knjižnega operata pri Temeljnem sodišču Murska Sobota — enota Ljutomer v skladu z veljavnimi predpisi. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Številka: 015-1/84/1 Datum: 23/11-1984 Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r. 265 Na podlagi 45. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, štev. 18/77 in 2/78) in 212. člena Statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, štev. 44/81 in 12/83) je Izvršni svet skupščine občine Ljutomer na seji, dne 27. 11. 1984 sprejel ODREDBO o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljutomer 1. člen S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede za potrdila in dovoljenja iz 49. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, štev. 43/76) 25., 27. in 30. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, štev. 18/77). 2. člen Pri določitvi pristojbin za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede se določi urna postavka 654,00 din, v kateri je zajeti tudi 15% prispevek za republiški sklad za zatiranje živalskih kužnih bolezni. Stroški za veterinarsko-sanitarni nadzor potrebnih laboratorijskih preiskav v pooblaščenih delovnih organizacijah plača zavezanec veterinar-sko-sanitarnih pregledov neposredno in po dejanskih stroških. 3. člen Za obvezni veterinarsko-sanitarni nadzor mesne predelave DO ,,Ljutomerčan” TOZD Mesna predelava ,,Simentalka” Ljutomer ter za pregled klavnih živali, ki jih ,.Simentalka” kolje izven sedeža občine, se plača pristojbina po dejansko opravljenih urah. 4. člen Za obvezni veterinarsko-sanitarni nadzor valilnice KZ ,,Ljutomer-Kri-ževci” TOZD Mursko polje Križevci se določi pristojbina v znesku 2,60 din za 100 komadov jajc, oziroma izvaljenih piščancev. 5. člen Za obvezni veterinarsko-sanitarni nadzor proizvodnje v mlekarni DO ,,MLEKOPROMET” Ljutomer se plača pristojbina po dejansko opravljenih urah. 6. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter’ za obvezne preglede parklarjpv, pe- rutnine in kuncev ter za dovoljenja za promet z mlekom, mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se v občini Ljutomer plačujejo naslednje pristojbine: pred kužnimi boleznimi, oz. za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico v gospodarstvih z manj kot 20 kravami 216,00 din, oziroma 310,00 din v gospodarstvu z več kot 20 kravami. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali v mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračunava odvzem vzorca mleka v takšnem gospodarstvu in stroški pregleda molznic za tuberkulozo. Od kooperantov zbere pristojbine organizator proizvodnje in odkupa mleka do konca meseca septembra za tekoče leto in jih odvede na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni proračuna skupščine občine Ljutomer, št. 51930-637-50454. Na isti račun in v istem roku odvede pristojbine tudi družbeni sektor za krave molznice v družbeni lasti. 8. člen Ce živina ali blago, ki pri nakladanju, prekladanju oziroma razkladanju ni pripravljena za pregled ob napovedanem času, se zaračunava za vsako začeto uro zamuda časa po veljavni urni postavki. Za pregled pošiljk izven rednega delovnega časa.se pristojbina poveča za 50 %, za preglede pošiljk v nočnem času, ob nedeljah in praznikih pa za 100'%, kakor tudi vsi stroški 'prevoza in vsi posebni stroški v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku in na njegovi podlagi izdanih predpisov. . Posebej se plačajo tudi stroški laboratorijskih analiz, ki so sestavni del veterinarsko-sanitarnega pregleda. Koristnik veterinarsko-sanitarnega pregleda je dolžan obvestiti veterinarsko organizacijo, ki preglede opravlja, najmanj 12 ur pred pregledom. 9. člen Pristojbine iz te odredbe se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa takoj po opravljenem pregledu ali pa se obračunavajo mesečno na podlagi sklepa veterinarske inšpekcije Uprave za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, enota Ljutomer o plačilu pristojbine. Posebne stroške in zamudnine si obračunava delavec veterinarske postaje, oz. veterinarska inšpekcija, ki je pregled opravila neposredno pri organizaciji združenega dela in občanu, ki je pregled zahteval. 10. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih Skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede v občini Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, štev. 22/84). Številka: 322-1/84 Datum: 27. 11. 1984 Predsednik Izvršnega sveta SO Ljutomer Anton Kosi, 1. r. 266 Na osnovi 205. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81 in 11/84) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Družbenopolitičnega zbora, dne 24. septembra 1984, in seji Zbora krajevnih skupnosti, dne 22. novembra 1984„sp'rbjela SKLEP o izvolitvi članov Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota. L Za člana Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota sta izvoljena: Ivanka KLOPČIČ, roj. 28/12-1945, iz Murske Sobote, Staneta Rozmana 3/a. Edvard MLINARIC, roj. 31. 8. 1954, iz Murske Sobote, Cvetkova 14. II. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin in začne veljati z 22. novembrom 1984. Stevijka: 021-13/84-1 V Murski Soboti, dne 22. novembra 1984 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Martin Horvat, 1. r. 267 Skupščina Občine Lendava je na podlagi 7. člena Zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Ur. list SRS, št. 44/82) ter 276. člena statuta občine Lendava (Ur. objave pomurskih občin št. 37/81) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. 9. 1984 sprejela SKLEP o dopolnitvah sprememb in dopolnitev družbenega plana Občing Lendava , za obdobje 1981—1985 L Sprejmejo se dopolnitve sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana Občine Lendava za obdobje 1981—1985, ki jih je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 1741/84. II- Dopolnitve sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana Občine Lendava za obdobje 1981 —1985 so stalno na vpogled pri Oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine Občine Lendava. III. Ta sklep začne veljati 8. dan po objavah v uradnih objavah pomurskih občin. Lendava: 5. 1L 1984 Številka: 30-1/79 268 POPRAVEK odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev-kmetij (Uradne objave, št. 30/84) -V navedenem odloku so pri tiskanju nastale napake, ter se tekst 2. člena pod navedenimi zaporednimi številkami pravilno glasi: KS Ivanjci pod št. 15 — se priimek pravilno glasi PERTOCI KS Crešnjevci pod št. 32 — se priimek pravilno glasi BABOSEK KS Radeijci pod št. 95 — se priimek pravilno glasi PINTARIČ KS Sp. Ščavnica pod zap. št. 11 — se priimek pravilno glasi SATLER KS Sp. Ščavnica pod št. 33 — se priimek pravilno glasi SIMENČlC KS Stogovci pod št. 17 — se priimek pravilno glasi PUHAR Matija KS Stogovci pod št. 78 — se priimek pravilno glasi BLAŽIČ KS Videm ob Ščavnici pod št. 6.— se priimek pravilno glasi MERTIK KS Videm ob Ščavnici . pod št. 56 — se ime pravilno glasi TRSTENJAK Franc in Anica KS Videm ob Ščavnici pod št. 150 — se priimek pravilno glasi ŽMAUC KS Videm ob Ščavnici pod št. 153 in 154 — se priimka pravilno glasita ClRlC Sekretar skupščine občine G. Radgona Petek Feliks Predsednik Skupščine Občine Lendava Mirko Hajdinjak, 1. r.