zi. stanu. I MMpi. i MfM L MRVU HOL Uli. lita. ^^k ^^^R H H HI I b I SS)! BbV. ^BBBBBBBBm bbbbbI BmI SBBBsSSBBBa BBBBs! Sr ■■■■■ bbbbbI bbbbbI ■■■■■■ ^H ^k. ^^^b ^bsbk bsbbb Hfl H bbbbbbbbbbI ■■■■■■■■■■■■■■ ^B bbV. I Bm bbbbbI bbbbbbbbbbbbbh fl R I bbbbbbbbbbbbk BBBBS BBBBH bbbbbI BBBBBfl B*S3 trsti s Prostor 1 mJm X 54 «//w za navadne in nule oglase 80 vta., a nadne razglase 1*20 K. za poslano in reklame 2 K. — Pri naročfla nad 10 objav popast Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. 0pr»vmlstvo »Slov. Naroda11 1a ,Naroda* Tiskara*" £aalls>ea olica st. 5, irltllono — Teia'oa st 90. „Slotemsal Kara* vaj|« v UaMlaml la p# podiji v Jafoslavitl: celoletno naprej plačan • K 120-— polletno.......„ 50*— 3 mesečno......„ 30 — 1 - ......- 10- celoletno......KI40-— polletno ..,..•♦., 70*— 3 mesečno ••••••» 35*— .........1*- Novi naročniki naj polljejo v prvič naročnino vedno HP* bo nakaznici. Na samo pismena naročil* brez aoslatve denar}« se ne moremo ozirati aasialHn J*m Bara««" Kmaflova *•>«« #t *, L nadatrofje. Telsfoa stav. lsstai ■iPijisni I« Mdplsmns Is zadostno traakovss*. fjaa- sl#liOB>Uoir m vrača* "W Posamezna itevilka velja 60 vinarjev. Dr. Vladimir Rybaf: Terra inredenta, Tužne vesti prihajajo iz Pariza: Režejo nam meso iz živega telesa. Najboljše naše pokrajine naj vzame nenasitni laški imperijalizem. Oni, ki so hoteli skleniti svetovni mir, ravno tisti sedaj ustvarjajo nov casus belli. Kajti ustvariti hočejo ne državo po volji narodov, ampak terro irredento! Jadransko vprašanje je vstopite v akutno fazo, odločuje se usoda našega naroda: ali naj se vsi skupno radujemo nad priborjeno svobodo ali pa naj bodo deli našega naroda živi pokopani. Dolgo let smo trpeli pod tujim jarmom, stoletja nas je tlačila habsburška dinastija. Mi smo trpeli, molčali in čakali. In dočakali smo našo svobodo. Z lastno močjo smo si jo priborili: bratje Srbi na bojnem polju, mi tu v bivši avstro-ogrski monarhiji z revolucionarnim delom. In sedaj, ko smo dosegli nas cilj, smo doživeli največje razočaranje. Da so nas naši prijatelji in zavezniki zapustili in prepustili nenasitnemu Italijanu. Kje je samoodločba narodov, kje so Wilsonova načela? Ali so jih popolnoma pozabili oni gospodje, ki so med vojno največ o tem govorili? Mi ne prosimo nikogar milosti, mi zahtevamo naše pravice« mi zahtevamo našo zemljo! Poslan je bi! naši vladi ultimatum, da li pristanemo na nov — Nit-tijev — kompromis v jadranskem vprašanju ali ne. Bilo je že nekoliko predlogov za rešitev jadranskega vprašanja. Najbolj znani so: Wilsonov načrt, takozvana vmesna reška državica in najnovejši Nittijev predlog, pri katerem naj se celo korigira \Vilsonovo črto in pa Reka naj tvor! nekak Čuden državni stvor. Anglež? in Francozi so v zadnjem času nristali na Nittijev predlog in mi naj se sedaj odločimo, ali naj ta predlog sprejmemo, ali pa se uveljavi londonski pakt. No, v bistvu ne moremo pristati . na nobeden teh predlogov. Saj se ne I more zahtevati od nobenega človeka in tudi če je še tako slab, da podpiše lastno svojo smrtno obsodbo, od našega naroda se pa to zahteva menda kot plačilo za toliko žrtev, ki jih je doprinesel v tej vojni. Izdamo naj stotisoče naših ljudi tujemu, sovražnemu gospodstvu. To se od nas zahteva. Pa ne samoto. Tudi gospodarsko se nas hoče uničiti. Vsak narod I si želi pot k morju, mi pa, ki ležimo j ob morju, mi naj se temu odrečemo. In to samo radi tega. ker se nas Italijan boji. Pristanišč ima dovolj in boljših kot so Trst in Reka, toda ker se Italijan zaveda, da bi mu delali konkurenco, zato naj bodo Jugoslovani brez pristanišč. Saj jim ni za tistih par Italijanov, ki žive v Primorju in na Reki- saj jim ni za to. da jih >-odušijo«; ne. gre jim le zato, da uničijo tam trgovino, da se tem lažje razvijajo njihova trgovska mesta. Ali naj pristanemo na famozni Nittijev predlog? Ali naj se odrečemo stotisočem naših ljudi? Tu ni dvoma, da na to vprašanje odgovori naš iugoslovenski narod z odločnim: ne? Da, velmožje v Parizu, lahko to sklenete in tudi proglasite londonski pakt kot pravomočen. Toda vprašanje je. ako bo to naš narod pripoznal. Nismo več v 18. ali 19. stoletju, ne morete odločevati brez volje narodov. Ako rud? triumfira začasno imnerijalizem ?n kapitalizem, toda dolgo ne bo več. Padel Je pruski imnerijalizem, pade tudi imperijalizem drugih držav. Mi se ne uklonimo! lu^osloven-ska misel je rodila Gavrila Princfna. Avstrija je njegovo telo umorila, toda on, on živi še med nami. To je potrebno povdarjati: Principi smo mi vsi! Vojne si gotovo ne želi nihče, dovolj gorja fn bolesti je že prinesla človeštvu, toda ako se bo nas prisililo, posežemo tudi po tem sredstvu. To naj upoštevajo crosporHe. ki odločajo o usod? našega naroda. spini? mgoslnie ime Mm ml II. Jedva so se bile zacelile smrtno-nosne rane. ki mu jih je zadal beneški lev. že ie krožil v zraku dvoglavi orel. da udari na istrskega Jugoslo-vena. da mu izkljuie narodno srce in s kremnlli razmesari njegovo telo. Samo dvoje mu je preostajalo: da izgine, ali da mu igra vlogo krotkega iacneta, Tujerodci so prihaiali gladn? in žejni med ta narod, da se nanijelo njeeove krvi. Odirali so ga. odvzemali so mu imetie. izcaniali so ga iz asBSBssBssjBmssBBBsmBsmammmi občinske hiše in ubijali v njem človeško dostojanstvo. Ko so se zbirali ob bogato obloženih mizah, da se nau-žijejo darov božjih, ki so zrasli na njegovih žuljih in bili zaliti z njegovem znojem in solzami njegove de-ce, so se mu smejali in ga nazivali »prodanca — Carne vendutav. In sinovi so morali ali orati ledino za graščak:i, ali pa bloditi po morju, iskati kruh v tujini v neznanih krajih, med tujim svetom daleč za morjem, za gorami. Tuja birokracija mu je narekovala zakone in mu delila batine. Psovala ga je in globila. Pitala ga je s tujim jezikom, da mu ubije v glavo. da ni Slovenec ali Hrvat, nego samo Istran. Pod zaščito bajonetov, pod okriljem terorizma in nasilja, so se vršile volitve in ljudska štetja, samo zato. da se cesarskemu Dunaju in zu-laniemu svetu predstavi krivo lice zemlje, da tudi v deželni zbor in v narlament pridejo ljudje, vdani istrski kozi in dunaiskemu orlu. a ne narodni izvoljenci, narodni borttelji. narodni zastopnik!. Alf je potem xudno. da ie bila na cesarskem Dunaju gospoda presenečena, ko je Čula nrvo hrvatsko besedo iz nst prvega ;str<*keeodv:snosti. Kfer ni naobrazbe, ni **rfi idealn^a duševnega Doleta, ne ~r^ke?a obzoria. ne praktičnega mtsla za žfvff*»r|e fn delo. Ako je te-'o dan in noč sklonjeno nad lonato in -notJko. je t"d? dTm »mrežen, sklonjen nad ono p^dfo z^^fte okro*r hišnega ora^a. Toda položi v roke temu telesu n'sa^o Iriiftati. dat. Ja sp ta duh z •*ar#vr£g9i#) o*r°se r**rn*M$kih snop fn *e dvigne nr^tro sftt«^ni rn^ašev in zemsMh rranic v širok! božii svet: ^ai vidi. da je na zemli? m?!iiarde fn milijarde pedi sveta boljšega, lepšega kakor je m>»ov. da ie na svetu na sto in sto rr-ftifonov li"di. ki so pa-metn^iši, ijAuSenejSL. boangumenttim argumentanun«: % »Družbo sv. Mohorja« . . . »Kal? Kako?« ie mož strmel. »Nekaj čez dober milijon vas ie, članov pa skoraj stotisoč s šestimi krriigami na osebo! . . . »Pa. saj potem bere pri vas že skoraj vsak človek?!« Drugo vprašanje je potem seveda po stanki našega gospodarstva itd. In mi. kar nas je za onhn portalom, že davno nistmo več tako naivni, da bi ne vedeli, kako ie »ta zapoved prvi enaka« ..« No. zdi se mi. da opažamo v zadnjem času tndi glede nrvega pri nas neko izpred ^mbo na bolje . . . nekak feorak proti ravnotežju . . . proti spoznanju, da človek vendar ne živi samo od kr'ha . . . Da. našlo se je že oar pogumnih in -^ kar je še več 'TPf'no — t"df vseskozi resnih fn solidnih mož. kateri si vsaj po feljtonih naš;h lTstoy snet un^^o imre^ovoriti o — literaturi... Kaj pravim po 'eljtonih? — celo nad črto. da, visoko nad črto, menda kar v uvodnih čla^kfh. je bilo v uaizadrijem času govora o tem, čeprav na način, da ubogi dr. Tavčar zdaj že najbrže kar •:am več ne ve, ali Je njegova »Viso-Ška kronika« res eno naiboljših leposlovnih del zadnjega časa alt pa samo žalosten izliv »visoške kulture« Eden najzanimivejših teh podlistkov je bil gotovo oni o Ivanu Cankarja v »Napreiu«, napisan od odvetnika, navdušenega častilca tejca našega velikega moža. Pa ravno neka opazka v tem članku je. ki me sili. da pomočim pero in izpregovorim. tudi javno o nečem, o čemur sva Že na dokro debatirala z nekim našim kritikom. Ta mož, ki ga vsi priznavamo za enega najodličnejših naših este-tov. mi ie kot nekakeea vzor - Disa-telfa priporočil Švicarja Gottfrieda Kellerja. In res sem moral priznati, da vsaj v novejši nemšk» literaturi — in tu. bogme, res ni ven ko takega, kar b? zaslužilo, da naravnost umiramo občudovanja! — nisem našel mnogo, ali celo nič lepšega in boljšega. Di. posebno nekatere novele tega pisatelja so naravnost divne, posebno kar se tiče globokega občutja in mojstrske oblike. Ali v ono vzhičenost. kakor onega esteta. me Keller le ni spravil... In naenkrat sem razumel« zakaj mene ni, njega pa je: zato. ker je on ravno v tem možu našel tistega avtorja, kateri njefirovi čudi popolnoma odgovarja. Našel je naravnost — svojega pisatelja. In naj mi ne zameri. Če stvar nekoliko karikiram: čim bolj bi tudi slovenski avtor pisal podobno njegovemu ljubljencu (pri čemer pa seveda ne mislim prostega kopiranja), tem več bi zbudil — resonance v n|eda se ne zdi neverjetno, da Italita pristane, seveda te v svrho informacije in kot dokaz svoje ^opustl^vost;. na zaslišanje stvnrnih j InfmsIovPusVsfi nreofoKOV. « = O volilni pravici. LDU Beograd, 3. februarja. V nedeljo dopoldne ie bila seja ministrskega sveta, na i kateri so razpravljali o nekaterih tekočih vprašanjih ter med drugimi pretresali volilni zakon. Razprava o tem vprašanju še ni končana. Kakor se čuje, so razpravljali tudi o ženski volilni pravici. V tem vpraSanju so mnenja Se različna, ker so nekateri ministri za to, da se rešitev te važne reforme prepusti ustavotvorni skupščini in eventualno da se za sedaj da volilna pravica le samostojnim ženskam, med tem ko so drugi za to, da se dajo ženskam iste pravice kakor moškim. — Avdiienca. B e o g r a d. 3, februarja. Danes ob (6. uri popoldne je sprejel regent Aleksander dr. Drin-koviča v etetf?! avđrf«nc!. as Vlada In opozicija. Beograd, 3L februarja. »Tribuna« javlja: Opozi-cionalni blok bo danes izročil svoj odgovor. Opozicija je sicer naklonjena sporazumu, noče pa sprejeti diktatorskih pogojev g. Davidoviča- Ako je vladi do sporazuma, naj skliče parlament, kjer se bo našel izhod iz težke situacije. Na ta način se bo pospešila rešitev krize. Vlada je stavila nesprejemljive pogoje, da bo mogla valiti na opozicijo vso odgovornost za neuspeh pogajanj. LDU. — Nesoglasje v opozlcijonalnem bloku. Beograd, 3. februarja. V političnih krogih se že dalje časa opaža, da med politiki opozicijonal-nega kluba ne vlada več ona enoduš-nost, ki je potrebna, da tvori trdno vez med posameznimi strankami tega bloka. Nasproti si stojite dve strnil in sicer umerjena stmja, ki šteje največ pristašev iz Narodnega kluba in pa ekstremisti z r. Protičem na čelu. To nesoglasje se zlasti čnti pri redakciji odgovora na vladno noto. kjer doslej še ni prišlo do sporazuma. Obe struji čakate sedaj na prihod dr. Korošca, ki se sedaj mudi izven Beograda. = Naš poslanik v WashlnKtoita. Beograd. 3. februarja. V političnih krogih se zatrjuje, da bo imenovan za poslanika naše kraljevine v Wishiiflrtonu dosedanji minister dvora Bahicdžić. = Dr. Tresić - Pavlčić odooto-val v Madrid. Beograd, 3. februarja. Danes je odpotoval naš poslanik v Madridu dr. Tresić - Pavlčić preko Pariza na svoje mesta = Komunisti groze t generalnim Urnikom Beograd*« 3. februarja. Vsled ostrih odredb, ki jih je izdala naSa vlada proti komunistom radi dogodkov na progi Zaječar - Paračln je zagrozilo vodstvo komunistične l stranke v Srbiji, da bo proglasilo za dan 10. februarja po celi Srbiji generalni itrajk. = Grozeče Havke. Beograd. 3. februarja. Brodarsko osobje je stavilo brodarskemu sindikatu nove zahteve no povišanju plač in zagrozilo. da bo pričelo stavkati, čim se ne ugodi njihovim zahtevam do 4. t. m. — Tndl Iz ostalih delov notranje Srbije prihajajo glasovi, da je u radništvo zelo nezadovoljno s svojim položajem in da je zahtevajo od vlade in privatnih podjetnikov znatno zvišanje plač. V slučaju, da se zahtevam uradnlštva ne ugodi, groze tudi t! z izbruhom stavke. =5 Sprememba v bosanski vladL Zagreb. 3. februarja. »Obzor« poroča iz Beograda, da bo v par dnevih izšel ukaz. s katerim se Imenuje za načelnika bosanske vlade dr. Stoja-nović. medtem, ko bo imenovan sedanji načelnik bosanske vlade Ata-nazij Šola za pos'nnika v Kopenhagenu. = Iz demokratske stranke. 5 e-o g r a d, 3. februarja. V soboto dopoldne je imel glavni odbor demokratske zaiednice sejo. na kateri se je razpravljalo o volilnem redu in o sklicanju parlamenta. Sklenilo se je, da se pouči ljudstvo o teh vprašanjih potom poslancev, ki naj prirejajo po posamnih pokrajinah sestanke m shode. — Iz Zaereba poročajo. Ca se je vršil tamkaj včeraj sestanek demokratske stranke, na katerem Je poročal poslanec dr. Arwrjellnović o naš! zunanjepolitični situaciji. NAŠA VLADA K RATIFICIRALA VrTPSAiLLSKO VTROVNO POGODBO. Beograd. 3. februarja. Danes se je ratificirala verssfHska mirovna oo« godba. Francoski tekst mirovne pogodbe sta podpisala za našo kraljevino prestolonaslednik recent Aleksander in ministrski predsednik Ljuba Davldovič. ^Pravda« noreča« da se ratifikacija versalllskeca mtra nI dala več odložiti, ker le Antanta Izvedla presvo. đa pospell rt*t?f?k^e?fo. NAŠ ODGOVOR IN PARIŠKI USTI. Beograd, 3. iebruarja- »Pravda« javija iz Pariza: Vsi pariški listi pri-občujejo besedilo jujroslovenskeKa odgovora na ultimatum. Komentarji listov so za naše kraljestvo zelo povoljni. LDU. GRŠKI KRALJ POSETI BEOGRAD. LDU Beograd, 3. februarja. Iz Aten poročajo, da bo jrrški kralj v kratkem posetil našo državo. Potoval bo v avtomobilu incosenito. ODLIKOVANJE STAROSTE VSH. SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE. Praga. t. februarja. Kakor je znano, je odlikoval i>ies:oU:rraslednik regent Aleksander starosto vseslo-vanske Sokolske Zveze drja. Josipa Scheinerja z redom Karadžorževe zvezde. Odlikovanje mu je te dni vročil naš poslanik Ivan Hribar. POGAJANJA Z OPOZICIJO. LDU. Beograd. 2. februarja. Pogajanja med vlado in opozjcijonalnim blokom se nadaljujejo. Danes so na dnevnem redu kombinacije, da vstopita v vlado Narodni klub in skupina dr. Korošca brez radikalcev. UMOR BIVŠEGA BOLGARSKEGA MINISTRA. Dtmai 3. februarja. (CTU.) \z Sofije poročajo, da je bil doc 24. januarja zvečer bivši bolgarski minister Mihael Takev zavratno umorjen, ko je potoval v svoj rojstni kraj Peštero. Takev je pripadal demokratski stranki, ki jo vodi dr. Malinov. LDU. VOLITVE V BOLGARIJI. Sofija, 2. februarja. Pretekli teden so se vršile po vsej Bolgariji volite v okrožne odbore. Zemljedelct. stranka ministrskega predsednika Statnbuliiske^a in demokrati, ki jih \odi dr. Malinov, so izvejevali znatne uspehe. Široki socijalisti so izgubili precej mandatov v korist komunistom, ki pa tudi niso tako napredovali, kakor so računali. Največ so iz-iBrublli narodnjaki pod vodstvom OeSova. IZROČITEV VOJNIH KRIVCEV. LDU Berlin, 3. februarja. (Dun. kor. ur.) »Deutsche Albremeine Zei-tung« poroča iz Curina: Zavezniški postaniški svet se je na včerajšnji seji bavil z odgovorom, ki naj se poda Nizozemski slede Izročitve bivšega nemškega cesarja. Ta nota se bo izročila že prihodnje dni Nadalje je zavezniški svet določil besedilo poročila nemški vladi glede na nameravane odredbe prt izročitvi vojnih krivcev. PROTI HABSBUR2ANOM. LDU Pariz, 2. februarja. (Duu. kor. ur. — Agence Havas.) Konferenca veleposlanikov izjavlja, da glavne zavezniške sile formalno demantiralo, da U bile pripravljene priznati aH pospeševati Dovratek flabsburžanov na Madžarsko, ter Izjavljajo, da bi to nasprotovalo načelom mirovne pogodbe, kar zavezniki ne ti priznali in tudi ne trpett. štev. 2S. »SLOVENSKI NAROD* dne &. komarja 1920. Stran 8. Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. februarja 1920. — Liga narodov fn Jucoslovenf. Gosp. univ. profesor dr. L. P i t a m i c nam piše: K Članku »Liga narodov in mirovno gibanje« v »Slov. Narodu« z dne t. februarja in k članku »Zveza narodov« v Vašem Ifstu z dne 4. januarla 1920 dovoljujem sf pripomniti, da se je po vzgledu sličnih društev v drugih državah tud? pri nas osnovalo »jugoslovansko udruženje za Hsro narodov«, kojega predsednik je R. Jovan 2ti?ovič, predsednik kralj, akademije v Beogradu, taJrrk pa %. dr. Vasilije JovanoviČ, odvetnik v Beogradu. To naše udruženje udeležilo se je konferenc, ki so se vršile v Parizu Oanuvar 1919), v Londonu (marec 1919) fn v Bruselju (december 1919) in kjer so bila reprezen-! tirana drušva skoro vsen civiliziranih narodov. Pri londonski jn bruseljski konferenci sem jaz imel Čast zastopati na5e udruženje. Poročila o teh konferencah objavim v prihodnji številki »Slov. Pravnika«. Želeti bi bilo, da pridobi »Jugoslovansko udruženje za ligo narodov« rudi pri nas čim več članov ter da se ideja Zveze namdov čim globlje vcepi v dušo nasejra naroda, ki je že po svojem značaju miroljuben. Mirovno gibanje ne sme ostati le »gibanje«, temveč mora postati močna propaganda pri vseh narodih v znrslu ideje, da se dajo in morajo vsi mednarodni spori reševati mirnim potom. K r*z5!rfenuT te ide?e prispevat? je. zdi se mf, Človeška dolžnost vsakogar. — Proti Sokolstvu. V živem spominu je še nam. kako so klerikalni listi pred vojno ščuvali proti Sokolstvu m ga predstavliali kot državi, takratni Avstro - Ogrski, nevaren element. Ko le fzbmhnila vojna, so isti listi, na čelu rim »Slovenec«, pričeli s sistematičnimi denuncijaeiiami vseh onih, kj so bili v kakršnikoli zvezi s sokolskim jebanjem na Slovenskem, Posledica te go-nfe je bila. da je avstro - ogrska vlada z vso strogostjo nastooila proti vsem onim. ki so ^e na ta a1; oni naČm cnTi-kovsll v sokolskem pokretu: veliko !e število tistih, ki so se morali pokoriti za svo! greh. da so bili zavedni Sokoli, po iečah in raznih taboriščih, ostali pa so bili, bodisi da so jih vzeli k vojakom ali da so ostali v civilu, pod stalmm policijskim nadzorstvom. Tako Je bilo do prevra+r*. Po prevratu so klerikalcT sprertienM svr>? taW*fcn Sokol jtm le postal n&eiikjt*t rrvalevr*»*na narodna fosfftucffd. Tn WR so s polnim parom delov?*? na to. da bi prišlo med Sokol-stvom in nffotr^Vo /.'••">-■'-• '^7io do srjo-ranuna. Prpdligpli so spojitev orlov-ske fn sokolske onpvfzacife v eno celoto Ker pa se Sokolstvo ni dalo vjeti na te l^manice. ^o užaljeni znova je1; s^rvT bol* t^iuo. kasneje pa vedno boli odkrito rovariti nroff sokolski misli, al1 iavno nnstopit! sf še vedno niso upal?. 5e le. ko fe ministrstvo za prosveto odredilo, da ima sokolski telovadni sistem tvortri temelj telesno vzgoje po vseh šolah in vzjroievališčih širom na-le kraljevine, so smatr/\ da je napočil ugodni trenutek, da znova započno borbo proti sokolski organizaciji. Tako priobčuje današnji rSlovenec« uvodnik vMononoliziranje Sokolstva«, v katerem piše med drugim: »Jasno je, da se namerava Sokolstvo pođržaviti in milltarizirati. Uvest? hočejo celo prisilno telovadbo. Če bi te spoznal zdravnik sposobnim, nihče ne bo mogel mladeniča ali mladenke oprostiti od te pristnosti ... Brezprimemo nasilje, sramota za kulturno državo! Do zdaj smo molčali fn smo menili: premislil? se bodo. Ko pa vidimo, da gredo z vso silo po načrtu na Jelo. ve bodo našli rudi nas nepripravljenih. Nikdar ne bomo pripustili, da bi se svoboda organizacije na prav nedemokratičen in nazadniaški način omejevala ?n se mladina z zlorabo državne oblasti silila v strankarsko organizacijo... Kaj pomeni stavek »Pouk telovadbe se bo v vseh šolah vrši! po sokolskem sistemu, metodi, estet:kj, disciplini in redu«, vemo predobro. To se pravj z navadnimi besedami: Verska nravna vzgoja se mora umakniti proti verskemu, svobodomiselnemu sokolskemu evangeliju. Kulturni bol hočejo... Poživljamo vse naše somišljenike širom države, da protestirajo na vseh shodih in drugod proti samovoljnemu monopoliziraniu sokolske-ga, telovadno vzgojnega sistema!« — AH menijo gospodje, da bo ta gonja orot? Sokolstvu kaj zalegla? Preje, ko je b'1a Se pri moči Avstro-Ogrska, so Sokole denuncirah" kot prevratne in državi onasne življe, češ, da delujejo za uresničenje jugoslovenske in vseslav-?ansk^ fdefe, seda! se k reči ne morejo več posluževat! tesra sredstva, zato kriče, da so Sokol« neke vrste mednarodna, skoraj bi rekli, framazonska organizacija, katere edini cfH ie, da izzove kulturno borbo v naši kraljevin?. H«, kulturna borba! Strašno, že vidimo, kako se vsa naša država male v njenih temeliih ... Krmilarji na5e državne ladje, afl ne opažate te*a?... Ali ne veste, al? ne razumete, da so čmožolti Orli edini spasitelji in rešitelji ogrožene je* ^^e^P^^^V^^C^^a^P WWWv ^Pa^uj m s ena^av ■s^P^pes^l? ^^^*^ slonite se nanje in državni brod bo spašen! Doli s sokolsko vzgojo |n disciplino, živela — orlovska! Zdaf Buh! — Obleta ca. Danes pred tremi leti je Amerika prekinila diplomatske odno-saje z Nemčiio, kar }e pomenilo toliko. Kakor da vstopi v svetovno vojno. To je bil najvažnejši moment v zgodovini svetovne vojne, ker je bilo z vstopom Amerike v vojni metež že vnaprej odločeno kdo bo ?7še! iz vojne kot zmagovalec — V Beograd je odpotoval gosp. dr. Niko Z u p a n i č, član »Jugosloven-skega odbora« v Londonu, ki se je dlie časa mudil v Ljubljani in na Bledu. — Na naslov poštne uprave. Iz uradniških krogov nam pišejo: Zahajam v ^Narodno kavarno« že desetletja. Kavarna je imela do vojne telefon, ki so ga ji pa vzeli med vojno. Po preobratu smo menili, da bo poštna uprava takoj dala inštalirati telefon svojemu staremu abonentu, ki se je v najtežjih časih izkazal za zanesljivega našega moža. Toda motili smo se. Kavarn ar je sicer vložil že dve pismeni prošnji, je neStetokrat že osebno moledoval pri najrazličnejših organih, da bi izposloval zopetno namestitev telefona, toda ves trud je ostal brezuspešen. Dobili so in še dobivajo telefon razni verižniki, med njimi ponajveC taki, ki so tuje narodnosti, dočim domač Človek in pošten obrtnik ne najde milosti v očeh poštne uprave, dasl se mu s tem povzroča znatna gmotna škoda. Kdo pa bo dandanes zahajal v kavarno, ki nima telefona? To se mi je zdelo potrebno, da javno pribijem. Spomenica rad j grozno naraslih cen in radi pomanjkanja stavbnega stavbnega lesa. Laški listi poročajo, da so beneški poslanci in zastopniki Julijske Benečije predložili rimski vladi spomenico, v katerj se pritožujejo radi grozno naraslih cen iti radi pomanjkanja stavbnega lesa. potrebnega za kraje, opustošene po vojni. Zahtevajo, da se rekvirira potreben les in zgradijo barake v krajih, ki oosebno trpe v zimskem času, Precei pozna je ta spomenica, podana sredi zime. Morda bo 1 aJ zalegla za laške kraje, za slovenske ve-Ba pravilo: pomagaj sj sam, ako hočeš stanovati pod streho. Kam pa gre ves oni les. ki ga odvažajo iz goriških gozdov ? — Devizna centrala v Ljubljani, ki je komai začela lepo in koristno delovati, je morrJa ustaviti svoje delovanje vsled odredbe g. Ve!»kov:ča. Naše eks-Dorterje in imnorterie sprele-ava groza, ker se bo?e, da zopet okusijo vse stare bridkosti. Poslovanje z devizno centralo v Beogradu je bilo tako po-jasno in okorno, da je bil vsak točen kupčjiskt promet, če ne nemogoč, pa vss i - " • -• ■ • " * m — Imenovanje v zemljemerski službi. Za višje evidenčne geometre v VII. činovnem razredu so imenovani: Anton Grubičič. Josip Verbič, Josio Gvajc Jakob Bernot, Fr. Vydra in Alfonz pl. Gspan: za višje evidenčne geometre v VIII. činovnem razredu: Henrik Hro-vatin, Rudolf Didek. Kristiian Pertot Adolf Gotzel. Fran Omerzu in Fran Zupančič: za višje evidenčne geometre v IX. Činovnem razredu: Ivan Verbič, Karel Kavšek, Ivan Hočevar. Fran Bon In Leopold Ju ran: za evidenčnega geometra v X. čin. razreda Josip Bajt. — Naslov in značaj višiega geometra v VIII. činovnem razredu je bil podeljen Stanislavu Adlerju. — Orožništvo potrebuje večje Šte-vflo orožnikov. Sprejema se podčastnike in vojake v starosti od 25—35 let ter mlajše, kateri so odslužil; svojo pre-zentno voia^ko dobo pri stalnem kadru in sicer pri konjenici dve leti. Pri vseh osta!:h strokah osemnajst mesecev. Postavna začetna plača z dokladami znaša 300 dinarjev mesečno. Prosilci, ki se nahajajo v aktivni vojaški službi, naj naslove svoje prošnje na komando. V. orožniške brigade v LJubljani, ter lih viože pri poveljstvu svojega krdela. Neaktivni naj vlagaio prošnje pri bližnji orožniški postaji. — Razpis službenih mest Poštar-sko mesto v Ribnici na Pohorju (H/2), poštarsko mesto v Starem trgu pri Kočevju (II /2): nadalje odpravnišlca me-sta: Grahovo pri Cerknici (IIT/2). in menda (III/?), Nemška Loka (HI/2) ta Kotmara ves (IH/2). Rok za natečaj 14 dnj. — Zdravniška služba. V uradnem listu je razpisana služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Polj-čane s sedežem v Studenieah. Interesenti se opozarjajo na razpis. — Osebna vest. Poštarja Franla Drakuličeva v Starem trgu pri Kočevju je premeščena v Medilo Izlake. — Odvetniki imajo v četrtek 5. t m. točno ob 20. uri pri »Škuro« važen stanovski sestanek. — Porodi se |e v Dol. Pirošicf posestnik in gostilničar i* Rudolf Golob z gdčno. Burgo Pavlovlčevo. — Poročil se je na Svecnlco g. Franc Martman z srdč. Heh Zfmsteiii-ovo. Obilo sreče! — Oddala ačTteflsfclli shA. VKfi Šolski svet je na svoji seli dne 22. lan. t. L sklenil, da se ukine s podeljevanjem nciteHskli sfožb kratkim potom, ker se je pričelo t uradnimi razpisi slnžb. Izvedejo ae le ie om premestit. m M — * Ukm. U g aalMftiiElli m čajih, ako ni kje «čne osebe, aij ako šola, oziroma vzgoja trpi, aa sme afiai oseba premestiti kratkim polom. — Časopisna vosi. V Pragi ie saće! izhajati »českolužTclrjr vestni k« — »Ceskoserbski westn|k« v tedakcjli dr. Josipa Pate, kakor mesečnik. To ie prvi časnik, ki noče negovati stalne stike češko - lužjške na kultnraem in literarnem polju. Zbližati želi oba naroda in zato bo prinašal članke in poročila v obeh jezikih. — Katastrofalno pomanjkanje premoga na Češkem. »Narodni Listv« z dne 2. t m. pišejo: Včeraj so pripeljali aprovjzaciji Velike Prage 167 vagonov premoga namesto določenih 204 vagonov. Vodovod je dobil včeraj samo 4 vagone. Plinarnica 5 vagonov, zaloge ima 23 vagonov, a njena dnevna potreba |e 11 vasonov. Torej ie preskrbljena za bora dva dneva. Holešoviška plinarna ima zalogo za dva dneva in pol. E. kaj to, samo da imamo premog za dunajske kinematografe in .ccleda-lišča? — Dame, ki so vČeraf v trgovini M. Drenik dve kofrrani krili iz približno enakega blaga (črn gas) kot svoji spoznale in vzele, naj zarobljeno krilo takoj dostavijo tvrdki M. Drenik, da more krilo dobiti prava lastnica, ker se dot'*čm osebi dobro nožna, nai krio takoj vrneta, sicer se bo proti njima sodnljsko postopalo. — Sem prJpravHpln^ga odbora Narodne Matice se ne vrši danes kakor naznanieno, ampak šele v petek dne 6. t m. ob 6. uri zvečer v Mestnj posvetovalnici, na kar opozarjamo vse vabljene. — Pririrnvllami odbor. — Gledališka komisija bo imela v sredo, dne 4. februarja oh ML nrf sek> v oM-čaini posvetovalnici. — Zopetna otvoritev postnega urada Turalšče. S 1. februarjem se zopet otvori poštni urad Tnrnišče za celokupni promet. Poštno zvezo bo imel po noštnem slu, ki bo hodil iz Beltincev v Dobrovnik. — Razširjenje poslovanja poštnih r«-adov. Pri poStnih uradih: Loče pri Blačkem jezera, 2relec in Loga ves se vrši celokunn' poštni promet, — Uvedba oziroma razširjenje poštne selske službe. Pri ooštnim uradih: Vovbre, Žlhpolje ter Ribnica ob Vrbskem jezeru se je sredi t. m. uvedla ozjromn raz??f*ta poštna selska služba. — Dfmn'karskf red. Vsi ljubljanski hišni posestniki se pozjvliajo, da si nabavilo dimnikarski red Dobi se po 1 K Ntvod v mestnem ekspeditu, Mestni trg 27/ITI. — Mestne njive za Bežigradom se oddajo letos potom javne dražbe v zakup. Dražba se vrši ob lepem vremenu to je, če ne bo snega, dne SL svečana 1920 ob 10. mi dopoldne na Hcu mesta za Bežigradom. Zdražitelji se vljudno vabijo, da se dražbe udeleže. — Naši vfetnfk? v Itaftfl. Z ozirom na razširjeno vest. da se je potopila ladja, vozeča jugoslovenskc ujetnike iz italijanskega ujetništva v domovino> se ugotavlja, da na merodajnem mestu ni o tem nič znanega, tem manj, ker Je bilo določeno, da se bodo izvršili vsi transporti ujetnikov v domovino po kopnem. — Tačasne trafike v Slov. Gradcu št. 54, 99 Jn 134 se združijo v eno in se s tem razpisujejo v oddalo po javnem natečaju. — V enoletnem času se je za te trafike dobavilo tobačnega materiala za 16.007 K 34 v, od česar je zna-Sa! trafikantski dobiček 1600 K 73 v. invalidi i2za zadnje vojske, potem vdove in sirote v tel vojski padlih ali umrlih vojakov (častnikov in moštva), imajo ob gotovih pogojih prednost pred vsemi prosilci. Ponudbe je priložiti najkasneje do 25. febrnana 1920. — Konja sta sa splaš'la. Izpred hotela »Union« sta se včeraj popoldne splašila dva težka vojaška konla z vozom, na katerem je bilo rastlinje za plesne dvorane. Konja sta pridrvela z vso ^ilo ob kandelaber na vogalu Miklošičeve in Dalmatinove uHce. Kandelaber sta razbila čezpol. Drugih poškodb ni bilo. Mlada tihotapca- Mladima vrhniškima tihotapcema Moleku Ignaciju in Francetu Krašnjf so zaplenili večjo množino tobaka, katerega sta bHa nakupila v Ljubljani, da bi ga na Vrhniki pretihotapila preko Žice »svojim sorodnikom«. — Tarvta perila. Na Valvazorle-vem trgu je bilo pokradeno z vozička perici Luciji Leben iz Podufka številno perilo. Perilo nosi začetnice »1. S.«, •L. S.« jn »S. S.« Pred nakupom ae svari. — Smrtna kosa. Umrti so v Ljubljani: ga. Elza Fritsch, roj. Ram-lak. Pogreb se vrši latrf ob pol 4. ml Iz mrtvašnice pri Sv. KriStofu; g. Ivan Štrukelj, sobno- m Crkosffkarski mojster. Pogreb s« vr$i futri ob pol 2. popoldne iz Polfanske cesta 54 na pokopališče k Sv. Krtin: 31. decembra Je umrl c. Josi) M i SIC, kroiaški mojster. — Dne 3. t m. je umrla gdena. Marna Vavpojlč, gatrtltea, MU vpokojenefa davčnega Bprivttrifci K. Vavpctfča. Pdcrab bo Jatri ob 15. — N. vm.pJ 1 lUrtHovcflfl poroOla. ITALIJANSKI LISTI ZAHTEVAJO IZVftftlTCV LONDONSKEGA PAKTA. Rta, 2. Januarja. »U Giornale d' Italla« od t. februarja prinaša deloma cenzuriran članek pod naslovom: »Cas je, da se odločimo«. V tem članku vprašuje ministrskega predsednika Nittija. kaj namerava ukreniti na predrzen jugoslovenski odgovor. Nitti sam je postavil v Parizu zelo precizno dilemo: kompromis aH londonski pakt. Jugoslovenski odgovor odklanja kompromis se zatajuje londonski pakt izjavljajoč, da ga ne pozna. V vsakem slučaju se nahaja Nitti v soteski dileme, ki si jo je sam postavil ker je sam zahteval, da se nota preda v obliki ultimata. Kaj še čaka, da ne uveljavi tako svečano sprejetega sklepa, ki ga je objavil komunike, redigiran po Nittiju samem? V tem komunikeju se je reklo, da so načelniki vlad predložili jugoslovenski delegaciji podprte italijanske zahteve in zahtevali odgovor. Nitti ie na konferenci formalno izjavil, da je, prožet spravljivega duha. šel do skrajnih mej v svoji popustljivosti; sočasno je izjavil, da je smatrati koncesije kot neobstoječe, ako pogajanja ne dovedejo do zaželienega sklepa in da se ima uporabiti londonski pakt. Dne 21. januarja je podala jugoslovenska delegacija odjrovor, ki ga je Nitti obsodil kot nesprejemljiv, izključujoč vsako nadaljno pogajanje. Temu ie sledil ultimatum, določajoč jugoslovenski vladi kratek rok za odgovor. Ostajamo popolnoma v okvirju Nittijevih izjav in zahtevamo, da ukrene, kar ie sam obljubil. Jugoslovenski odgovor je tu. ni zadovoljiv, pariški kompromis je padel, koncesiie so radi tega nične In treba ie uveljaviti londonski pakt. Samo ponavljamo Nittijeve besede. Kaj se še čaka? Ali se Nitti ne zaveda, da se skuša v Parizu in Londona razveljaviti Lk>yd Georgevo In Clemen-ceaujovo obvezo? Nitti zamore povedati francoskim in angleškim zaveznikom, da hoče uveljaviti londonski dogovor in nihče mu ne more ugovarjati. Ali jemlje mogoče jugoslovenski »bluff« resno? Ali ni jasno, da jugoslovenska država ni sposobna, odločiti se radi nesložnosti in heterogenosti, ki jo ogrožata? Očividno je, da nas smatrajo Jugoslaveni za nesposobne, uveljaviti naše pravice; zato si upajo preko mej verjetnosti in kršijo na našo Škodo narodno pravo. Če bo Nitti vztrajal na svojem stališču bojazljivca, se okoristijo Jugosloveni na balkanski način s tem, da se utrdijo v mnenju o naši šibkosti. Predsednik mirovne konference Nitti daje prednost spravljivosti, kar je lahko umljivo, toda v trenotku, ko Jugosloveni prezirljivo odklanjajo — na našo srečo, pravi list — ono malenkostno naše odrekanje, treba je nastopiti drugo pot. Kaj se še Čaka? Ali se res hoče, da preneha italijanski prestiž pod velikimi coklami Hrvatov in Slovencev? Onorevole Nitti. čas ie, da se odloČimo in branimo čast in koristi države! FRANCIJA IN ANGLIJA NAJ RAZSODITA. Rim, 2. februarja. »H Giornale d' Italia« prinaša poročilo svojega pariškega poročevalca o stališču pariških listov glede našega odgovora na ultimat. »Echo de Pariš« meni, da je sedaj čas, da prične Nitti zopet pogajanja z načelniki zavezniških vlad na oni točki, kjer so bila vsled ultimata prekinjena: ali naj se sprejme medzavezniški predlog ali pa londonski pakt. »Journal de Dčbats« zagovarja jugoslovensko stališče. Poročevalec meni nato, da je francosko javno mnenje pripravljeno verjeti, da beogradska vlada želi sporazuma, da se pa Zagreb temu protivi in očita Srbom, d^ so dosegli vse svoje aspiracije v Macedoniji in da so sedaj pripravljeni žrtvovati hrvatske interese. V deželi, ki se je ravnokar ujedinila, postaja večna kriza nevarna; vsled tega Je razumljivo, ako se ji hoče vlada za vsako ceno izogniti. Ju- Društvene vesti in prireditve. — Odbor »Stota« draitri itaa hi vdov jtvafli eastavUeacev in nastavljenk ima sejo 5. februarja ob 5. popoldne na magistratu. Odbor slovenskega lovskega dmStvs ima v četrtek, dno 5. februarja ob 15. sejo v srebrni dvorani hotela Union, na kar se vljudno opozarjajo vsi odborniki in njihovi namestniki — Podporno društvo fugoslov. akademikov v Ljubljani. Seja celokupnega odbora se vrši v četrtek 5. februarja ob 3. url popoldne v pisarni akadem. doma, hotel »Tivoli«. Prosim, da se udeleže seje vsi prejšnji in ta-časni odborniki. Predsednik. — Plesal veaeek •Otatbene Matice« vzbuja živahno zanimanje Prosimo vse one, ki bi ao pomoti aH vsled naglice vabljenja ne prejeli vabila, naj se potrudilo osebno v pisarno pevskeea zbora, Vegova olca 7/1. od 10. do 20. are, kjer ae tudi prodajajo vstonokt za veneek in sicer za Člane zbora ni akademike po 5 K. za njihove rodbmske Oaae tu elane »Glasbene Matice« po 10 K» za noemae po 36 K. Osebno se ne bone vabilo.____________________ Aprovizaciia- + Ctnjri hi članice .Društva »neb. fanta urauuUtva Stoveaiie** ki so se svoječasno priglasili za cenejo dobavo blaca BCOtf tajriUoaunl plaEBaV lil K gosloveni se sicer zanašajo na BSMh riSko pomoč. Odgovor Združenih dr«*! žav sicer ni znan. v Parizu pa se so* di, da mora biti precej platoničen. Zato je Franciji in Angliji svobodno izreči sodbo v juKosIovenskem-itali« ianskem sporu. J NOV SESTANEK V LONDONU/ ] Pariz. 2. februarja. »Petit Pari« sien« poroča, da se je sklenil ^esta* nek treh ministrskih predsednikov, ki naj se vrši v Londonu. Dan Se nt končno določen. Na tem sestanku sa bo posvetovalo o orijen*skem vpra> šanju, da se pride do končne ureditve. V Londonu se določijo samo temelji sporazuma. Končni podpis mirovne pogodbe s TjrČijo pa se U* vrši v Parizu. 4 ITALIJA PROTI D* ANNUNZIJU. LDU Amsterdam, 3. febrnarfaL (DKU) »Telej?raaf« poroča iz Trsta: Italijanska eskadra, ki je Stacijonirana v Anconi, je dobila povelie. da odplove proti Reki ter zlomi eventualen odpor D* Annunzija in njegovih čet. Tudi ita* lijanski pešpolk, ki ie nastanjen v Benetkah, je dobil povelje za odhod na Reko. D' ANNUNZIO ARETIRA GENERALE. Reka. 2. februarja. Pred par dno* vi je bil tukaj aretiran general Ntera, poveljnik neke divizije na vzhodu demarkacijske črte. General se ie mu«* dil v Trstu. To priliko je porabil čast« nik, ki je imel nalogo prijeti generala in se napotil z nekaj arditi na povelj* stvo divizije, kjer je oočakal genera« !a in ga nato prepeljal na Reko. Oe> neral je zaprt v neki sobi vladne palače, skrbno zastražen in je prepovedano obiskati ga. Vzrok »retacile Jo iskati v generalovem obnaSanju na* pram D* Annunziju in reškim dobro« voljcem. *' ARETIRANI RESKI OFICIRJI. Turin. 2. februarja. Z milanskim vlakom je prispelo v Turin devet častnikov in en nared.uk lesketa zbora. Častniki so bili aretirani, ker so skušali pregovoriti ba'aljon alpin« | cev, da prekoračijo reška mejo. BOLGARIJA JE RATIFICIRALA' MIROVNO POGODBO. Sofiia, 2. februarja. Bolgarska; vlada je ratificirala mirovno pogodbo. Uradni list z dne 27. januarja le objavil kraljev ukaz o ratifikaciji. BOL ISEVTKI OB ROMUNSKI I MEJI. LDU Berotln. 3. februarja. (DKUJ »Borsenzeitungc poroča iz Hamburga: Kakor ■ javlja hamburški »Fremdeap blatt*. doznava »Asociated Press« is Bukarešte, da stole močne boliševiške čete ob romunski meji. BoljŠeviki nameravajo baje ponuditi Romuniji mir. Ako bi ca pa Romunlta ne hotela spreleti, tedaj bi boliševiki takoi pričeli ofenzivo. NEMŠKI KRONPRINZ SE VRNE % NEMČIJO. London. 2. februarja. »Dafly Fx-press* poroča, da je b!/ši nemSki prestolonaslednik izrazil upanja, dat mu bo možno vrniti se v Nemčijo začetkom poletja. Pripomnil le, da nI bil nihče izmed njsgove dm?!nc vznemirjen radi zahteve antantnih držav po izročitvi Horienzollerncev. | Borze* LDU. Curlh, 3. februarja (CTU.) Dunaj 1.40, Praga 5.30. žigosane in nežigosane krone 2.—. LDU. Dunai. 3. februarja. (CTU.) Devize Curih 4675, Zaereb 237—247. Praga 320— 340, SHS-kron© 210 do 230. ^—1 ■■ IIIM ■ II———i—■——— ' nemudoma zglase v društveni Pisarni Oosposvetska cesta 12/11.. kjer doba tozadevne izkaznice. UP Odsek za določanje cen v Ljub-liani je sklenil povi§atl od srede napref cene kruhu sledeče: beli kruh 50 dkf 5 kron, črni kruh 50 dkg 3 krone. VsaU prestopek se kaznuje po členu 4. minl-sterske naredbe St. 750 »Uradnega Lista* iz leta 1°1°. t Začasne cene nen. Odsek za določanje cen ]e v svoji seli dne 31. Januarja 1920 sklenil, da smejo mesarji do tedaj, da se ugotovi prave nakupne cene« prodajati zovele meso po sledečih cenah: al meso I vrste po 22 K; h) meso II. vrsta po 20 K kilogram. Prestopke kasneje arad zoper navijalce cen z zaporom do 1 mrte» ca in z zaplembo blaca. t »SaaMpocaoc« r Kranja naznanja svojim članom, bivaločim Izven Kranja v sodnem okraja Kranj, da prejemajo Maco vsak četrtek v zadrafnl prodajalni. V četrtek, dne S. februarja 1920 se doM mast 1 kc na osebo a 42 K: sol 2*h kc na osebo a 2 K 60 K; aHcallce 1—2 zavitka na družino ISK. Glavni urednik: Rasto Pustoslaraiek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD* dae S. fctmaija 1920. Štev. 28. Ifroui nzffefc uho ohranja, a proda. Naslov pove upr. Slov. Nar. 8J2 lilo na M zdravem kraju kupim. Anton G. Ljubljana, Prešernova 50. (banka). 8oD Ifflltafalift *^c Primernc službe v tr-rlUlifljulnu govini z mešanim blagom. Naslov pove uprav. Slov. Nar. 829 II nI i ta nnfnn ^*e sobo če mogoče z DlfliiU yUS|ld vso oskrbo. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Oskrba 831*. 831 ttadeinik išče sobo. K£&£. Naroda pod .Akademik 828". 828 ninamnftrni za iro do 15° žarnic pri- UiBdUJUftHUj -raven, napetost teka 110 ali 220 volt, kakor tudi notrebno opremo kupi oskrbni št to Podgrad pri Trasskcm (Štajersko). H7 M—p— i ■■■-,- . . i i ------ Prva jugoslovanska zlatarska delavnica Jklol*lj Tuchs Setenburgova ul. jLKJ& zlato in srebro & Sft, priporočam veliko zalogo zlatnine, sre-broine, ur, briljantov i. t d. vsa popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnJci točno in solidno. 79?S V trgovsko hišo v Ljubljani, kjer je gospa večjidel odsotna, se sprejme res dobra, zanesljiva skrbna gcu^iarics in vestna sobarica. Plača 100 K. Naslov pove uprav-ništvo „Slovenskega Naroda". 792 IS Se se za takoj ::: za trgovino s špecerijskim, manufakturnim, kolonlja'nim blagom, dež. pridelki, ■a jako prometnem kraju na Dolenjskem, zanesli i v z Kampanjo? ali Ummte:: (s kapitalom 70.030 do 80 000 E). Ponudbe pod .Promet 809" na upravo ■Slovenskega Naroda*. 809 titroimota to dve slu2kinH, Prva ko BjJItJIllClu tft sobarica, diuga za vsa nišna dela, oroti dcbrl hrani in ^lači. Ponudbe : Emonska cesta 81!. 773 Priporoma se si. občinstvu Ivan Čarman izdelovatelj usnjatih dokolenic ; Zg. Slika it. 42. B0BT Prodajam Tps flflfa Hira v ongmalnih zabojih po iflJta jOild 1440 komadov po K 1 50 komad. — Ponudbe na Em.Snpane v togatci, (Slov. Sta ersko). 544 Štedilniki i* vzidanje vseh vrst, so aa prodal« — Poizve se v Jeri-novi ulici 5. 786 Trnovo - LJubljana. Karbidne posode (bobne), pločevinaste kupuje v v^aki množini ter po naivišii ceni tvrd k a Breznik & Frltsch, trgovina z železom Ljubljana, Cankarjevo nabrežje it 1. Q7 Kolesa rabljena, kupuje j. goreč, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14. Zaloga pohštva in tapetniška delavnica : BRATA SEVER: Ljibljasa, Gotposvetska cesta (Kolirej) priporoča vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Vabimo na ogled. E Hi mi ^EEF Ounajska cesta, krepča m»l( krvne, nervozne, oslabele odrasle in otroke. Naročila proti povzetju. 1080 wtr Kupim -iS vsako množino hrastovih hlodov od 25 cm debeline naprej, kakor tudi hrastove deske 25 do 30 m/m debele oziroma nažigane frize za parketne deščice. Ponudbe s ceno franko vagon Ljubljana ali odpošiljalna postaja na Ivan Šiška, tovarna parketov in parna žaga Ljubljana, Metelkova slica 4. __________10938 j Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tem potom, da nam je preminula srčno dobra svakinja, oziroma sestra Ima bili dne 2. t. m. po dolgi, sila mučni bolezni. Pogreb predrage rajnlce bo v sredo tb 4. popoldne z Brega št 18 v rodbinsko grobnic* pri Sv. Križu. Rodbini Binm in Čutara, j rlBITBIanij cena 2500 K, se proda. Hiiier a ?>■ ulici 5, dvorišče, levo. "807 se proda. Sodna ulica štev. 2 III. desno od 2—3. 834 Opr. štev. 10. Razpis. Lov graščinskega posestva gospe Alojzije vdove Urbančič v Polhovem gradcu se daje najboljšemu ponudniku za dobo treh let v najem. Pismene ponudbe je do 15. februarja 1920 predložiti podpisanemu, kjer se dobijo natančnejša pojasnila. VLjubljani, dne 31. jan. 1920. Valvazorjev trg 1. Fran, Petri č s. r. okrajni gozdar I. razreda kot dr žavni nadzornik graščinskega posestva. 822 Št. 11. Razpis. Ribolov graščinskega posestva gospe Alojzije vdove Urbančič v Polhovem gradcu se daje najboljšemu ponudniku za dobo treh let v najem. Pismene ponudbe je do 15. februarja 1920 predložiti podpisanemu, kjer se dobijo natančnejša pojasnila. VLjubljani, dne 21. jan. 1920. Valvazorjev trg I. Fran Petri č s. r. okrajni gozdar I. razreda kot državni nadzornik graščinskega posestva. 821 Valentin Maček tovarna slamnikov v Homi^lab- 732 \\i\mnu\itmiiiiimmumiimiiiitiiiiiiiiiiiiii Sprejemam v poplavite vsakovrstne slamnike tudi tulumu umni •niiiiMifiiiiiiiiiMii it nt klobuke za gospode in dame. Vsako soboto na Sv. Jakoba trgu v LJubljani. Oblike na vpogled. 'iimitir.....i......liiiltlliiHiiiniiMIU'1 Pomaranče, tat ima vedno v zalogi Marija Štele, hpjgg In RnfnnriiFna ,z bo,3§e hiše' M Ict stara* UUaPUUIllIu izvrstna gospodinja, do ra in zanesljiv*. i*če m sta prt samost jnem boljšem radniku ali tudi pri obrtniku. Pismene ponudbe na upravo Slov. Nar pod .Št. 34/806". 806 Bukove in druge hlode trame in deske kupi švicarska tvrdka. — Ponudbe s ceno na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Razglas. Javljamo tem potom svojim cenj. odjemalcem, da tovarna od 31. jan. do 8. februarja t L radi popravljanja peči in čiščenja parnega kotla stoji. 1 Spoštovanjem 824 M M. taijt PivtvMUM krinka sit, kri-IluttM, JnraT ssssss, M»-toderm* kram, Lekhncncfe gledaHSoK tetam vsjnttr rah tir tesne mrežice Hkmti Štefan Strmoii. Ljubljana. Pott Trento 1 ijjia MiiijslB Ma. Vabile petdesetemu rednemu giM itn v petek, dna 27. svečana 1920 ob 11 aH aaDoaajB I., Tefalaltstrasso Ur. 8. Predsednik upravnega svata. Daeval red: 1. Poročilo in sklepanie o uspehu pretek pga poslovnega *eta 2. Po'OČilo preglednikov. 3. V( litev preglednikov (§ 25. družb, oiavil.) 3. Volitev članov upravnega sveta (§ 17. družb pravit) P. T. gos r ©d i e delničarj; naj blx-govol