DVOJE OBLETNIC ROJSTEV GLASBENIKOV - KULTURNIH DELAVCEV 
LOČANOV V LETU 1994 
Kar dva Ločana v širšem pomenu te 
besede praznujeta v tem letu (1994) po 
membni in visoki obletnici: to sta v prvi 
vrsti glasbenika LUKA DOLINAR (ro 
jen 14. oktobra 1794 na Trati pri Gorenji 
vasi v Poljanski dolini nad Škofjo Lo 
ko),1 skladatelj in nabožni pesnik, in dr. 
ANTON DOLINAR (rojen 13. januarja 
1894 prav tako na Trati pri Gorenji vasi 
v Poljanski dolini nad Škofjo Loko),-
dirigent, skladatelj in muzikolog. Luka 
Dolinar torej obhaja visoko 200-letnico, 
dr. Anton Dolinar pa 100-letnico rojstva. 
I. 
LUKO DOLINARJA (roj. 1794) ome 
nja v Škofji Loki in njenem okolju v luči 
gospodarskih in kulturnih prizadevanj 
(Škofja Loka, 1936) že dr. Tine Debeljak 
kot »... najbolj znanega..., ki je umrl 
kot župnik v Tuhinju, znan(-i) kompo 
nist cerkvenih pesmi, ki je izdal pet 
takih zbirk (Izidor, brumen kmet; Pesmi 
od farnih pomočnikov ali patronov v 
ljubljanski škofiji itd.; Prigodnice v čast 
Radeckemu; Nunskemu gospodu očetu 
Svetiču ter Staro novico o škofijskem 
zboru (sinodi) v Loki 1755). Njegove 
pesmi so se pele po cerkvah ter so še 
danes sprejete v razne cerkvene zbirke 
(»Očitanja«)...« Tudi druga slovenska 
ter (nekdanja) jugoslovanska glasbena 
leksikografija do obeh Dolinarjev (Luka, 
dr. Anton) in do njunega glasbenega 
opusa ni ostala brezbrižna. Luka Doli 
nar, starejši od obeh Dolinarjev, tukaj 
prednjači: najprej ga omenja Muzička 
enciklopedija (1. knj., A-Goz, JLZ, Za 
greb 1971, str. 463) kot skladatelja, ki 
da je »... rojen v (nepravilno, op. pisc.!) 
Škofji Loki, 14. 10. 1794 in umrl v Šmar-
tnem (v Tuhinjski dolini, op. pisc.!), 28. 
8. 1863: glasbo se je učil v Ljubljani, 
njegova harmonija, ki temelji na tri-
zvoku (kvintakordu, op. pisc.!) ga kaže 
vdanega samouka. Napevi, pisani v ljud 
skem duhu, so verjetno delno prevzeti 
od drugih; nekateri pa so postali tako 
popularni, da so že ponarodeli.« Prav 
tako so že popolnona definirane vse 
glasbene zbirke, ki jih je Luka Dolinar 
izdal, uredil ali celo sam napisal: Napevi 
za pesmi v nedele celiga leta (1829); 
Napevi za pesmi v godove in praznike 
celiga leta (1833 in 1862); Napevi (Vishe) 
za pesmi od farnih pomočnikov ali pa 
tronov v ljubljanski škofiji (1839) in 
Vishe za pesmi od svetnikov in svetnic 
v ljubljanski škofiji samo v podružnicah 
češčenih (1841).3 Tudi Stanko Trobina 
omenja Luko Dolinarja v svoji knjigi 
Slovenski cerkveni skladatelji (Založba 
Obzorja, Maribor 1972); 
»... Nova glasbena zvrst klasika je spro 
stila še bolj težnje po svobodi in razvoju 
posameznika. Uprta je bila v moč, pre 
prostost in jasnost. Glasbeno telo je lepo 
oblikovano in se opira tudi na ljudske 
prvine. Vse to je povzročilo, da je sloven 
ski cerkveni skladatelj v tem času po 
spoznanju vseh negativnih strani v slo 
venski cerkveni glasbi po tolikem vstal, 
se osvobodil spon, sprostil in postal tako 
rekoč prvi glasbenik osamosvojitve slo 
venske cerkvene glasbene tvornosti. To 
je bilo eno največjih in najpomembnejših 
dejanj v zgodovini slovenskih cerkvenih 
skladateljev. Opravila ga je trojica Gre 
gor Rihar, Luka Dolinar in Blaž Potoč 
nik. Pri svojem delu so se naslonili na 
ljudsko čustvenost, položili s tem temelje 
265 
za umetno cerkveno pesem, namenjeno 
ljudstvu, ter tako tudi hitro našli stik s 
širokimi ljudskimi množicami, ki so nji 
hove pesmi vzljubile in z veseljem spre 
jele ...« 
... Cerkveno glasbo je na Slovenskem 
reformirala trojica slovenskih skladate 
ljev: Gregor Rihar, Luka Dolinar in Blaž 
Potočnik... Najpomembnejši je Gregor 
Rihar,... ki je začel zlagati napeve ali 
'viže', svoje in tudi svojih sodelavcev 
Potočnika, (L.) Dolinarja in Travna.. .«4 
Prav tako omenjeni (S. Trobina) še 
bolj nadrobno opiše življenje in delo 
Luke Dolinarja: 
»Drugi skladatelj v tej trojici je bil 
Luka Dolinar (1794-1863), kije bil doma 
iz Bodovelj (?) pri Škof ji Loki. Študiral 
je teologijo v Ljubljani, kamor je vstopil 
leta 1813, končal pa leta 1818. Bil je 
kaplan v Begunjah, nato v Radovljici, 
župni upravitelj na Dovjem in leta 1824 
je prišel za kaplana k Sv. Petru, v Ljub 
ljano. Tu se je takoj seznanil z Blažem 
Potočnikom, ki je bil stolni kaplan, in 
Gregorjem Riharjem, ki je bil tam orga-
266 
Omemba imena Luke Dolinarja (podčrtano) v župnijski kroniki sv. Martina v Šmartnem v 
Tuhinjski dolini (Kronika 1861-1960, 2. zvezek 1862, hrani župnijski urad sv. Martina v 
Šmartnem) 
nist. Slovenskih pesmi je bilo takrat še 
malo. Zato jih je bilo treba zbirati, se 
stavljati in skladati. Potočnik in Rihar 
sta jih skladala, Dolinar se jima je pri 
družil kot pesnik. Leta 1828 je prišel 
Dolinar za župnika na župnijo Janče, 
nato pa leta 1838 na župnijo Šmartno v 
Spodnjem Tuhinju. V glasbi se je ver 
jetno izobrazil pri Hollerju, nato pri 
Riharju in najbrž še pri Schioerdtu. 
Dolinar je bil pesnik in pisatelj. Za 
vsak zvezek svojih nabožnih pesmi je 
izdal napeve. Leta 1829 so izšli napevi 
za 'Pesme v' Nedele celiga leta', leta 
1833 za 'Pesme v' godove in Prasnike 
celiga leta', leta 1839 so bile natisnjene 
'Vishe sa Pesme od farnih pomozhnikov 
v' Ljubljanski škofiji', leta 1841 'Vishe 
sa Pesme, od Svetnikov in Svetniz, v' 
Ljubljanski shkofiji samo v podrushni-
zah zhshenih' in v letih 1852-1856 je 
izdal napeve za 'Mnoge Svete Pesme'. V 
rokopisu je ostala pesem 'Za Janshke 
kolednike' in 'Ta kranjska'. Kakor se je 
Rihar izoblikoval v poklicnega glasbeni 
ka, tako je Dolinar samouk. To je seveda 
vplivalo na tehnično izdelavo in kvali 
teto njegovih skladb, ki so od Riharjevih 
mnogo preprostejše in manj značilne. V 
načinu skladanja je bil Dolinar precej 
soroden z Riharjem. Posebno se to kaže 
v melodiki. Orgelska spremljava je v 
splošnem preprosta in manj zahtevna. 
Napevi iz Dolinarjevih zbirk so deloma 
njegovi, deloma pa jih je skladatelj jemal 
iz ljudskih verskih in posvetnih pesmi 
in iz starejših slovenskih pesmaric. Rad 
je sprejemal ljudsko motiviko in je v 
svojih napevih dobro zajel ljudskega du 
ha, zato so se hitro udomačili. Bolj kot 
Rihar se je Dolinar usmeril v ljudsko 
glasbo, ki je v tem pomenu zapustila še 
izrazitejše sledove kot pri Riharju. V 
tem je njegov pomen.« 
Luka Dolinar je omenjen tudi v Leksi 
konu jugoslavenske umetnosti (1. knj., 
str. 201): ».. .V harmoniji je enostaven, 
a v orgelskih spremljavah nepretencio-
zen.. .«e 
Luka Dolinar se pojavi nazadnje še v 
Enciklopediji Slovenije (2. knj., MK, 
Ljubljana 1988, str. 300), kjer je spet 
omenjen kot skladatelj in nabožni pe-
•snik: «... V Ljubljani je 1818 končal 
Šmartno v Tuhinjski dolini (original hrani župnija sv. Martina v Tuhinjski dolini) 
267 
Stolp in poslopje današnje cerkve sv. Martina 
v Šmartnem v Tuhinjski dolini, kjer je Luka 
Dolinar nazadnje živel, deloval, umrl in kjer 
je tudi pokopan (Foto Franc Križnar) 
bogoslovje. V kompoziciji je bil samouk, 
učil se je iz skladb G. Riharja in B. 
Potočnika. Izdal je pet zvezkov svojih 
pesmi z napevi, med njimi: Pesme v 
nedele celiga leta (1829), Pesme od Far 
nih Pomočnikov ali Patrononov v Ljub 
ljanski škofiji (1839). Skladbe so prepro 
ste, največkrat triglasne, harmonija je 
dostikrat pomanjkljiva in kaže samouka, 
med ljudstvom pa so bile zelo priljublje 
ne, nekatere še zdaj pojejo kot ljudske 
pesmi.«7 
Glede na 200-letnico rojstva Luke Do 
linarja (rojen 14. oktobra 1794 in krščen 
(?) v nekdanji župniji Trata, danes Gore 
nja vas v Poljanski dolini nad Škofjo 
Loko) v današnji župniji sv. Janeza 
Krstnika o imenovanem ni nikakršnih 
bistvenih pisnih virov: rojstna - krstna 
knjiga in knjiga umrlih ne navajata pra 
vega Luke Dolinarja,8 nekaj tiskov posa 
mični notni listi za Dolinarjeve (Luka!) 
kompozicije (20 enot!) pa je uvrščenih v 
(neurejeno) mapo v Glasbeni zbirki 
NUK v Ljubljani.9 
ANTONA DOLINARJA pa omenja dr. 
Tine Debeljak istotam (Škofja Loka..., 
ibidem, str. 72) kot •>.. .župnika in rojaka 
v Luč(-\-)nah ... je bil vnet cecilijanec, 
ki je napisal razne določbe o katoliški 
cerkveni glasbi (1847). -Njegov sorodnik 
je (bil) glasbenik in skladatelj dr. Anton 
Dolinar (1894), profesor in vodja Pevske 
zveze v Ljubljani, rojen že na Trati.« 
Tudi sicer najdemo o dr. Antonu Doli-
narju, sto let mlajšem od Luke Dolinar 
ja, več podatkov že z začetka njegovega 
življenja in delovanja. Ti pa potem proti 
koncu njegovega življenja in smrti v 
oddaljenih ZDA spet zginejo. 
Izpisek iz rojstne - krstne matične 
Sedanji župnik Franc Baloh kaže na mestu 
nekdanje župne cerkve sv. Martina v Šmar 
tnem v Tuhinjski dolini na mesto, kjer je stala 
prvotna cerkvena stavba in kjer je verjetno 
pokopan Luka Dolinar (Foto Franc Križnar) 
II. 
268 
Dr. Anton Dolinar (1894-1953), glasbenik 
(Foto N. Erjavec, Ljubljana, original hrani 
Kartografska zbirka NUK v Ljubljani) 
knjige10 navaja, da je bil Anton Puščav-
nik Dolinar rojen in krščen 13. januarja 
1894 na Trati št. 9 kot zakonski sin 
Gregorja Dolinar j a (očeta) in Terezije 
Dolinar (roj. Bernik, matere). 
Stanko Trobina (prim. Slovenski cer 
kveni skladatelji, ibidem, str. 176) ga 
najprej omenja kot urednika Pevca11: 
»... Dr. Anton Dolinar, urednik 'Pevca' 
pa mu (dr. Francetu Mlinarju-Cigaletu, 
slovenskemu skladatelju) je pisal 10. 5. 
1928: 'Ona linija, v kateri stoje pesmi 
O upanje mi lepo, potem Ave Marija in 
Obhajilna, Es-dur, v Cerkvenem glasbe 
niku, to je linija, v kateri ste Vi nedosež-
ni.« 
Tudi življenje in delo dr. Antona Do-
linarja S. Trobina opiše natančno: 
»Glasbenik in skladatelj dr. Anton Do 
linar se je rodil na Trati nad Škofjo 
Loko. Gimnazijo je dovršil v Šentvidu 
nad Ljubljano in se leta 1913 vpisal v 
ljubljansko bogoslovje. Po posvečenju je 
služboval v Starem trgu ob Kolpi, na 
Jesenicah in v Tržiču. V gimnazijskih 
letih se je pričel privatno seznanjati z 
glasbo. Med počitnicami je bival pri svo 
jem stricu Berniku, župniku v Domža 
lah, ki je bil mojster v klavirski igri. 
Dolinar je tu začel vaditi na klavirju. V 
Šentvidu se je pri Hybašku učil violino 
in (violon)čelo, pri Premrlu pa klavir in 
orgle, pozneje tudi harmonijo. Kot ka 
plan na Jesenicah je Dolinar vodil zbor 
in godbo 'Katoliškega delavskega dru 
štva' in je prirejal koncerte. V Tržiču je 
opravljal 6 mesecev službo organista. 
Leta 1921 se je vpisal na dunajski kon-
servatorij v oddelek za cerkveno glasbo 
in bil sprejet v II. letnik in hkrati tudi 
na filozofsko fakulteto dunajske uni 
verze in si izbral za glavni predmet 
muzikologijo. Na akademiji je študiral 
harmonijo in cerkveno kompozicijo, 
kontrapunkt, koral, orgle, splošno kom 
pozicijo, petje in instrumentacijo. Po 
dovršitvi akademije leta 1923 je študiral 
zlasti na univerzi. Ker je bil leta 1924 
od cerkvene oblasti nenadno odpoklican 
v službo, je moral študij nadaljevati šele 
leta 1926 in ga zaključil leta 1927. Na 
osnovi razprave 'Obravnava o cerkvenih 
tonih pri Palestrini' je 2g. 7.1927 promo-
viral za doktorja muzikologije. Umrl je 
pred nekaj leti v Ameriki kot žrtev pro 
metne nesreče. 
Dolinar je mnogo pisal o glasbi. Razne 
razprave in članke je priobčeval zlasti v 
Cerkvenem glasbeniku, kot na primer: 
'Iz glasbenega razvoja' (1932), 'Na pragu 
novejše glasbe' (1933), v Pevcu, Zborih 
in drugih listih. Na raznih tečajih pevske 
zveze je predaval o glasbenoestetičnih 
vprašanjih. Dolinar je bil izvoljen za 
predsednika Pevske zveze. Prevzel je 
tudi uredništvo Pevca in za dr. Kimov-
cem mesto zborovodje pri 'Ljubljani'. 
Dolinar ima tele cerkvene skladbe: 
Ave Maria za moški zbor (Pevec 1926), 
Prošnja za mešani zbor (CG 1927), z 
orglami: Materi milosti, tenorji in basi 
z orglami (Pevec 1927), V tabernaklju 
tihem za mešani zbor (Gorica 1930), 
Jezus, ti me vabiš za mešani zbor (Gorica 
1930), Božansko srce za šolo in zbor (CG 
1931), Presvetlo rešnjo kri za mešani 
zbor z orglami (Zbori 1931), Kot nekdaj 
269 
gobavec za zbor (CG 1932), Kako vesel 
je bog otrok (CG 1933), Zberi, zemlja, 
bisere za mešani zbor (Gorica 1933), 
Ponižna, čista, sveta za mešani zbor (Go 
rica 1933), Nagrobnica (1935), Danes 
odprto je sveto nebo (CG 1937), Prečisti 
in nedolžni (CG 1928), V bogu živiš za 
zbor, bariton šolo in spremljavo, K tebi, 
oče naš dobrotni (Gorica 1929), Ti sila 
neizmerna za mešani zbor (Gorica 1929), 
Mariji pomagaj za triglasni zbor (CG 
1929), Veselo pojejo zvonovi (zbirka Bo 
žji spevi, Gorica 1929), Knežja hči (CG 
1929), Božični zvonovi za glas s klavir 
jem (Pevec 1927), Ave Maria samospev 
z orglami (CG 1924), Zaupno, glej, pri 
hajamo za moški zbor (CG 1915), S 
cvetlicami te venčamo za moški zbor in 
prvi bas šolo (CG 1917), Hvalite, otroci, 
gospoda (zbirka otroških pesmi 1943). 
Dolinar je tudi nadaljeval in izdal v 
Ljubljani leta 1937 Zgodovino katoliške 
cerkvene glasbe, ki jo je začel dr. Josip 
Mantuani. Dolinar je zložil tudi precej 
svetnih skladb, pretežno zborovskih.«12 
Še bolj enovito, popolno in zelo na 
kratko pa je opisano življenje in delo dr. 
Antona Dolinarja v prvi knjigi LJMU: 
»... dirigent, skladatelj in muzikolog 
(Trata, Škofja Loka, 13. 1. 1894 - Yates 
Centre, Cansas, ZDA, 1. 8. 1953). V 
Ljubljani je študiral bogoslovje, v Ljub 
ljani, na Dunaju pa cerkveno glasbo na 
Akademiji za glasbo in gledališče, kjer 
je diplomiral 1923. leta in muzikologijo 
pri Guidu Adlerju (avstrijski muzikolog, 
roj. 1855 - umrl 1941, op. pisca!), na 
tamkajšnji dunajski Filozofski fakulteti, 
kjer je dve leti za visokošolsko diplomo 
tudi doktoriral leta 1929 z disertacijo 
'Obravnava o cerkvenih tonih pri Pale-
strini.' Po vrnitvi v Ljubljano je bil do 
leta 1945 glasbeni urednik na Radiu. 
Nekaj časa je predaval estetiko glasbe 
na ljubljanskem konservatoriju, bolj pa 
ga je vleklo dirigiranje. Tako je vodil 
glasbeno društvo 'Ljubljana' in Glasbeno 
matico. Pisal pa je tudi strokovne članke 
in glasbene kritike v CG, Zbore in Pevca, 
ki ga je tudi urejal. Uspešno se je uvelja 
vil kot skladatelj pretežno cerkvenih 
zborov.. .«14. V CG je dr. Anton Dolinar 
v letih 1878 do 1936 priobčil devet član 
kov,13 tri dopise,16 eno oceno1' in 12 
skladb.18 V Pevcu (1921-29) je dr. Anton 
Dolinar objavil 36 člankov19 in osem 
zborovskih skladb.20 V Zborih (1925-34) 
je dr. Anton Dolinar objavil en članek21 
in štiri skladbe11 eno skladbo pa je obja 
vil še v Novi muziki (1928-29).23 
0 dr. Antonu Dolinarju pa so v času 
njegovega aktivnega glasbenega delova 
nja pisali tudi drugi. V CG je bil to 
najprej njegov urednik Stanko Premrl, 
ki je objavil oceno Dveh venčkov sloven 
skih narodnih,24 potem pa še F. Zabret, 
ki je pisal o Dolinar-Mantuanijevi Zgo 
dovini katoliške cerkvene glasbe.25 Isti 
avtor F. Zabret je v Pevca prispeval tri 
članke - ocene skladb dr. Antona Doli 
narja.26 Neznani avtor(-ji) je v Zbore 
prispeval en članek.2' Še za Dolinarje-
vega življenja pa sta v dodatku - kazalu 
slovenskih skladb, ocenjenih v Sveti Ce 
ciliji (1907-1922), ki je sicer izhajala v 
Zagrebu, omenjena še dva naslova Doli-
narjevih del.28 
V NUK-GZ pa se nahajata tudi dve 
arhivski mapi z raznimi Dolinarjevimi 
rokopisi in tiski del: skladb, dopisov, 
korespondence,... ki vsebuje vsega 192 
enot.29 
Opombe 
1 ES, 2. knj., Ce-Ed, MK, Ljubljana, 
1988, str. 300. 
2 LJM, 1. knj., A-Ma, JLZ »Miroslav 
Krleža« Zagreb 1984, str. 200-01. 
3 O njem piše Dragotin Cvetko, do 
datno pa prim. še: Steska V., Luka Do 
linar, pesnik in skladatelj, (v.: CG, 54/ 
1931, str. 107-11, 140-47, 176-79), prim. 
NZ, 44/1992, št. 6, str. 17 in Rakuša F., 
Slovensko petje v preteklih dobah, Ljub 
ljana 1841. 
4 Ib., str. 90-91. 
5 Ib., str. 92-93. 
6 Prim. ib. 
7 O njem piše Edo Škulj (ib., str. 300). 
270 
8 NŠA Ljubljana. 
9 Glasbena zbirka, NUK, Ljubljana. 
10 Krstna knjiga Trata (1894), hrani 
NŠA, Ljubljana. 
11 Glasilo Pevske zveze, izhajalo v 
Ljubljani (1921-38), (dr.) Anton Dolinar 
je bil njegov urednik: 6/1926, skupaj z 
Markom Bajukom in 7-8/1927-28 sam, 
ko je kot samostojna revija prenehala 
izhajati; do 1938 pa je izhajala kot ru 
brika Pevski odsek v Vestniku prosvet 
nih zvez (v Ljubljani; prim. NZ, ib., str. 
2,4). 
12 Ib., str. 195-97. 
13 Prim. ib., str. 200. 
14 Temu lahko dodamo še prav tam 
objavljene naslednje pomembne spise dr. 
A. Dolinarja: Iz uvoda k razpravi: Cer 
kveni toni v večglasju (CG, 53/1930, str. 
1-3, 33-35, 65-68, 97-100, 129-33, 169-
72); Iz glasbenega razvoja (Ib., 55/1932, 
str. 14-17, 50-53, 113-15); Na pragu 
novejše glasbe (ib., 56/1933, str. 9-11, 
35-37, 76-80, 132-35, 172-74); Zgodo 
vina katoliške cerkvene glasbe (ib., 57/ 
1934, str. 14-17, 42-45, 74-77, 139^2; 
ib., 58/1935, str. 12-15, 45-48, 76-78, 
100-02, 131-34, 163-66; ib., 59/1936, 
str. 1-5, 33-36, 100-02, 167-71; ib., 60/ 
1937, str. 2-5, 34-38, 114-16, 179-82; 
ib., 61/1938, str. 9-12, 33-36); K vpraša 
nju cerkvenosti cerkvene glabe (ib., 61/ 
1938, str. 65-68, 103-05); Pregled slo 
venske cerkvene glasbe (ib., 63/1940, str. 
1-3, 33-36, 97-101, 129-32, 165-68; ib., 
64/1941, str. 8-11, 33-36, 85-92,105-08; 
ib., 65/1942, str. 6-7,17-22, 37-39, 57-
60, 77-81; ib., 66/1943, str. 1-4,17-21, 
37-41, 58-63, 73-77; ib., 67/1944, str. 
1-6, 21-25, 41^5, 62-67; ib., 68/1945, 
str. 4-6), dodatno prim. NZ, 44/1992, št. 
6, str. 7. 
15 Anton Bruckner (CG, 47/1924, str. 
1-4, 27-31, 48^9); Današnji glasbeni 
Dunaj (ib., 46/1923, str. 102-05); Done 
sek h glasbeni kritiki (ib., 48/1925, str. 
125-29); Kak vpliv ima cerkvena glasba 
- dobra in slaba — na vemo ljudstvo? 
(ib., 2/1879, str. 21-22, 29-30, 36-38, 
47-49, 55-57, 64-66); Kako velik upliv 
da ima glasba na človeško serce (ib., 
4/1881, str. 12-13, 21-22); Nekaj misli 
k dr. Mlinar-Cigaletovemu članku »An 
keta o cerkveni glasbi« (ib., 51/1928, str. 
129-32); Sv. Cecilija - patrona cerkvene 
glasbe (ib., 53/1930, str. 161-63); V kate 
rem jeziku se ima pri službi božji peti 
in kako? (ib., 1/1878, str. 39-41, 47-49, 
55-57, 62-64); Velika noč 1936 v Sveti 
deželi (ib., 59/1936, str. 137-38), prim. 
ib., str. 7. 
16 Iz? hribov (CG, 4/1888, str. 14-15); 
Iz? hribov (ib., 5/1882, str. 46-47); Tržič 
(ib., 49/1926, str. 22-23), prim. ib., str. 
21. 
17 DPZM: Mladinske pesmi (CG, 62/ 
1939, str. 27), prim. ib., str. 30. 
18 Ave Maria (CG, 47/1924, str. 5-6); 
Božansko srce (ib., 54/1931, str. 7-8); 
Danes odprto je sveto nebo (ib., 60/1937, 
str. 7-8); Kako vesel je bog otrok (ib., 
56/1933, str. 7-8); Knežja hči (ib., 52/ 
1929, str. 5-6); Kot nekdaj gobavec (ib., 
55/1932, str. 1-2); Marija pomagaj (ib., 
52/1929, str. 1-2); Nagrobnica (ib., 58/ 
1935, str. 9-10); Prečisti in nedolžni (ib., 
51/1928, str. 5-6); Prošnja (ib., 50/1927, 
str. 9-10); S cvetlicami te venčamo (ib., 
40/1917, str. 17-18); Zaupajmo, glej, pri 
hajamo (ib., 38/1915, str. 45), prim. ib., 
str. 41. 
19 Adamič E., Oče naš (P, 7/1927, 
str.40); Adler G., Handbuch der musik-
geschichte (ib., 6/1926, str. 34-35), Do 
nesek h glasbeni estetiki (ib., 6/1926, str. 
37-38, 49-51); Dr. Fr. Kimovec (ib., 6/ 
1926, str. 1-4); Dr. Josip Čerin - 60-let-
nik (ib., 7/1927, str. 15); Festival češko 
slovaške PZ v Pragi (ib., 8/1928, str. 
47^8); Hochreiter E., Missa Christus 
rex (ib., 8/1928, str. 21); Jakob Aljaž (ib., 
1/1921, str. 25-26); Jakob Aljaž (ib., 
7/1927, str. 25-26); Jobst A., Mariji, src 
kraljici! (ib., 6/1926, str. 63); Jobst A., 
Šest masnih pesmi (ib., 7/1927, str. 31); 
Kimovec F., Dva enoglasna masna speva 
(ib., 8/1928, str. 33); Kimovec F., Oče naš 
(ib., 6/1926, str. 34); Koncert ljubljan 
skega okrožja PZ (ib., 7/1927, str. 37-
38); Mav L., Ave Jezus (ib., 6/1926, str. 
271 
33-34); Mav A., Božični šopek Jezusu 
[ib., 6/1926, str. 11); Mav A., Vzdihi po 
materi {ib., 6/1926; str. 33-34); O pevski 
izobrazbi {ib., 4/1924, str. 8-9, 28-29, 
35-39); Ob petletnici {ib., 5/1925, str. 
57-59); Ob stoletnici Beethovnove smrti 
{ib., 7/1927, str. 9-10); Ob stoletnici 
Schubertove smrti {ib., 8/1928, str. 13-
14, 25-26, 37-38); P. Hugolin Sattner -
75-letnik {ib., 6/1926, str. 57-58); Pavčič 
J., Lenka {ib., str. 42); Petletnica PZ {ib., 
6/1926, str. 30-31); Pevski koncert na 
Vrhniki {ib., 7/1927, str. 5); Premrl S., 
10 masnih pesmi (ib., 7/1927, str. 7); 
Premrl S., 13 obhajilnih pesmi {ib., 6/ 
1926, str. 44-45); Premrl S., Cerkveni 
moški zbori {ib., 9/1929, str. 78); Premrl 
S., Hvalnice nebeški gospe {ib., 8/1928, 
str. 9); Premrl S., Missa S. Joseph {ib., 
8/1928, str. 68); Premrl S., Sveti Franči 
šek {ib., 6/1926, str. 63); Prvi nastop 
kranjskega okrožja PZ {ib., 5/1925, str. 
54-55); Sicherl J., Pastirci iz spanja (ib., 
7/1927, str. 54-55); Tržič {ib., 5/1925, 
str. 17-18); Železnik M., 14 masnih pe 
smi (ib., 9/1929, str5. 8); Ignacij Hladnik 
(ib., 8/1928, str. 49-51, 65-66), prim ib., 
str. 56. 
20 Ave Marija (za moški zbor), (P, 
6/1926, str. 10-12); Božični zvonovi (za 
mešani zbor in klavir) (ib., 7/1927, str. 
47/51); Doma (za mešani zbor), (ib., 6/ 
1926, str. 28-29); Materi milosti (za mo 
ški zbor in orgle), (ib., 7/1927, str. 25-
26); Moja mamica (za ženski zbor), (ib., 
7/1927, str. 24); Pred nočjo (za moški 
zbor), (ib., 8/1928, str. 23-24); Svatba 
(za mešani zbor), (ib., 8/1928, str. 45-51); 
V bogu živiš! (za bas in mešani zbor), 
(ib., 9/1929, str. 25-28), prim. ib., str. 59. 
21 »Novi Akordi« (1901-1914); Zbori 
(Z), 2/1926, str. 2-3; prim. ib., str. 62. 
22 Iz pisma (za mešani zbor), (Z 4/ 
1928, str. 7-8); Mavrica (za mešani zbor), 
(ib., 3/1927, str. 35-38); Presv. rešnjo kri 
(za mešani zbor in orgle), (ib., 7/1931, 
str. 49-52); Rodna vasica (za mešani 
zbor) (ib., 5/1929, str. 71-72), prim. ib., 
str. 65. 
Jaz pa pojdem (za mešani zbor), 
(NM, 2/1929, str. 61-62), prim. ib., str. 
68. 
24 Prim. CG, 53/1930, str. 93. prim. 
ib., str. 32. 
25 Prim. ib., 61/1938, str. 92. ib., 
str. 37. 
6 Dolinar A., III. venček slovenskih 
narodnih (Pevec [P] 11/1931, str. 23); 
Dolinar A., Kraljična z mrtvim srcem 
(ib., 6/1926. str. 34); Dolinar A., V Bogu 
živiš (ib., 8/1928, str. 33) ib., str. 57. 
27 Anton Dolinar (Zbori [Z], 3/1927, 
str. 32-33), prim. ib., str. 63. 
e Dolinar A. (z J. Mantuani), Zgodo 
vina katoliške cerkvene glasbe (Sveta 
Cecilija [SC], 32/1938, str. 90); Dolinar 
A., Dva venčka slovenskih narodnih (ib., 
24/1930, str. 67), prim. ib., str. 127. 
29> Prim. NUK-GZ, Ljubljana. 
Kratice 
CG 
ES 
JLZ 
LJM 
MK 
NŠA 
NUK 
NUK-GZ 
NZ 
P 
PZ 
sc 
Z 
ZDA 
ž. c. 
Cerkveni glasbenik 
Enciklopedija Slovenije 
Jugoslovenski leksikograf-
ski zavod (v Zagrebu) 
Leksikon jugoslovanske mu-
zike 
Mladinska knjiga (v Ljub 
ljani) 
Nadškofijski ordinariat (v 
Ljubljani) 
Narodna in univerzitetna 
knjižnica (v Ljubljani) 
Narodna in univerzitetna 
knjižnica-Glasbena zbirka 
(v Ljubljani) 
Naši zbori 
Pevec 
pevski zbor (tudi Pevska 
zveza!) 
Sveta Cecilija 
Zbori 
Združene države Amerike 
župnijska cerkev 
Franc Križnar 
272