Štev. 7. V Mariboru 15. februarja 1883. Tečaj XVII. List ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru 8 pošiljanjem na dom za celo leto 3 »Id., za pol leta 1 gid. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništTn v dijaškem semenišču (Knabenseminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po o kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Hudobno izmišljena sebičnost slovenskim domoljubom. Nemcem začelo se je toliko deniti, da mnogi izmed njih, zlasti konservativci, vidijo potrebo vsem Slovanom v Avstriji narodne pravice priznati. Liberalci pa še niso toliko pametni. Ti še vedno mislijo pravico imeti do je-robstva nad Slovanom in upajo, če uže ne vseh, vsaj nas Slovence pozobati. Zato nam branijo kolikor mogoče pot do omike in blagostanja na edino pravej, naturnej podlagi domače besede maternega jezika. Zmiraj še nadejajo se, da zastavijo slovenščini ia Slovencem pristop v javne šole, urade in javno življenje, v to svrho jim je vsako sredstvo prav. Najgrše izmed vseh pa je, da iščejo in najdejo zaveznikov med Slovenci samimi. Kakor so Prajzi 1. 1866. frei-maurerske magjarske rovarje v zaveznike pod-mitali proti našemu cesarju in kakor so nekdaj Farizeji nesrečnega Judeža porabili kot izdajalca proti Sinu božjemu, tako lovijo nemški liberalci pri nas grdobnih zaveznikov in narodnih izdajalcev. Žali Bog, da jih vselej in dovolj najdejo. Svoj tabor pa imajo sedaj v Celji, kder izhaja nemškim liberalcem v korist Slovencem pa v sramoto nemškutarski listič, imenovan: Kmetski prijatel. Ta listič niso osnovali slovenski domoljubi, ne podpirajo ga pravi Slovenci, ampak Nemci in nemškutarji. Sprva se je kaj pohlevno in ponižno Slovencem bližal, a domoljubi smo precej zapazili lisjaka ali volka v ovčji koži. No, in sedaj lahko vsak vidi, kakšne krempeljčke da ima. Vkljub silnemu zatajevanju vendar svoje prave nature zakrivati ni kos. Dosledno napada, grize in trga vse, kar bi Slovencem bilo na korist v narodnem oziru. Zlasti pa se zaletava v narodne može, v slovenske domoljube, da jih ogrdi, osmeši pred ljudstvom in spravi ob zaupanje pri narodu in tako nem-škutarskim zveličarjem pomaga na konja. Ker tako dela v vsakem listu in skoraj na vsakej strani, sklepamo, da je to njegov glavni namen. Slovencem je treba prave voditelje vzeti in potem se z njimi lehko dela, kar hoče! Tako misli! Napada pa veljavnejše domoljube tako, da jim očita sebičnost. Pravi kmetom slovenskim: „sami veste, da ta gotovo ni vaš prijatelj, kteri si išče sam sebi dobička". In taki sebičneži so mu vedno slovenski „voditelji". Imenuje jih „prvake", tudi: „sebičneže, hinavce, priklateže, zapeliivce, prvaške sanjarje, ne-sramneže, ki gledajo samo na svoj žep,, za ljudstva pa nič ne storijo"' itd. Vsak lehko vidi. da misli „Prijatel" pri takih besedah na slovenske domoljube, zlasti na naše pridne deželne in državne poslance, na razne pisatelje, časnikarje, in sploh vse odličnejše narodnjake, na katerih besedo je narod poslušati po pravici vajen. Po imenu jih sicer lisjak ne navaja pa vsak ve, kam s svojim blatom meri. Grdo je, če Slovenec v lastno skledo pljuva, sramotno je, če kdo lastno kri zatiruje pa takšno obrekovanje in natolcevanje najpošte-nejših, požrtvovalnih mož, to je le najskrajnej-šej podlosti mogoče. Nobeden naših poslancev in domoljubov nima sebičnih namenov. Vsak želi iskreno le edino pripomagati, da se Slovenec izkoplje iz narodnega groba, da mu prisije solnce boljših dnij. Vsak je uže več ali menje žrtvoval in prestal za svojo narodnost. Nobeden ni kaj dosegel zato, ker je bil slovensk domoljub. Nasprotno, nekateri izmed njih trpijo hude napade, krivice, preziranje in zatirovanje za tega voljo. Marsikteri bi bil zaradi svojih izvrstnih last-nostij kaj boljega postal ali dobil, toda njegovo slovensko domoljubje mu je škodovalo. Zgledov imamo v vsakem stanu. Opozorimo samo na prof. Šumana, Pajka, Glaserja, Žitka. Ti so morali celo slovensko domovino zapustiti in tukaj pošteno dobljene službe Nemcem prepustiti. G. dr. Vošnjak si še ni kupil grajščine, kakor nemški liberalni poslanec Schindler, M. Herman ni države sebično za 64.000 fl. oškodoval, kakor liberalec nemški Brandstetter. G. Kuko-vec ni okrajnemu zastopu 4000 fl. dolžen ostal kakor nemški liberalec Seidl, baron G-oedel ni postal minister, kakor nemški liberalec Giskra, ki je potem kot milijonar umrl. Dr. Suc še sedaj ni ne škof pa ne prošt, Zolgar še niti šolski nadzornik ni. Tudi z bankami ni imel nihče pri nas toliko opravka, kakor celjski frei-maurerski pokrovitelj Foregger. Slovenskih pisateljev in časnikarjev ni nobeden tisočakov si prihranil, kakor nemški liberalni pisači pri „Tagespošti". — Tomšič, Juršič in Prelog umrli so ubogi. Med slovenskimi domoljubi je dokaj po-žrtvovanja; to je res. Da bi pa bili tam sebič-neži, to ni res, kajti kder ni penez upati, tje ni treba mošnje nositi. Pač pa so naši nemšku-tarji prav grdobni sebičneži, katerih mnogi so to postali, kar so, le za to, ker so nemškim liberalcem pete in roke lizali, svoj narod zatajevali, svoj jezik zaničevali. Zgledov imamo povsod dosti. Kateri nemškutar tedaj misli sam sebe oprati in osnažiti s tem, da slovenskim poslancem in slovenskim pisateljem, zlasti časnikarjem, očita sebičnost, ta ni prijatelj resnici in črni in blati sam sebe v nesramni obraz! Držite to raj jezik varčneje za plotom, revni nemškutarji, dokler ste vsled sebičnosti toliko umazani vi in vaši nemški liberalci! Desterniški. Gospodarske stvari. Hmeljarstvo. *) Spisal J, Grah. I. Ko sem zadnjo štev. „Slov. Gospodarja" od 8. febr. čital, ki govori na prvem mestu o kmetijskem shodu v Celji in o potovalnih učiteljih kmetijstva, zazdelo se mi je potrebno, da to, kar je g. prof. Wilhelm govoril ta čas po nemški, to v tem cenjenem listu nekoliko povem v slovenščini, da svojo tedaj dano obljubo spolnim. Dostaviti tudi hočem še, kar sem 9. nov. v Žavci pri hmeljarskem shodu slišal in videl ter si tudi od drugih pripovedovati dal, da te prekoristne reči pridejo bolje med ljube Slovence^v prevdarek, ktere utegnejo našo celo spodnjo Stirsko v kratkem času mogoče čisto predrugačiti, kar se kmetijstva tiče. Poročevalec v zadnjem listu ima čisto prav, ko reče, da jaz nisem imel več volje po slovenskem razlagati, ker so vsi kmetje vže odšli, Nemci pa so tako zastopili profesorjev govor! In kakor so z veseljem popred pozdravili *) Prijatelje pri kmetijskih podružnicah opozoru-jemo na ta izvrstni sestavek. Uied. Slovenci naznanilo, da se jim bo to po slovensko razlagalo, tako so potem Nemci z odobravanjem ploskali, da jim ni bilo treba poslušati jim menda ne dobro všečega — slovenskega jezika. Take neopravičene napake sem opazoval pri vsakem kmetijskem shodu. Povabijo se kmetje, da se jim razlaga kaj o kmetijstvu. Pridejo, poslušajo, se spogledujejo, naposled pa jo popiha eden za drugim iz dvorane v gostilnice, da si jezo ohladijo, ker govora v nemškem jeziku niso zastopili. Kaj takega se pač menda na celem svetu ne godi! Včasih se jim na zadnje (če je še kdo tukaj) kaj površno prestavi in dosti je za kmeta ta Lazarjeva drobtina! Po časnikih pa se bere: toliko in toliko je bilo zbranih in zgoraj mislijo, da je za kmetijstvo vže vse storjeno. Vprašajte pa kmeta koliko mu taka predavanja koristijo, boste drugače podučeni! Da se kmetje ne brigajo več toliko za te kmetijske shode in predavanja, je po moji misli edino to krivo, ker se jim ne razlaga v njim razumljivem govoru. Ni to krivica, da kmet plačuje za kmetijske šole in potovalne učitelje, pa nima niti ene koristi od njih? Ni moja misel in naloga o tem dalje govoriti, za-toraj naj začnem kar o hmeljoreji. Ce pogledamo za 10 in 15 let nazaj, vidimo našo ljubo domovino v strašnih težavah, to posebno na polji kmetijstva. Slabo vreme, toča, živinska kuga in slabi sejmi, slabe cene za razne pridelke (to vsled konkurence zunaj-nih držav), trsna uš, velika štibra itd. so spravile kmeta čisto v obup. V veliko žalost se vidi, kako popušča kmet za kmetom svoje ognjišče, da, v jezi ga razdere do tal, ter zapusti za sabo pustinjo, kakor se je n. pr. godilo to ZEL C8iS8> Turkov! Veliko jih je vže tudi pobegnilo v njim neznane kraje, v Ameriko. Tako ravnanje pa škoduje sosedom, ker po tem pridejo kmetijstva v nič, pod ceno, in trpijo na kreditu. Ce bo šlo dalej še tako, bodo kmalu naši lepi kraji uničeni, hribi postali bodo gole pečine, po katerih bo voda ob deževji drapala in v nižavi še ostalega, marljivega kmeta pod-sula. — Splošni svetovni položaj in napredek sili vsacega posamez, posebno pa vsak obrt posebej, da se spopolni, da svoje dohodke povekša po boljšem uporabljenje svojih izdelkov. Kakor vsak trgovec preračuni natanjko svojo nakup-ljeno robo, ter jo primerja s prodajo, da najde svoj račun za obstanek, tako ni nič druzega, kakor trgovstvo, pri kterem kmet svojo rajten-go najti mora, če noče s časom v dolgove za-bresti, kateri ga zmirom globokeje pogrezujejo in naposled uničijo. Zemljišče kot sredstvo za opravljanje, kmetijski izdelki kot blago in kapital za vzdrža-vanje svoje kupčije (kmetijstva) mora zmirom v ravnotežnji ostati z njegovimi stroški, če hoče zgoraj omenjenim terjatvam zadostiti. Vidi se pa žali Bog prepogosto, da tam, kjer se tako ne ravna in ne računi, gre kmetija rakovo pot in potlej pride sirovščina in stotina drugih nadlog in z njimi razni sveti, kako naj bi kmet to pa to poskusil in upeljal ter kmetijo zboljšal. Med takšne svete spada tudi hmeljarstvo. (Konec prih.) Vinograd. II. Za zoba nje najboljša plemena so: 1. Zlahtnina muškatna. 2. Kerhljikovec., 3. Zlaht-nina bela. 4. Zlahtnina pariška. 5. Zlahtnina rudeča. 6. Muškat sivi. 7. Muškat črni. 8. Muškat beli. 9. Muškat rudeči ali rujavi. Druge vrste: 1. Moršina modra. 2. Plaveč rumeni. 3. Portugiška rana modra. 4. Zlahtnina kraljeva. 5. Babova rudeča. 6. Mušica zelena. 7. Mušica rana. 8. Damascen rani beli. 9. Kozji ses. 10. Laški moder. Za b raj de: 1. Moršina modra. 2. Gosji-nog modri. 3. Izabela modra. 4'. Cesarski penj. Posamezna plemena razločujejo se med seboj po listu in lesu (rozgi). Nekteri listi so spodaj klobučini podobni, drugi so volneni, zopet drugi čisto gladki. Preden se odločiš za to ali uno pleme imenovanih trt, treba bo s kakim izvedenim strokovnjakom posvetovati se; posebno pa je treba gledati na tla in lego vinograda, kajti nima vsak vinograd potrebnih lastnosti za vsako trtno pleme. Pri tem pa je še pomniti, da se iz hladnejšega v toplejše podnebje presajena trta navadno dobro obnese, nasprotno pa malo-kedaj. Najprevidnejše pa zmirom oni vinorejec ravna, kteri si priredi v svojem vinogradu posebno gredo v poskus različnih trsnih plemen in ta ona plemena, ktera so se več let zaporedoma kot najboljša za ista tla in lego izkazala bo odselej v svojem vinogradu zasajal in množil. Taki trud se vsikdar dobro izplača. Eno- do triletna žvica (ključ s koreninicami) in pa sajenik (t. j., mlada trta iz pre-gostega trsja) so trte, s kterimi se vinograd zasaja. Sadi se naj v vrstah, ktere so po 1 meter narazen. Vrste naj gledajo proti poldnevnemu solncu! Zakaj ? — Vsakega sajenika naj pride v zemljo 4 do 5 dm., po toliko naj tudi stoji jeden za drugim. Tako delajo v imenitnem samostanu Klosterneuburgu blizo Dunaja, kteri ima največe vinograde v Avstriji in kjer je slovita sadje- in vinorejska šola. Enaka šola je tudi v Mariboru, na Slapu in v Gorici. Premije vrlim gozdarjem na Štajerskem kmetskega stanu odredilo je ministerstvo poljedelstva. Takih premij nastavljenih je 12, ena znaša 5 zlatov, dve vsaka 4 zlate, 4 vsaka 3 in 5 vsaka 2 zlata, vkup 35 zlatov. Dobiti pa zamore takšno premijo priden gozdar v goratih krajih, ako je lani ali letos najmanje 1 hektaro veliki kos goličave pogozdil z zasajanjem drevesc, k večjemu po 2 metra narazen. Zasajena drevesca morajo takšna biti, ki za tamošnji kraj sodijo. Za premijo pa mora vsak prositi do 15. julija 1883 pri c k. deželnej gozdarskej inšpekciji v Gradci ali pri c. k. gozdarskih komisarjih v Judenburgu in Mariboru. Gosposka pregleda potem do jeseni na-gozdeno zemljišče. Kdor velike kose nagozdi, temu sme c. k. namestnik tudi več premij priznati. Dopisi. Od Savinje. (Pri seji kmetijske podružnice) se je veliko o novih dačbenih predlogih govorilo in sklenolo, naj se prosi centralni odbor kmetijske družbe, da se na visoki državni zbor obrne s to prošnjo, naj se kmetski stan pri novem dohodninskem davku izvzame, ker je vže itak po gruntnem davkn hudo zadet in naj se hranilnične uloge do 1000 fl. od davka izvzamejo. Tudi se je sklenolo naložiti poslancema tega okraja v državnem zboru gg. dr. Vošnjaku in dr. Forregerju, da se v tem smislu pri obravnavi omenjene postave izjavita. G. profesor Wilchelm iz Gradca je o hmeljarstvu govoril posebno o stroških novega sadeža in obdelovanji, in dobro na srce položil, da se nihče čez svoje moči v hmeljarstvo naj ne spušča, ker so stroški veliki, cena pa pri nobeni reči tako ne menjava, kakor ravno pri hmelji. Lansko leto je bilo zapeljivo, ker je bil hmelj drag. Vsled tega je uže mnogo kmetov začelo hmelj saditi in se v dolge zakapati, češ da bode mogoče v dveh letih vse poplačati. Kaj pa če spodleti, malo priraste ali cena padne ? Bila so uže leta, ko se je moral cent po 20 fl. prodati in še stroškov blizu povrnil ni. Pridejo sicer tudi leta, ko se stroški po trikrat povrnejo. Da se včasih malo hmelja pridela, temu je krivo slabo vreme, toča, posebno pa bolezni in razni sovražniki hmelja. O teh je g. prof. veliko govoril pa žali Bog samo v nemškem jeziku in so kmeti nerazumevši ga vsi pred koncem všli. Ali ravno za kmete bi bilo potrebno takih potovalnih učiteljev, ki bi v živi besedi učili in spodbujali v tem za našo kmetijstvo veleimenitnem predmetu, kateri jsedajna leta še najboljših dohodkov daja. Z...v Iz Ljutomera. (Preselitev vincar-jev.) Že lanskega leta je bilo slišati, da se bode sedajni vincarski red spremenil. Vzrok temu je sedajni nered, posebno med vincarji samimi, kateri se smatrajo v najnovejši dobi menj ali več kot soposestniki svojih gospodarjev, in to na ta način, da imajo biti gospodarji sedaj od njih odvisni. H temu se je pridružila še neka druga misel ali moda, namreč, da vin-car in njegov gospodar sta si postala popolnoma dve tuji osebi. Posebno naši mlajši vin-carji ne štejejo se več kot posli, kot udje gospodarjeve rodbine, v katere ima gospodar posebno zaupanje, katerim izroči svojo reč v oskrb-ništvo, ampak so mu popolnoma tujci, kojim ni mar za gospodarjeve reči; gledajo samo le na svoj lastni hasek, da, celo nekateri so zadosti hudovoljni, svojega gospodarja ogoljufati ter mu napraviti nekakšno škodo. Kot važen vzrok sedajne nevolje je tudi dolgi rok med odpove-danjem vincarske službe in med preseljevanjem. Dozdaj je to trpelo prek tri mesece; v tejistej dobi pa so nevoljni vincarji imeli priložnost, maščevati se nad svojim starim gospodarjem; in napravili so mu po mogočnosti veliko škode. Zatoraj bode menda vsem gospodarjem všeč. ako rok med odpovedanjem in prešel itvo bode kratek. Tudi naša gospodarska podružnica je vzela posamezne točke službenega in vincar-skega reda v zadnji seji dne 28. januarja in 2. febr. na pretres ter se je glede preselitve vincarjev ukrenilo tako, da bi naj se vincar-jem služba odpovedavala med časom od 15. do 30. septembra: preselitev pa naj se vrši med ]. in 11. novembrom, t. j. do sv. Martina, kakor je bilo dozdaj. — Takrat si opravi novi vincar setvo; skrbi za potrebno krmo in gospodar nima nobenih sitnob zastran povrnitve semena, krme itd.; takrat je poglavitno delo v goricah vse opravljeno. Ako pa bi se vršila preselitev konec meseca februarja, kakor se od drugod nasvetuje, nastanejo iz tega največe sitnobe, posebno za gospodarje, kajti vincar, ki se bode imel seliti, bo zahteval od svojega gospodarja, naj mu povrne setvo, ter njemu bode hotel dokazati, koliko je posejal — več, nego je resnica; ravno tako bo spolagal vso krmo, tako da novi vincar ne najde nič, in gospodar skrbi zdaj za krmo! — Tako postane prepir za prepirom in najostudnejše sitnobe. Zato se nam zdi, da bi ta reč po našem predlogu in sklepu bila najbolj primerna, pa da nebi iz nje nastale sitnobe. Iz Konjic. (Zborovanje katol. polit, društva.) K zboru je prišlo toliko društveni-kov, kakor že gotovo pet let ne, kar je dobro znamenje. Društveni predsednik pokažejo nama-lano trtno uš. ter povejo v kterih krajih v Evropi sploh, in v kterih krajih v Avstriji posebej se je ta mrčes vgnjczdil ter že neizmerno škodo napravil. Kterega trsa se trtna uš loti, začne hirati in na korenini se najde krof. Po mnenji zvedencev pospešuje vgnjezdeuje in širjenje trtne uši, ako se v peščenato zemljo vej-nilc deva, boljši je živinski gnoj ali pa kompost. Ker se omenjeni mrčes neizrečeno naglo množi in širi, je treba vinogradnikom previdnim biti, da iz krajev sadežev za gorice ne kupujejo, ki so že okuženi, kar je sicer prepovedano, in pa brž naznaniti, ako se kje znamenja trtne uši pokažejo, da se veča nesreča odvrne. Društveni tajnik nasvetuje društvenikom, naj strastno in nepremišljeno v loterijo ne stayijo, kakor tista 72 let stara ženska na Dunaji, ki je 12.000 goldinarjev celó tujega denarja v loteriji zaigrala. Ni se vsak pod tistim planetom narodil, da bi se v loteriji obogatil. Tudi omenja, naj nihče srečk ali lozov takih velikih loterij in društev od drugod ne kupuje, ktere so v Avstriji prepovedane. In te so: „Srečke mest Amiens, Augsburg, Ansbach-Gunzenhaus, Antwerpen, Bari, Barletta, Brüssel, Bukarest, Freiburg, Finnland, Florenc, Genua, Hamburg, Lille, Neuenburg, Neapel, Ostende, Yenecija, Reggio, Raab - Grazer, Pappenheim, Pariz in Rotterdam." Kdor bi si takošnih srečk nakupil, bi se mu vzele in bržčas bi moral iti v kajho kaše jest. Sploh je treba vsakemu previdnemu biti, da ga kak neznan človek ne ocigani in ne opehari, ker se ciganov in sleparjev mnogo po svetu nahaja. Narodni kmet R. se zahvaljuje drtfštvenikom za denar, kterega so pri zadnjem zboru prostovoljno darovali, da je bilo mogoče par eksemplarov „Slov. Gospodarja" za društvenike naročiti. Navdušeno priporoča zbranim, naj ta list pridno in pazljivo čitajo, za kar gotovo ob nedeljah in praznikih nekaj časa najdejo, kajti mariborski „Slov. Gospodar" se-dajno vlado in vse dobro podpira, „Kmetskemu prijatelju" po domače „Celjskemu lisjaku" pa naj kožuh stepejo in ga pred vrata postavijo ali pa v ogenj vržejo, če pride koga ciganit, piška lovit in purane hrustat. Pri tomboli se je med dragimi dobitki lepo število raznih Mohorskih bukev razdelilo, ktere je bil slavni odbor Mohorske družbe pretečeno jesen zastonj v Konjice poslal, za kteri dar se mu s tem presrčno zahvala izreka. Iz Celja, (Veselica), ktero je priredilo katol. podp. društvo pretečeno nedeljo 4. febr., obnesla se je vrlo dobro. Pevski zbor, ki šteje 24 udov, rešil je svojo nalogo po splošni sodbi, izvrstno. Pošteno zaslužena je bila toraj zahvala, ktero je pred tombolo izrekel g. načelnik, g. pevovodji in gg. pevcem, g. Vinktoru Krušič za njegov krasni samospev : „ Cavatine Nr. 12" in g. Ivanu Gaberšeku za njegov šaljivi govor „o vinu". Z velikim veseljem smo poslušali ljubeznjivo pismo, ktero so poslali pre-mil. gosp. knezoškof lavantinski katoliškemu podp. društvu kot odgovor na društveno čestitko k Njihovem 201etnem jubileju. Okoli 170 oseb, Slovenci in Nemci, je igralo potem tombolo. — Iz Maribora. (Razne novosti.) V čitalnici je č. g. dr. Mlakar o židovskem Talmudu tako izvrstno in zanimivo razlagal, da je prošen bil nadaljevati. — Tukajnšji liberalci lovijo za volitve v okrajni zastop pooblastil, kakor da bi bili znoreli. Tega jim res ni treba, saj jih volilni red dosta močno varuje. — G. Puhelt, ravnatelj železniški pri sv. Jožefi, gre v pokoj. Naj le gre na prusko Nemško nazaj, od koder je prišel. Slovence je dosta dolgo nadlegoval. V Pobrežji je pogorel J. Reibenschuh. V Leiters-bergu so zmagali pri volitvah za srenjski zastop narodnjaki, v Oseku pa propali, ker je iz "Wur-temberga „privandrani" g. Pfrimer pooblastila pobral in Kornfelda potisnil na županski stol. — Na gimnaziji se je zopet slabo učilo. Dijaki nosijo polne koše samih dvojk. Politični ogled. Avstrijske dežele. Svitli cesar so slovenskemu predsedniku dežele Kranjske podelili red železne krone II. vrste in s tem pravico do plemstva. Slovenci se tega povsod močno veselijo. — Ministri naši in ogerski so se v vzajemnem posvetovanji na Dunaji prepričali, da zavoljo vojaštva in vojske treba še jedno železnico iz Ogerskega na Gališko postaviti, to pa iz Munkača čez Karpate v mesto Strij. Slovenski poslanci so se pri ministru Pražaku pritožili zoper to, da nekateri sodniki še zmi-raj nečejo slovenskih zapisnikov in slovenskih vlog slovenski reševati; minister je obljubil storiti, česar treba za djansko jednakopravnost. — Zavoljo poslanca Kaminskega sklenil je državni zbor izvoliti odsek 1 o poslancev, ki imajo celo reč preiskati. Ob enem postopa tudi sod-nija zoper Kaminskija pa uže je čuti, da ni toliko zakrivil tega, kar nemški liberalci pravijo. Kedar bo reč jasna, poročamo več. — Nemške kmete lovijo liberalci v posebne „Bau-ernvereine", da bi jih za sebe dobili, posebno sedaj v Salcburškem pa to, kar jim kot med v zobe mažejo, to so konservativci kmetom uže davno na srce polagali. Tedaj ni nič novega za kmete. To je tudi krivo, da s „Bau-ernvereini" nikder prav naprej ne gre, posebno na Štajerskem ne, čeravno liberalni listi vedno hujskajo. — Mnogo tožeb slišati je radi tega, ker nekteri okrajni glavarji silno ostro postopajo zoper župane in jih kazniti žugajo ; posebno hudo nekateri pritiskajo na župane in srenje zavoljo stavljenja novih šol; tudi je na spodnjem Štajerskem več uradnikov političnih, ki ne umeje slovenski pa le na ko-misijone hodijo; želeti je tukaj res skorajšnje pomoči. Takšen uradnik dela sebi in strankam in uradu neprilik. — Koroška vlada je 12.000 fl. dala kmetijskej družbi, da nakupi semena za vsled povodnji oškodovane posestnike. — V Bu-dapešti pripravljajo veliko razstavo za 1. 1885. — Pravoslavni nadškof Sava v Sarajevu je od cesarja prejel veliki križec Franc-Jožefovega reda. Vnanje države. Francozi še ne vedó, kaj bi s svojimi princi storili; poslanci jih hočejo vse izgnati, starešinstvo pa le tedaj, če se zoper republiko pregrešijo. Princ Napoleon se je podal na Angleško- — Nemški cesar je precej hud na večino državnega zbora, ki neče oficirjem večjih penzijonov dovoliti: žuga jih Soslati domov in razpisati nove volitve. — !a Ruskem v Petrograilu je umrl katoliški nadškof Fijalkovski; tedaj ni dolgo živel po vrnitvi iz prognanstva. — Donav teče v treh strugah v Črno morje pa le srednja, Sulinska, je za večje ladije dosta globoka, in da se vsako leto iztrebi, doplačujejo evropske vlade vse, katerih ladije ondi vozijo. Celo reč oskrbljuje komisija, pri katerej je vsaka večjih vlad zastopana, avstrijski zastopnik je predsedoval; toda po turškej vojski so Rusi prodrli do Donava in Rumunija in Šrbija ste neodvisni kraljestvi ter pravite, da nima nihče drug ondi zapovedati in komisijonirati. Angležki ministri so toraj sedaj sklicali poslanike vseh dotičnih vlad v London, da se ondi porazumejo pa ni verjetno, da se bodo. — Črnogorci so Turkom rekli, naj jim precej prepustijo vse pokrajine, katere so v zadnjej vojski si priborili. Ali Turki odlagajo in sedaj so Črnogorci vladam naznanili, da si vzamejo po sili, kar jim gre. Turški sultan se je tega prestrašil in velevlade evropske zaprosil, naj posredujejo. Za poduk in kratek čas. Staroslovanski kmet na polji in doma. Kako dolgo vže Slovani živijo v Evropi? Na to vprašanje nam primerjalno jezikoslovje odgovarja, da Slovani prebivajo v Evropi tako dolgo, kakor vsak drugi narod indoevropskega oddelka*). To je glede Slovencev tudi naš pesnik Valentin Vodnik imel pred očmi, ko je po-peval: „Od nekedaj tukaj — Stanuje moj rod — Če ve kdo dru'zga, — Naj reče od kod" mu je to znano? Po opisanih uvodnih besedah ozrimo se sedaj na staroslovanskega kmeta tersi ga malo oglejmo, kako je po spričevanji zgodovine gospodaril? Sostavek posneli smo po čehoslovan-skem tedniku „Svetozor" 1882, štev. 30 in 81, pak deloma po knjigi, ki jo je 1879 izdala „Matica slovenska" pod naslovom: „Germanstvo in njega upliv na Slovanstvo". 1. Kakšno zemljišče so naši predniki našli v Evropi ? Goste šume pokrivale so gorovje in doline. Ker se ob lesu ljudje niso mogli živeti, *) O „starosti Slovanov v Evropi" glej „Letopis" Matice slovenske za J881; obširnejše poročilo o Slovanih v obče in o Slovenc ih posebič pa i.ajdcš v izvrstnej knjigi ki jo je izdala slavna „Družba sv. Mohora" z naslovom „Občna zgodovina" III. zvezek (srednji vek) stran 510—699 bili so prisiljeni skrbeti za to. da si pripravijo polje, na katerem bo jim rastel vsakdanji kruhek. Zatoraj so trebili goše, hoste, šume, les. 2. Narodi, koji so se pečali z lovom ali z ribarstvom, so šume vnicevali s pomočjo ognja. Slovani ne tako. Toti so namreč od najstarodavnejših časov pečali se s poljedelstvom. Ko bi hoste bili po-žigali, ne bi mogli dosegati svojega namena, ker bi iz korenja začelo rasti zopet lesovje, a krčenje štorovja bi jih stalo še več truda, dokler bi zemljo zamogli pripraviti za poljedelstvo ali kmetijstvo. Zavoljo tega so Slovani les — sekali. To se je godilo navadno o zimskem času, ko ni bilo poljskega dela. Bržčas nas na toto okoliščino spominja beseda „sečenj", kojo za zimski mesec „ja-nuarij" imajo Hrvati in Rusi. Slovani so po-žigali le travo in vsploh zelišče, kakoršnega niso mogli rabiti za svoje potrebe. A da je pri posekovanji lesa bilo treba veliko truda in potrpežljivosti, to se razumeva samo ob sebi. Še Nemec Widuhind o tem značaji Slovanov piše: „Utrjeno, truda in težav vajeno ljudstvo so: zadovoljujejo se z boro hrano in kar se drugim zdi težavno, da se komaj zamore prestati, zdi se jim skoraj kot nekaj, kar jim napravlja veselje". 8. Koder so Slovani drevje spopodrli, tam so potem svet prekapali in pipali korenike ter še le sledečega leta so novino*) prerezavali s plugom, ki je bil navadno orodje za obdelovanje zemljišča. Plug ali oralo bil je pri vsakej hiši, ker je oranje bilo najimenitnejše opravilo starega Slovana. Pluge so delali možki udje družine sami, to pa ob zimskih dnevih. Da je bil jako primitivno ali prosto napravljen, skoro da ni treba omenjati; železa bilo je na njem malo ali nič Za očiščevanje pluga služila jim je otika. V geologiškem oddelku muzeja v Pragi je nek stari plug, o katerem učenjaki mislijo, da je tako izgledalo oralo staroslovanskega kmeta. 4. Ker so Slovani redili konje in govedo, so si pri oranji pomagali z živino. Da opravilo ni bilo brez krike halabuke, si lahko mislimo. Na to prikazen nas menda spominja beseda „kričati", katero danes rabijo Rusi za „orati", t. j. za naš izraz: „orati" se v ruščini pravi: „kričati". Po narezanih brazdah sejali so seme ter potem vlačili s težkimi branami. Tretjina polja je vsakega leta bila zasejana z ozimino, tretjina z jarino, a tretjina ostajala *) Nek „Gospodarjev" dopisnik iz Konjic je enkrat vprašal, kaj da bi pomenjala beseda „nuna", s katero Po-horci imenujejo zemljišče, s kojega so bili drevje posekali in koje jim rabi sedaj za pašo ali za njive, kjer še ni golo pečevje. Omenjeni izraz jo očivestno navstal iz novina = novna = nouna = mimna ali nuna. je kot prelog neobdelana in samo za pašo spo-sobua. Orali so po dvakrat v letu za setev in po žetvi. Na njivah po žetvi razoranih so grude razbijali in tem načinom polje ravnali ter ga pripravljali za sledečo setev. Na delo v tem času opravljano nas spominja ime „gruden". S to besedo danes Slav-jani imenujejo dva različna meseca: september in december. To bržkone po tem, kako so kje ljudje sejali: ali samo jarino ali pa tudi ozimino. Po hribih, kjer niso ozimine sejali zarad premrzlega zraka, so menda ob zimskej dobi, če so okoliščine dopuščale, ravnali zemljišče, odtod „gruden" za december. Po krajih, kjer so sejali tudi ozimino, so grude lomili pred set-vo, zatoraj „gruden" za september, kakor v žu-paniji Nitranskej na Ogerskem. 5. Brez dvombe so si naši predniki želeli bogate letine. Saj je od tote bilo odvisno njih blagostanje. Z najimenitnejšimi poljskimi opravki združevali so veselici. Posebno častljivo so obhajali praznik žetve, ob katerem se je zbralo vse ljudstvo z duhovniki, ki so opravljali navadne obrede in tako pokazali, kako da čislajo poljedelstvo. Nektere teh veselic so se ohranile do dneva denešnjega. Ob času žetve še sedaj imajo Slovani v obče najlepše slovesnosti. Slovenski kmet posebič si malokedaj v vžije toliko radosti kakor o košnji in žetvi. Čeravno od jutra do mraka dela v potu svojega obraza, vendar se mu ne vnoža poskočiti še vzvečer ter domu grede prepeva in vriska na vse grlo, da se razlega čez goro in plan. Kdo še ni slišal veselega prepevanja ob času povspraljanja jesenskih pridelkov? n. pr. turščice, repe. Poznaš li trije ali terice ? Mlatiči ne pozabijo na do-mlatke, . . . 6. Zeli so največ s srpom, sem ter tje rabili so tudi koso. Požete rastline vezali so v snopje, sušili v stavah na polji ter posušeno spravljali na škedenj, gumno, pod, kjer so žito zmlatilL Priobčevalec teh vrstic je imel v hrvatskem Podravji priložnost gledati, kako so si mlatiči na gumnu pripravljali neko posodo za mlatitev. Navadno je za to služil prazen po-lovnjakov obod. Mlateč vzel je v roke snop ter z istim mahal po posodi, da je zrnje letelo iz klasja; kar še je ostalo v slami, to so potem zmlatili s cepmi. Ta primitivni način mlatitve bo bržkone ostanek ali zapuščina starih Slovanov. Naši predniki so, kakor mi, ločili zrnje od plev z vejačo, z vejanjem na gumnu. — Kjer Slovani pred napadi sosedov niso bili varni, tam so v naglici spoporezali klasje ter spoza-skrili v jamah s slamo nastlanih in od prihoda zraka dobro ločenih; po takih krajih so tudi očiščeno zrnje shranjevali, sicer so pa imeli primerne prostore, žitnice imenovane. (Dalje prih.) Smešilica 7. Sv. Jeronim bil je naš rojak iz Strigove pri Ljutomeru doma. Na potovanji po Laškem pride v gostilnieo. Mlad brezbožnež se njemu nasproti vsede k istej mizi in vpraša, kako daleč je sedaj od Strigovčana do osla? „Sedaj samo čez mizo", odgovori sv. Jeronim. G. V e r b a n o v a. Razne stvari. (Slovensko društvo) je naznanjeni občni zbor v Sevnici odložilo, ker imajo naši poslanci sedaj nujno delo in bi g. dr. Vošnjak ne mogel priti. (Iz Dunaj a) nam poročajo naši poslanci, da so pri ministru Pražaku bili in da jim je ta obljubil storiti, česar treba, da sodnije slovenske vloge slovenski rešujejo. Tožili so zlasti sodnijo gornjegrajsko in celjsko okrožno sodnijo. Več prihodnjič. (Fiziko) spisal g. Cebular je ministerstvo potrdilo za učno knjigo v spodnjih realkah, gimnazijah in učiteljiščih. (Srečke „Narodnega doma") razpošiljajo poverjenikom in domoljubom. (Kraj ni šolski svet celjski) se je pri dež. šolskem svetu pritožil proti odloku zoper slovenščino, kojega je okrajnemu šolskemu svetu bil na srce priložil velikanski in grozovenski „Kmetski prijatelj", iz Koroškega privandrani dr. Glantschnigggg! (Za volitve) v okrajni celjski zastop se naj v Celji osnuje poseben odbor, da postavi kandidate itd. (Od sv. Jurija) v Slov. goricah se nam piše, da so ondi obhajali precej imenitno gostovanje brez navadnega truša, vreša, godbe in prežarjev. Imenitnost gostovanja priča čestitka poslana od preč. kanonika Herga v Mariboru in cesarskega svetovalca Walnerja v Gradci! („Kmetski prijatelj") šteje v zadnjih številkah več stotin slovniških kozlov. Svoje „dekane" pa maže s strdom nazivljajoč nekdajno delovanje katoliške Cerkve v šolah: „farško gospodarjenje". Jeli, nemškutarski in liberalni dr. Glantschnigggg, to je vendar sladek med za tvojo „veličastno" duhovščino, ki te baje „podpira" (?) (Krompirvahterca) poroča, da so celjski liberalci na pepelnico imeli „Harings-schmaus" in postno pridigo — Fastenpredigt — pa ne pove, ali jo je govoril Prijateljev „dekan" ali kdo drug! Škoda! (V Kamci) je g. Posch bil v župana zopet izvoljen, kar je vsem prav. (Ptujska čitalnica) ima 13. t. m. ob 8. uri zvečer veselico. (G. profesor Macun)^izda svojo „Književno zgodovino slovenskega Štajerja" na lastne stroške. (Za družbo sv. Mohorja) doteče nabiranje udov ta mesec. (Železnico) iz Poličan v Slatino hoče nek g. Kollmann iz Gradca staviti. (V Kaljevcih) je kondukter Reichel prišel pod Budapeštanski brzovlak, da je bil k priči mrtev. (C. g. Anton Cepin) duhoven sekavske škofije postal je župnik pri sv. Jakobu v Geist-thalu. Listič uredništva: Ponudbe zastran hiše za duhovnika odpošljemo dotičnemu gospodu na razpolago. Dopisi iz Dobrne, Konjic, sv. Janža, Ormoža, Ptujske gore, Laz-nice, Laporja itd, prihodnjič. Loterijne številke: V Gradci 10. februarja 1883: 88, 44, 79, 54, 53. Na Dunaji „ „ 87, 24, 45, 54, 12. Prihodnje srečkanje: 24. februarja 1883. Prodati želi Iz proste roke, malo posestvo s pripravnim stanovanjem in potrebnim gospodarskim poslopjem tik farne cerkve Juri Trafela v Selnici na Dravi pri Mariboru, Lepo posestvo v Frauheimu, ob velikej Tržaškej cesti se proda iz proste roke. Hiša je zidana ter ima lepe kleti, zraven je tekoča voda in 2 orala zemljišča s sadunosnim drevjem in travnikom. Kdor hoče pa zraven kupiti še gozd, njive, gorice, travnik, vkup 18 oralov, se mu tudi proda. Več pove Miha M o h o r k o v Orehovi vesi (Nussdorf, Pfarre Schleinitz, Post Kranichs-feld). i_3 M © © I j & 1—3 s šipami in 4 sedeži proda prav po ceni za 100 H. J. Denzel v Mariboru, Fabriksgasse. Zahvala. Vsem, kateri so našega oči*ta Janeza Kojc-a spremljali k večnemu počitku, i/.rekamo s tem pre-srčno zahvalo Žalujoči otroci. Sv. Vid pri Ptuji dne 28. januarja 1883. Podučiteljska služba se bodo podelila stalno ali začasno na sledečih dveh ljudskih šolah: a) v Cirkovcih, trirazrednica v IV. plačilni vrsti, in b) p ri sv. Janži na Dravskem polji, dvo-razrednica v IV. plačilni vrsti i s prosto izbo. Prosila se naj postavnim potem pošljejo do konca svečana t. 1. dotičnemu krajnemu šolskemu svetu. Okrajni šolski svet v Ptuji dne 28. januarja 1883. 2—3 Prvomestnik : Premerstein. Priporočilo. Na sejmih in ob drugih posebej naznanjenih dneh bodem v Jarenini, pri sv. Jakobu, sv. Jurji, sv. Ani, sv. Trojici, sv. 3 Kraljih, sv. Antonu vsakovrstne kože prejemal in je tudi tam zvesto in mogoče dober kup vdelane nazaj postavljal, tudi priporočim dobro usnjato blago. 3-3 Alojs Lelir, usnjar v Apačah, Kupiti želi nek župnik malo posestvo s pripravnim stanovanjem in potrebnim gospodarskim poslopjem blizu farne ali podružne cerkve, najljubše v slov. bistriškem ali konjiškem okraji. Ponudbe se naj adresirajo opravništvu „Slov. Gospodarja". 2—3 ioMiiili molitev in svetili ufismi, za četrti natis priredil preč. g. L. llerg, kan., obsega na 45 lepo tiskanih polah ali na 720 straneh obilno pobožnih molitev in 319 svet. pesmi. Velja v nsnje vezan se zlatim obrezkom 1 H. 00 kr. na P»! i. „ ,, ,, „ 1 „ 45 „ v „ ,, z barv. „ 1 „ 50 ,, «a pol „ „ „ „ „ 1 „ 35 „ Nevezan............. 75 „ Kdor več iztisov ob enem vzeine, dobi nadavek. 2—o Hiša na prodaj. V trgi Brašlovskem (Frasslau) je hiša štev. 14. proti ugodnim pogojem iz proste roke prodati. Hiša je zidana, z opeko krita, ima pri tleh 2 veliki šobani, 1 čumnati, 1 shrambro za jestvine, obokano kuhinjo in klet. Pod streho je še ena večja sobana. Na dvorišči je gospodarsko poslopje s kravjim in svinjskim hlevom, vse v najboljem stanji. Zraven ste dve njivi 13 ar, 30 Dm. veliki, vrta 1 ara 65 Qm. Posestvo sodi najbolje za kakega rokodelca. Več pove lastnik Franc Sedounik v Ljubnem štev. 94 (Laufen, Bezirk Oberburg), pošta: Ljubno — Laufen. 3—3 Zaloga W. Blanke-ja v Ptuji. „Marija žalostna mati", najbolj priljubljena in najceneja izmed vseh molitvenih knjig z mnogimi pes-mami in lepimi molitvami. Velja v papirji vezana 50 kr., v usnji vez. 90 kr., s poštnino vred za 10 kr. več. V isti zalogi se dob6: „Fr. Hubad", Pripovedke za mladino I* I. zv. velja 20 kr., s poštnino vred 25 kr. ijv „Ječarjeva hči", benečanska pripovedih ka, velja 15 kr., s poštnino vred 20 kr. 5-8 Posojilnica v Celji I sprejema hranilne vloge (vklade) od vsa-sg kega, bodi si ud ali ne in daj a 5 gld. od 100 gld. na leto obresti. frtirffii tlim »-nafti tnrcft tlopniutttte. Po prodava več 1000 štajerskih lodnastih sukenj o