PoStnina plačana v gotovini Posamezna številka 2 din Slovenska beseda Uredništvo In uprava: Beethovnova ulica štev. 6 - Čekovni račun štev. 17.152 - Izhaja mesečno - Naročn na: Letno 20 din, polletno 1Q din "",^"7!iLJbMan!P"9^3lktolbra,IS1939 ^^^^— številka 8 Obletnica smrti kralja Ujedinitelja Dne 9. oktobra t. I. je minulo pet let, odkar je po roki morilčevi padel viteški kralj Aleksander. Ob njegovi smrti je plakala vsa Jugoslavija, čuteča, da je izgubila v težkih časih svojega najboljšega voditelja. Čim dalje se odmikamo od tega tragičnega dne, tem svetlejši postaja lik pokojnega kralja, namesto da bi obledel. Njegov duh se širi med nami in vedno bolj se zavedamo, da ne bo umrl. Slava, večna slava njego-govemu spominu! Dr. Dinko Puc: Zedinjena Slovenija Šele s sporazumom med Srbi in Hrvati je postala možnost, da si svojo ožjo domovino uredimo Vsak človek je navezan na svoj rojstni kraj in najbližjo okolico. Spomini na detinska leta, na mladost, ki se je izživljala v domači dolini, na goricah, v gozdovih in skalovju, med hišami sosedov, so mu najdražji. To je njegova najožja domovina in zato je bil vsak človek najprej Ribničan, Belokranjec, Bohinjec itd., predno je postal Gorenjec, Dolenjec, Notranjec. In ko so se ti trije zavedli, da so «Kranjci», je bilo potrebno še mnogo časa, da se je prenehalo nasprotstvo med Kranjci in Štajerci, Korošci in Primorci in da so se zavedli, da so Slovenci, sinovi Slovenije. Pojem Slovenije je zato še zelo mlad, še ni star 100 let. Menda se je prvič pojavil leta 1844. Potem se je slovenska nacionalna zavest hitro širila in že par let kasneje je nastala zahteva po Zedinjeni Sloveniji, ki bi naj obsegala vse slovenske pokrajine v bivši Avstro-Ogrski, zlasti tudi prekmurske in beneške Slovence, in ki bi imela svoj lasten deželni zbor. Dočim so se zastopniki Hrvatov in Srbov sklicevali na svoje zgodovinsko pravo in iz tega izvajali svojo pravico po svobodi, Slovenci tega nismo mogli. Postaviti smo se morali popolnoma samo na narodnostno načelo, na človečanske pravice in na vodilne misli demokracije. To naše stališče je zastopal javno prvi dr. Kavčič v ustavnem odboru državnega zbora v Kromerižu in to stališče je ostalo do danes neizpremenjeno. Zahteva po Zedinjeni Sloveniji je ostala stalno na programu vseh slovenskih strank, tudi še potem, ko se je naš pogled širil proti jugu in smo se začeli zavedati, da smo ne samo SIsvenci, nego tndi Jugoslovani. Združitev vseh slovenskih zemelj v eno upravno enoto je bila kljub poedinim lokalnim stremljenjem v srcih vseh Slovencev živa želja in je to ostala tudi po osvoboditvi in združitvi s Srbi in Hrvati v Jugoslaviji. To se je pokazalo zlasti takrat, ko sta se organizirali mariborska in ljubljanska oblast. Dasi so Štajerci to delitev deloma zagovarjali zaradi krajevnih interesov, se je vendar v narodu baš takrat živo pojavila misel, da to ni prava rešitev starega slovenskega programa Zedinjene Slovenije, in čisto gotovo je bila večina našega naroda proti tej čeprav provizorični rešitvi. Ustvaritev banovin nas je približala cilju. Toda bolj v formalnem kot v materijalnem pogledu, ker je doslej banovina vse prej kot avtonomna. Navezana je tudi v prav malenkostnih stvareh na navodila centralne oblasti. Šele s sporazumom med Srbi in Hrvati je nastala možnost, da si svojo ožjo domovino uredimo tako, kot nam je drago. Mi, ki smo bili od vsega začetka zagovorniki sporazuma in ki smo tudi sedaj sklenjeni sporazum pozdravili, smo bili sicer v začetku mišljenja, da bi trebalo morda s prenosom kompetenc na slovensko banovino nekoliko počakati, da bi videli, kako se bo organizacija Banovine Hrvatske obnesla v praksi, zlasti v finančnem pogledu, ker bi mogli nabrane izkušnje pozneje s pridom uporabiti pri organizaciji domače uprave. Toda danes, ko je odločeno, da se ta prenos kompetenc izvrši takoj tudi na Slovenijo, sprejemamo to odločitev na znanje s konstatacijo, da bo s tem uresničen stoletni naš sen o Zedinjeni Sloveniji. Žal nam je sicer, da se oživotvorenje te velike ideje ne vrši tako kot bi želeli. Gospodje, ki pripravljajo to delo, so gotovo odlični pravniki, toda zdi se nam, da so vendarle nekoliko predaleč od živ-ljenja, ki teče izven in mimo pisarn. Ne enega praktičnega gospodarstvenika ni poleg, da niti ne omenjamo potrebe, da bi pri takem tako odgovornem koraku sodelovali zastopniki prav vseh Slovencev. Vendar pojdemo tudi preko tega, ker vemo, da nobena odločitev ni večna. Ako se bodo napravile pogreške, jih bomo še vedno lahko popravili. Kar Je glavno in česar nikdar in nikoli ne moremo pozabiti, pa je to, da Zedinjena Slovenija ne sme nikdar °majati temeljev, ki nas vežejo z Jugoslavijo. Če b o m o v upravnem oziru samostojnejši, morajo srčne vezi med nami, Srbi in Hrvati postati trdnejše. Mnogo bolj kot doslej moramo poglobiti in ojačati naše osebne, gospodarske in kulturne stike. Meje novih banovin nas ne smejo ločevati v medsebojnem delu spoznavanja in podpira nj a in povdarjanja skupnosti naših interesov. Če smo hodili v Beograd in Zagreb, ko smo bili v različnih državah, bo in o hodili v bodoče še rajše in češe e. Sporazum mora samo ojačati povezanost Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupni naši do mo vini! Dr. M. Korun: Ozdravi ravijenje Samo svoboden človek je samozavesten in ima čut za odgovornost. Zato je treba dati svobodo mišljenja in udejstvovanja Če ne bo zaradi zunanjih dogodkov ovir, bo prinesel s Hrvati sklenjeni sporazum več politične svobode in demokratičnega izživljanja. Zato se že čuti živahnejše gibanje raznih političnih sil in pokretov. Kdor misli, da se bo normalno politično življenje tam nadaljevalo, kjer se je 6. januarja 1929 nehalo, se moti. Kajti kljub diktatorskim in avtoritativnim režimom ljudje niso nehali politično misliti, razna gibala so — kljub vsemu — vplivala na razvoj njihovega političnega čustvovanja in usmerjanja. Samo vidno se to ni smelo pokazati, ker je bilo prepovedano. Z dvema faktorjema je treba računati. Prvi je vseobča politična demoralizacija, ki jo ima preteklo desetletje na vesti in ki se bo bridko maščevala nad očeti bivših režimov. Drugi "faktor je neznanka: kako je današnje politično razpoloženje naroda, ki se deset let ni imelo niti prilike, niti se smelo uveljavljati. Že zdrav politični čut„ pove, da to ni bilo niti modro, niti previdno od onih, ki so v političnem življenju vedrili in oblačili. Modra in previdna je samo tista politika, ki si daje vsak dan računa o mišljenju in hotenju ljudstva. Zato je danes nemogoče napovedati, kam bodo krenili vsi tisti, ki so opravičeno nejevoljni, ker so bili leta in leta samo objekt, ne pa subjekt političnega življenja. Ne motimo se, če pričakujemo, da bo nastopila naravna reakcija in da se bodo od krivcev za tako stanje obrnili. Toda kam bodo šli, kam naj gredo? Taka in enaka vprašanja ču-jemo v zadnjem času vse bolj pogosto v zasebnih pogovorih in javnosti. Škoda bi bila, če bi se ta reakcija razblinila v prazno. Zato jo je treba usmeriti. Treba je zopet vzbuditi samozavest, čut odgovornosti, zaupanja v načela. Samo svoboden človek je samozavesten in ima čut za odgovornost. Zato je treba dati svobodo mišljenja in udejstvovanja, osebno svobodo, svobodo besede in tiska, volivno pravico na demokratskih osnovah. Če bo narod v javnem življenju sodeloval in soodločal, se bo pokazalo, da je stavljeni nalogi dorastel. Povrniti je treba zaupanje v načela, ki se je zgubilo. Saj ni čuda! Stranke z demokratskimi načeli so teptale najosnovnejšo osebno svobodo, nacij onalni ljudje so preganjali rojake, ki so si upali pokazati, da so Slovenci, «nasprotniki» centralizma so kulukovali za centralizem, pod krinko socialnih fraz je ostal brez dela in jela naš mali človek. Kaj čuda, če so se ljudje razočarali nad strankami in nad politiki! In, da jim danes ne verujejo več — prav imajo —, ko so zopet izkopali svoje programe, kakor da jih ne bi bili ne enkrat, nego stokrat zatajili! Ljudje so staro zavrgli in iščejo zdaj novih potov in načel, ravnih potov in enostavnih načel, ki jih niore doumeti sleherni in ki odgovarjajo potrebam, kakor jih imamo in občutimo. Naša «Slovenska Beseda* jih je vsa leta sem zastopala: ljubezen do slovenskega naroda, domače zemlje, ljubezen do naše M Jugoslavije, socialna pravica vsem, politična svoboda in demokracija, medsebojna strpnost in toleranca v vseh vprašanjih javnega in kulturnega življenja. Skratka: borili smo se leta sem za vse to, česar nismo imeli. Boriti se hočemo v bodoče za ta načela, da zmagajo! Kajti prepričani smo, da bodo samo ta načela ozdravila naše politično življenje ter združila ogromno večino Slovencev v obrambo naše ožje in širše domovine, pomagala nam bodo oživeti in s pridom obdržati naše bodoče samoupravno življenje v slovenski banovini ter nas obvarovati pred nevarnimi socialnimi pretreslja-ji, ki ne bi — ne varajmo se — ustvarili raja na zemlji! Sodobne metode Uprava Sokola I.-Tabor v Ljubljani je na seji 25. 9.1.1. z disciplinsko razsodbo izključila 19 vaditeljev in telovadcev iz društva, odnosno Sokola sploh element naroda. Ne politične, ne verske, ne gospodarske ali kakršne koli druge združbe ne bodo vodile naroda nazaj v svobodo. Vodilo ga bo le sokolstvo, ki vedno kuje nove sile, da ja-čijo samozavest in stremljenje po svobodi. Sokolstvo je češke, mu narodu bilo stvaritelj svobode in bo to ostalo tudi v bodočnosti. Prevzet istega duha je vaditeljski zbor Ljubljanske župe leta 1935. zastavil svoje delo, da krepi narod v samozaupanju ter zbira njegove sile v obrambo proti naklepom onih, ki preže na našo zemljo. Vsi so razumeli poziv, utešeni so množili vrste in narodova zavest se je krepila. Budila se je in kipela mlada sila ob tekmovalnih uspehih naših vrst na župnih zletih, na obrambnih zborih, na mnogih živahnih društvenih nastopih in naglo je naraščala radostna podjetnost in volja po uspehih, ki naj bi še tesneje spojil narodove sile v krepko odporno in obrambno moč. Klic «Le naprej brez miru ...» se je razvil iz življenjske sile mladine in je donel širom domovine. Tedaj pa se je splazila v zasedo zavist ljudi, ki jim je sokolsko ime dalo položaj in udobje, da v zahrbtnem naskoku stro sile, ki niso bile v njihovem zakupu iz bojazni, da bi utegnile motiti po zastrtih načinih pridobljeno udobje in kaliti njihove prilaščene javne pravice. Idejnemu nasprotniku, V zadnjem desetletju doživlja Evropa nenavadne spremembe v vseh področjih življenja. Mnogokrat ni lahko dognati vzrokov in razvoja pojavov, zlasti ne onih, ki so novi v zgodovini človeštva in ki učinkujejo na do-sedaj neznan način. Nihče ni v ravnotežju, kdor ne sledi dogodkom sam in ne izsledi delujočih vzročnosti. Ni izhojenih potov, treba je samoodločbe. S pozornim v vse dimenzije življenja segajočim opazovanjem je treba ugotoviti nastala dejstva in vestno oceniti njihove učinke. V sedanji dobi se bolj ko kdaj doslej prekvašuje preteklost v bodočnost. Vsak ima mnogo opravka sam s seboj, ko išče zanesljivo smer, pravo pot, da si ohrani fizične in moralne sile in da se obdrži v deročem veletoku na površju. Še težji je obstanek idejnih združb. Njih obstanek zahteva neprestane preizkušnje novih zamisli, presoje njihove stvarnosti in vrednosti ter terja izkaze svoje moči in tvornosti. Treba je neprestanega dela v misli, besedi in dejanju. Kdor tega ne razume, je izgubljen. Nastajale in izginjale so stranke, čeprav so bile opremljene z vso oblastjo in opremljene z vsemi dobrotami iz državnih in drngih zalog; nastajali so pokre-ti, pa zopet izginili preko noči, ker niso razumeli, da sodobni čas zahteva krepko, vedno živo delavnost v določni smeri jasne in čvrste ideje. Tyrševa misel je pa prav v tej dobi razvila zmagovit pohod in zlasti na praških izletih izpričala svojo življenjsko silo, moralno moč in stvarjalno druž-nost. Združila je češki narod v enoto, ki je ni zdrobilo niti izdajstvo f Če- škemu narodu je postalo sokolstvo najjačji družnostni činitelj, ker je ohranilo Tyrševo misel čisto in neoskrunjeno, organizacijo pa samostojno in neodvisno od vplivov, ki bi se hoteli okoristiti na njegovi idejni in orga-nizatorični moči. Samo v tej samostojni obliki je moglo sokolstvo s svojimi narodnimi vzgojnimi nalogami ostati tudi še po najkrutejšem nasilju družnosti se je pridružila sebičnost in sa-modrštvo političnih brodolomcev. Izdano je bilo tajno povelje, da mora sokolstvo v politične jarke. Ker se povelje ni izvršilo, je sledil ukaz: upor je treba zadušiti, upornike razgnati! Začelo se je sistematično. Nekega dne so župne starešine s šestimi župnimi upravniki zapustili svoja mesta ter se stavili Beogradu na razpolago z migljajem, naj se ostavka ne sprejme, pač pa kaznuje kot krivce one, ki so ostali na svojih mestih po volji večine. Predlog je bil sprejet radostno, razglašena je bila župna kriza ter proglašen za Stran 2. ^SLOVENSKA BESEDA» Štev. S. krivce župni strokovni odbor, 32 članov in večina župne uprave. Ker pa ni običaj, da bi bili krivci brez grešnih dejanj, je bilo treba preskrbeli tem krivcem grdih, odvratnih, nemoralnih dejanj, naprtiti jim težko neodpustljivo krivdo. To je oskrbel brat z dolgoletno sokolsko avtoriteto v več izdajah, ter jih javno in svečano razglasil s sveto jezo in s studom nad pokvarjenostjo mlajšega rodu. Začeli so poslovati sokolski sodnijski zbori z energijo kot še ne doslej. S pomočjo ovaduha je bil prvi krivec brzo obsojen, ker se je verjelo seveda ovaduhu, ne pa o vajencu. Pravica nad vse! Ker pa se «upor» širi, se je odredilo, da se obdolžencem prepreči obramba, da se okrepi laž-njivo obveščanje z okrožnicami, da se ojači potvarjanje in pretvarjanje dejstev, da se poživi sumničenje protidržavnega duha, «slovenborstva», «vplivov mentalitete iz inozemstva*, da se uvede samodržstvo in razvijejo vse metode, po katerih bi se posrečila obtožba splošnega, popolnega občenevarnega uporništva. Iz ozadja pa se je razlegal ukaz: «Čuvajte pokorščino.* Toda resnica se ni dala potla- Mihelčič Ivan: čiti in občni zbor župe je 5. 3. t. 1. poveril svoje zaupanje «upornikom». Treba je bilo novega naskoka, novih intrig, novih laži, novih pregreh. Zaradi pobude iz Ljubljane je bila preprečena odobritev izvoljene uprave. Prepovedalo se je zbiranje in obravnavanje, zaprli so se 'zborovalni in telovadni prostori, da bi se «upornike» razkropilo in iztiralo čez sokolski prag. Kdor se ni pokoril, je postal vlomilec in dvojni upornik, ki ga mora zadeti roka pravice. Ih tako se je zgodilo. Sodba je izšla v imenu resnice, v imenu pravice, v imenu bratstva, v imenu domovine. Svetniki so pokorno izpolnili gospodarjev ukaz in si umili roke. Vse se je zgodilo v strogo rimskem slogu. K mnogim znanim uspehom, ki so nam jih priborili zaledeneli politični brodolomci, se je pridružil v pravem času še ta naj-novejši moralni uspeh za boljšo bodočnost naroda! Ljubljanska župa pa je zadobila s tem vse pogoje za uspešno nadaljnje delovanje, kakor je to zapisal «Slo-venski narod* ob 30 letnici župe na dan izključitve. Sokolski Tabor je pa zaprt in prazen. X. N ase obrtništvo I A v sedanjem šašu Kakor je nastal težak položaj za vse gospodarstvo z razvojem mednarodnih dogodkov, prav tako občuti to še posebno naše obrtništvo, kot gospodarsko šibkejša panoga gospodarskih stanov. Naše obrtništvo ali vsaj pretežna večina ni tako premožna, da bi mogla prenesti vse najrazličnejše majhne dogodke in pre-tresljaje brez posledic, kakor to laže preneseta in dejansko tudi manj občutita industrija in trgovina. Znano nam je iz izkušenj pred nekaj leti, ko je bila tako imenovana denarna kriza, da je tudi obrtnik to najbolj občutil in da je pri tem tudi užival najmanj zaščite. Obrtnik je že, kot proizvajalec odvisen od surovin iz inozemstva na eni strani, po drugi strani pa od naročnikov, kot konzumentov obrtniških proizvodov. Da niso naročniki obrtniških izdelkov in njegovih uslug že zdavnaj več redni plačniki, je znano, kar ima za posledico, da v mnogih primerih zaradi brezbrižnosti naročnikov glede točnega plačila obveznosti, pride v nemogoč položaj marsikateri obrtniški obrat in niso osamljeni primeri tudi propasti marsikaterega obrtnika baš zaradi takih primerov. Obrtnik je vezan, da trgovcu in industrijcu v najkrajšem času plača surovine, če že ne takoj ob prevzemu blaga, pa po povzetju, kar so nekateri dobavitelji pričeli brez stvarne podlage tudi v sedanjem času izrabljati. To je postavilo izmed vseh pridobitnih stanov prav obrtnika v težak položaj, ker se na eni strani od dobaviteljev zahteva takojšnje plačilo, na drugi strani pa stranke — obrtnikovi odjemalci — ne vrše svojih obveznosti. Pri tem pa obrtniški odjemalci tudi ne pomislijo, da je obrtnik ne samo moralno dolžan, temveč tudi po zakonu primoran svoje uslužbence redno plačevati, katere uporablja pri predelovanju surovin ali za usluge. Poleg prednjega pa izvirajo tudi še. druge nevšečnosti, ki jih mora obrtnik v sedanjem času prenašati, ki niso samo moralnega značaja, temveč težke gmotne žrtve, ka- me. Našemu obrtništvu je treba zato sedaj pomagati z dobavo surovin na odprt račun z dajanjem kreditov zmožnim brez omejitev in z rednim plačilom obrtnikovih izdelkov ter uslug. Vse to pa je mogoče storiti, če bodo oblasti storile svoje ter zaščitile obrtnika in s tem malega človeka in, kar je najbolj važno ovAIclll J L lil LclMI, jJclZilI rahljanje špekulantov, pri čemer trpi gospodarstvo na svojem enakomernem toku. ki pa ga prav špekulacije, ki jih zasledujejo posamezniki, ne poživljajo, temveč ustvarjajo gospodarski kaos, katerega dolžnost je vsem merodajnim posebno v sedanjih časih preprečiti. Politični terih ne more nikamor vkalku-lirati ali da bi se zaradi tega cena obrtniškim izdelkom zvišala. Ne beležimo primera, da bi obrtnik v sedanjem času dražil svoje izdelke. Med tem pa je industrija postavila poleg neutemeljenih plačilnih obveznosti tudi v skoro vseh primerih višje cene svojim izdelkom, ki niso v splošnem nikakor upravičeni. Spričo takega položaja in izdanih uredb ter predpisov za to, bi bilo nujno potrebno, naj bi oblastva storila svojo nalogo ter resnično storila svojo dolžnost tako, da bi bil zaščiten naš mali človek pred izrabljanjem kapitala, ki je v največ primerih inozemskega izvora pri naših tvornicah, ki so prve dvignile ceno svojim izdelkom na škodo vsega narodnega gospodarstva, v profit pa edino le kartelira-nim industrijcem in veletrgovcem, tako da uživajo dobiček posamezniki, v glavnem pa tujci. Pri takem položaju se ni čuditi, da ne more obrtnik izvrševati svojih obveznosti, kajti po eni strani mora to storiti, ker je izročen v milost in nemilost kapitalu, po drugi strani pa naročnikom, ki nikakor ne morejo razumeti težkega položaja obrtnika, da bi vsakdo sproti plačal, kar je naroči! pri obrtniku. Vse to zahteva zaščite prav vseh državljanov in enake mere za vse, kajti ob enakih pogojih mora biti dano gospodarsko življenje prav vsem, prav tako tudi zaslužek, saj morajo biti tako dobrine kakor žrtve razdeljene med vse enakomerno. Obrtniški obrati so že po svojem značaju večinoma gradbeni ali vsaj tvorijo pretežno večino, zaradi česar se po konjunkturi teh obratov more soditi tudi, kako stoje ostali. Baš neenakomerno gospodarsko življenje v dobavi surovin in na denarnem trgu pa je barometer za zapo-slenje obrtniških obratov, ki ob pomanjkanju gotovine in njenem nerednem obtoku ter ob netočnem plačevanju obveznosti ob zapadlosti po naročnikih zaskrbljujejo obrtnike posebno še v času, ko se gradbena sezija zaključuje vsled nastopajoče zi- Zanimiv poziv Pretečeni teden so se sešli v Beogradu predsednik JRZ in predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, podpredsednik JRZ dr. Korošec in minister dr. Kuleno-vič ter ministra dr. Lazar Markovič in Boža Maksimovič, slednja dva, ki nista člana JRZ. Sklenili so poziv svojim pristašem in prijateljem, da naj se na terenu medsebojno podpirajo in združijo v skupne akcije. Ta poziv kaže, da so na delu sile, ki naj naše razbito in nezdravo strankarsko življenje konsolidirajo in ozdravijo. Pod tem vidikom bi bilo poziv pozdraviti, čeprav smo mnenja, da sodelovanje brez ugotovitve načelne podlage zanj, ni mogoče. Nedeljsko «Jutro» jc na ta poziv takoj navezalo politično čen-čarijo, v kateri se bavi predvsem z našo politično skupino in s kandidaturami za senat. Do-čim nas «Jutro» doslej sploh ni poznalo — tudi v notici nas z imenom ne imenuje —, smo zaradi senatnih volitev postali zanj zanimivi. Mi smo drugačni: spominjali smo se JNS doslej, ko je imela mnogo senatorjev in se je bomo tudi še poslej, ko nima nobenega več. Žal, da niti prej. niti slej ne moremo od nje nič razveseljivega povedati! Tretja fronta V mariborskem «Večerniku» čitamo, da se dela v Sloveniji na ustanovitvi nove fronte, tretje fronte, kakor se imenuje, potem, ko je zadnja «demokratična» fronta po sporazumu med Hitlerjem in Stalinom propadla. Sodimo, da bo tudi ta fronta kratkega veka, kajti eno krilo frontašev dela vedno tujo politiko in izigrava vse, ki jim gredo na lini. Ko smo čitali v «Ve-černiku*. ki daje v ostalem vsem besedo, ker zatrjuje, da je svobodno glasilo, serijo člankov, ki so izšli očividno kot overtura za to tretjo fronto, smo ugotovili, tla je v orkestru tretje fronte še velika disharmonija, kajti vsak od člankarjev svira svojo vižo. Vodilni inštrumenti so sicer lepo uglašeni na melodijo «le vkup, le vkup, uboga gmajna*, toda ta viža je tako stara in preigrana, da jo — že vsi poznamo. Zato ji niti slovenski delavci, niti kmetje, niti meščani ne bodo nasedli, čeprav radi priznamo, da so člankarji marsikaj točnega napisali. Toda «tretja fronta* problema malega slovenskega človeka ne bo rešila, •*^vM '7 '-.v iM fakir. Podpore družinam vojaških vpoklicancev Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje ter finančno ministrstvo sta na podlagi par. 113 finančnega zakona podpisala uredbo o podpori družinam oseb, ki so bile poklicane na vojaško službo. Družine vojaških obveznikov morejo zahtevati podporo, če so ostale brez potrebnih življenjskih sredstev. Velja pa določba v primeru mobilizacije ter vpoklica na vaje. Podeljevanje podpor bo določal poseben odbor. V prvi vrsti bo upoštevana tista družina, ki je živela od vojaškega vpoklicanca. Podpore bodo znašale za kraje prvega draginjskega razreda in za kraje z nad 20.000 prebivalci 8 din, po vseh ostalih krajih pa 5 din. Če se menja bivališče, se more višina podpore menjati šele po preteku 30 dni od izpremembe bivališča. Vsem osebam, ki jih vzdržuje en hranilec, je dovoljena samo ena podpora. Za prošnjo za podpore pridejo v poštev v prvi vrsti zakonita žena, nato potomci, oče in mati. Če ni teh oseb, se more podeliti podpora tudi drugim družinskim članom, ki jih je vzdrževal vpoklicanec. Za otroke pod 16 leti, ki jih je več kakor eden, je določena podpora po 3 din. Pristojne občine, oziroma mestna poglavarstva izdajajo ob predložitvi prošnje potrdila. Prosilčeva prošnja mora vsebovati: a) da je brez vzdrževalnih sredstev, b) da ga je vzdrževal vpoklicani hranilec, c) da je hranilec vpoklican v vojaško službo na določen ali nedoločen čas, č) višino prosil-čevega davka, d) višino davka vpo-klicunega obveznika, e) zakonsko stanje prosilca, f) sorodstvo z vpo-klicancem, g) starost otrok, za katere se prosi podpora1. Če so navedbe neresnične, se izgubi pravica do podpore. Prošnje morajo občine odposlati takoj, najkasneje pa v teku 48 ur. Zraven prošnje priložijo občine potrdilo a) o številu družinskih članov, ki žive z vpoklicaneem ter o njihovih sorodstvenih odnosih do vpoklicanca, b) o starosti potomcev, za katere se zahteva dodatek, c) o njih dohodkih in sredstvih za preživljanje, č) o površini rodne zemlje, d) o živini, e) o dohodkih od zemlje in imovine in f) da se hranilec nahaja v vojaški službi. Navedbe morajo biti točne, sicer bodo osebe kaznovane. Odbori za podpore se bodo ustanovili po okrajnih sodiščih ter jih bodo tvorili po en sodnik okrajnega sodišča, en občinski odbornik in en davčni urudnik. Vsak odbornik bo imel tudi določenega naslednika. Okrožno sodišče more postaviti pri okrajnih sodiščih več odborov za podpore. Člani odborov ne bodo dobili za to delo nikakšnih podpor. Odklonjeni prosilci se lahko pritožijo pri predsedniku pristojnega okrožnega sodišča. Proti odločitvi predsednika okrožnega sodišča oziroma sodnika, ki ga je določil predsednik okrožnega sodišča, ni več ugovora. Prosilec lahko predloži novo prošnjo, ki temelji na novih dejstvih. Oblasti morajo takoj obvestiti odbor za podpore o vseh spremembah, ki morejo vplivati na višino podpor ali dodatkov. Prošnje za podpore ne spadajo pod nobeno državno ali samoupravno pristojbino, podpore pa se ne morejo obdavčiti, niti se jih ne more zarubiti ali pa pridobiti nanje zastavna pravica. Podpore bo izplačevala Poštna hranilnica zainteresiranim osebam po nalogu odbora za podpore. Prosilcem, katerih hranilci so vpoklicani za določen čas, in ne več kot za štiri tedne, se bo izplačala podpora naenkrat, drugače pa vsakih 15 dni vnaprej. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje lahko sporazumno s finančnim ministrstvom izpremem višino podpor. ' * Naročniki «Slovenske besede® naj se po potrebi obračajo z-a pojasnila na Posvetovalnico «Slovenske besede*.* Društvene vesti Naše delo \ preteklem in tekočem mesecu so se vršili članski sestanki za okraje: Sv. Jakob, Bežigrad. I rnovo. Dvorski okraj. Dolenjska cesta, Rožna dolina in Poljane. Vsi sestanki so bili izredno dobro obiskani in Se jih je nekaj pretvorilo v prava zborovanja, kar dokazuje, da narašča iz dneva v dan čim večje zanimanje za naš pokret. Na sestankih so govorniki predvsem podčrtavali potrebo po čim ožjem sodelovanju v javnih vprašanjih z vsemi tistimi činitelji, ki imajo oporo v širokih plasteh naroda. S posebnim zadovoljstvom in odobravanjem so pa zborovalci enodušno potrdili vse iznešene konstatacije, da so zlasti pri nas v Sloveniji izgubili ves javni vpliv tisti, ki so se potom svojih osebnih vezi dokopali do oblasti in teptali osnovne in bitne vrednote ter koristi slovenskega naroda. Potrjeni v zavesti, da se ti naj-mračnejši časi naše slovenske politične preteklosti ne smejo več vrniti, so vsi udeleženci zapuščali navedene sestanke z navdušenjem in upanjem, da morajo načela, katera propagira in zastopa naš pokret, prodreti v osrčje slovenskega narodnega telesa. * Izvršni odbor društva «Sloven-ska Beseda* sporoča vsemu članstvu, da se sestanki nadaljujejo z vso intenzivnostjo. Prosimo pa potrpljenja vse člane iz okrajev, kateri še niso prišli na vrsto. V najkrajšem času bomo tudi te sestanke obavili. OPTIK J. GOLDSTEIN Ljubljana, pod Trančo tl priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, triedre, tlakomere, toplomere i. t. d. 300 milijonov za odkup živine in vozil «Službene novine® prinašajo uredbo o odkupu živine in vozil za potrebe aktivnih edinic vojaštva in mornarice. Po čl. 3. te uredbe je dobil minister za vojsko in mornarico na razpolago kredit 300 milijonov din. V banovini Ilrvatski se bo ta odkup izvršil pri sporazumu z banom. — Ob tej priliki je «IIrvat-ski dnevnik* iznesel naslednje misli: Ta uredba temelji na čutu pravice; kajti ne bilo bi pravično, če bi moral del državljanov staviti državi brezplačno na razpolago svoje imetje, ki ga rabijo za delo, medtem ko se drugih ne bi tikale nikakršne obveznosti. Uredba torej priča, da se bo v državi obralo na socialno pravičnost. Nm*Porno bo uredba ugodno vplivalo ntt podeželje, kateremu hoče vlfl(la pokazati, da skrbi za njegov«1 potrebe,^ kar se je lahko že op^1 ° Prl znižanju cenam soli ter tudi nekaterim cigaretam. Dovžan Ivan dipl. krojačnica za dame in gospode Ljubljana, Sv. Petra c. 81 Izvršuje vsa v stroko spadajoča dela po najnovejši modi in po najsolidnejših cenah Postrežba točna Pristopajte k društvu „Slovenska beseda11 Štev. 8, «SLO VENSKA BESEDA* Stran 3. .. ....... t e r p e n ti no v o m i I o varuje perilo Politični pregled Notranja politika Živahno in pospešeno se izdelujejo v Beogradu uredbe, s katerimi naj se prenesejo kompetence na banovino Hrvatsko. Pravosodni minister dr. Markovič je uredbo za svoje ministrstvo že izdal. V zvezi z njo je odredil, da se slovenski senat najvišjega sodišča v Zagrebu (Stola sedmorice) prenese s 1. nov. t. I. v Slovenijo, tako da bomo torej imeli svoje najvišje sodišče poslej doma v Sloveniji. Tudi uredbe za druga ministrstva bodo izšle te dni. Najzanimivejša bo uredba o prenosu finančnih virov. Začasno, dokler traja sedanje proračunsko leto, bo banovina Hrvatska, dobila v procentih, cita.ll smo, da 29 odstotkov vseli državnih dohodkov. Toda taka rešitev je samo začasna. Gotovo je, da bo banovina Hrvatska dobila popolnoma samostojne denarne vire, razne davke in davščine, ki jih bo sama predpisovala, pobirala in uporabljala za svoje banovinske potrebe. S samostojnostjo banovine ne bi bilo združljivo, če bi bila finančno odvisna od države, kakor tudi država ne sme biti finančno odvisna od banovine. Hrvaški listi tudi pišejo, da se izdeluje uredba o slovenski banovini. Potemtakem bi bilo pričakovati, da borno tudi o tej stvari kmalu čuli kaj več. Hrvati komaj čakajo, da oživo-tvore svojo banovino. Prehodna doba je, četudi bo kratka, za njih težka obremenitev, kajti na Hrvaškem se javljajo politični nasprotniki dr. Mačka, ki so proti sporazumu, češ, da je prinesel Hrvatom premalo. «Hrvaški dnevnik* zavrača to agitacijo in podčrtava, da je izvedba sporazuma prišla v zelo neugodnem času, kar je res. Toda HSS je uverjena, da bo z disciplinirano vojjo in ob zavednosti organiziranega hrvaškega naroda vse težkoče premagala, kar ji pač vsi želimo. Neprijatelji sporazuma na Hrvaškem so neprijatelji države. 1/.vestni znaki kažejo, da se približujemo dobi volitev. Volitve v senat so že razpisane. Za njih pa spričo zelo omejenega števila volil-cev ni posebnega zanimanja. Kako bo senat posloval, če ne bo tudi parlamenta, zaenkrat ne vemo. Morda, da bo začasno nanj prenesena vsa zakonodavna oblast, ki jo ima sedaj vlada. S tem bi bila vlada razbremenjena velike odgovornosti, ki jo ima v teh težkih časih. Toda, ni dvoma, da bodo tem volitvam morale kmalu slediti volitve v parlament. Predsednik vlade je pred par dnevi najavil, da bodo prišle pred volitvami v narodno skupščino, občinske volitve, volitve v banovinske svete (hrvaški sabor), v mestne občine. Važno je, da se vse te volitve iz-vrše čimpreje, da pridemo v normalno politično stanje. Ravno tako pa je tudi važno, da dobimo za volitve demokratični volilni red. Iz merodajnih krogov se čuje, da bo nov volilni zakon predvidel tajno volilno pravico ter proporc. S tem bo izpolnjena ena najvažnejših zahtev vse naše javnosti. Toda demokratičnega volilnega zakona in svobodnih volitev si ne moremo misliti brez novega zakona o tisku, zborih in društvih. Politične stranke so pomalem že začele s predpripravami za volitve. Predvsem vidimo, da se dela na zbiranju raznih skupin bivše radikalne stranke. Predstavniki JRZ in ministra dr. Markovič ter Maksimovič so izdali poziv na vse svoje pristaše, da naj povsod sodelujejo, če bo ta poziv uspel, ni dvoma, da bo storjen pomemben korak v političnem življenju, predvsem med Srbi. Državno politiko zamorejo v tem notranjepolitično važnem in zunanjepolitično zelo delikatnem času voditi in nositi za njo odgovornost samo moralno in številčno močne stranke. Zunanja politika Prvega septembra se je začela vojska v Evropi s tem, da je nemška armada z vseh strani vkorakala v ozemlje Poljske republike, ki je kljub temu, da še ni bila zadosti pripravljena ter je tehnično zelo zaostala za svojim nasprotnikom, na vseh frontah nujala Nemcem hraber odpor. Poljska vojska bi se še danes Nemcem upirala, če ne bi bili Nemci sklenili s Sovjetsko Rusijo pogodbo o delitvi Poljske, kar je imelo za posledico, da je 17. septembra vkorakala v Poljsko ruska armada, ki je zasedla vzhodno Poljsko. Končno se je morala vdati tudi Varšava, ki ni mogla več vzdržati strahovitega obstreljevanja s težkimi topovi in letalskimi bombami; bila je skoraj popolnoma razrušena. Meja med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, ki je bila sklenjena med zastopniki obeh držav v Moskvi in ki naj bi bila končnove-ljavna, poteka približno od stare meje med vzhodno Prusijo, Litvo in Poljsko na jugozupadu, potem pa v jugovzhodni smeri po reki Bug, nakar zopet zavije na zapad do Przemysla, potem pa ob reki San do Karpatov, tako da bo Sovjetska Rusija mejila na jugu na Rumunijo in Madžarsko. Nemški in ruski del sta približno enaka in so prišli pod sovjete skoro vsi Ukrajinci, vsi Belorusi in nad milijon Poljakov, vsega skupaj okoli 13 milijonov duš, dočim Nemci dobijo 21 milijonov Poljakov in en milijon Nemcev. Ozemlje, ki je do konca svetovne vojne pripadalo Nemčiji, so Nemci že proglasili za del nemške države, kaj pa mislijo Nemci narediti iz izključno poljskega ozemlja, je povedal Hitler v svojem govoru v nemškem državnem zboru dne 6. oktobra, ko je izjavil, da nemška vlada ne bo nikdar dovolila, da bi med njo in Rusijo ke-daj vstala Poljska. Nemčija je dobila bogato industrijsko okrožje na jugozapadu, Rusi pa vse petrolejske vrelce v Galiciji z glavnim mestom Lvovom. Rusija osvaja Baltiške države. Najprej je Sovjetska Rusija prisilila Estonsko, ki naj ostane tudi nadalje «neodvisna», da je odstopila vojaška oporišča Rusiji, sedaj pa zahtevajo Sovjeti še več oporišč za svojo armado v notranjosti Estonske. Prav tako so Sovjeti izsilili pogodbo od Latvije, ki jim je morala odstopiti v upravo pristanišča Liba-vo in Vindavo, sedaj je na vrsti Litva, od katere Sovjetska Unija istotako zahteva, da sme na njenem ozemlju imeti oporišča za svojo vojsko in letalstvo ter uporabljati litovske železniške proge za primer vojske. Sedaj pa Sovjeti še pritiskajo na finsko republiko, da bi jim odstopila Aalandske otoke. Če se to zgodi, bo Rusija v Finskem zalivu neomejen gospodar. V Moskvi se nahaja že več kot teden dni turški zunanji minister Saradzoglu, od katerega bi Sovjeti radi dosegli, da bi sklenil z njimi pogodbo, da bi smele sovjetske ladje v miru in vojni nemoteno pluti skozi Dardanele, v primeru vojne pa naj bi Turčija zaprla to morsko ožino vsem vojskujočim se državam. Turčija, ki zaradi svoje moči in važnega položaja, katerega ima na jugovzhodu, tako da Sovjetsko Rusijo lahko močno ograža, zlasti na kav-kaški meji, ni v takem položaju, kakor male in slabotne baltiške države. Zato se želji Sovjetov odločno upira, tembolj, ker je sklenila vojaško zvezo med Anglijo in Francijo in si hoče ohraniti glede prehoda skozi morske ožine popolno svobodo, tako da bi na primer, če bi recimo Anglija hotela priskočiti na pomoč Rumuniji, ako bi jo Sovjeti napadli, mogla dovoliti britanskemu vojnemu brodovju prehod skozi Dardanele in Bospor na pomoč Rumuniji. Pretežni vpliv Sovjetov na Črnem morju pa bi ne pomenil samo nevarnost za Turčijo in Rumunijo, ampak za ves Balkan sploh in zato se Turčija prizadeva, da bi se Sovjeti obvezali, da bodo spoštovali neodvisnost vseh jugoslo-van®kjh držav Evrope, pri čemer Turčijo podpira tudi Italija. Hitler je v nemškem državnem zboru v svojem govoru dejal, da Poljske ni in ne bo več in da sta Nemčija in Sovjetska unija na vzhodu napravili red in ustvarili stanje, ki bo ostalo in ki sta ga obe sklenili odločno obdržati in braniti. Nemčija, je izjavil Hitler, nima več v Evropi nobenih zahtev ter ima prijateljske pakte in odnošaje do vseh držav, od katerih ničesar ne zahteva, kar pa se tiče Francije, Hitler ne razume, čemu se sploh bori z njo, ko pa Nemčija od nje ničesar noče. Glede Anglije je re-Cel, da Nemčija ne nasprotuje nikjer angleškim potrebam in koristim, ampak se samo brani pred njenim vmešavanjem v nemške interese na evropski celini. Hitler je ponudil Angliji in Franciji mir, ki pa mora sloneti na stanju, kakor sta ga Nemčija in Sovjetska Rusija ustanovili na vzhodu. Mirovna konferenca naj se peča tudi z ostalimi še nerešenimi vprašanji. Angleški in francoski odgovorni politični krogi, sicer izjavljajo, da bodo Hitlerjev govor skrbno proučili, da pa mir na taki podlagi, kakor si jo zamišlja Hitler, na no- ben način ni mogoč. Poluradno izjavljajo v Londonu, da bo Chamberlain skupaj z vladami angleških dominijonov in s Francijo natančno proučil Hitlerjeve predloge, da pa mora angleška vlada že sedaj izjaviti, da ne pride v poštev noben mirovni predlog, če ne reši Evrope grožnje večnih napadov in če nemška vlada stori nekaj več, kakor da samo zagotavlja, da od nikogar ne zahteva ničesar več, ampak da je treba narediti nekaj takega, da se bo ustvarilo pravo in trdno zaupanje, ki je neobhodno potrebna osnova za mir. Z veliko živahnostjo pozdravlja italijansko časopisje akcijo jugoslovanske vlade v Budimpešti in Bukarešti, po kateri je prišlo do pomirjen ja med Rumunijo in Madžarsko. «Giornale d’Italia» ugotavlja, da je Jugoslavija dosegla veliki uspeh in da bo delala še naprej za ohranitev miru na Balkanu in v Podonavju. Domače zanimivosti Hrvatje in naša država O odnosih Hrvatov napram Jugoslaviji je Jaj se priključijo svoji narodni državi. Noben razlog ni dovolj močan, da bi mogel opravičiti, da ostanejo take manjšine v tuji državi, kajti ob pravični rešitvi narodnostnih vprašanj odpadejo stra-tegični razlogi za krivične meje, dočim se morejo vsa druga vprašanja sporazumno urediti, da ne bo škode ne tu, ne tam. Drugi tip so narodne manjšine, ki žive kot jezikovni otoki v tuji državi. Mislimo, da ni principijelnih pomislekov, da bi se vprašanje teh narodnih manjšin ne moglo s preseljevanjem rešiti. Res je, da bi mogla pomeniti za posameznika preselitev iz tuje države dostikrat ve- Še nekaj dni imate čas, da si zagotovite možnost velikih dobitkov državne klasne loterije, ker med 65,000.000 dobitkov morete tudi Vi zadeti na srečke, ki jih bodete kupili v domači glavni kolekturi VRELEC SREČE Še danes naročite srečke, da se boste uverili, da je tudi za Vas,Vrelec sreče1. Priporoča se vsem domača kolektura ,Vrelec sreče', Alojzij Planinšek LJUBLJANA BEETHOVNOVA UL. 14 DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE Union v Ljubljani priporoča svoje izborne izdelke SVETLO IN ČRNO UNION Pive V SODIH IN STEKl.SvUCAK Pg&OVSKI KVAS „ IN ŠPIRIT VSEH VRST HALO! HALO! Če hočeš dobre čevapčiče in ražniče dobiti — moraš v restavracijo „ROŽNA DOLINA'* priti Razna sortirana vina. - Pristna portugalka. - Dve balinišči. Točno In solidno tam postrežejo te pridno! Sprejmejo se abonenti na dobro domačo hrano. ,V petek, soboto in nedeljo domače« krvavice In pečenice. Za cenj.obisk se priporoča SLAVKO GAČNIK Restavracija »ROŽNA DOLINA" — MARN || Gostilna „ŠTRAJZEL“ || Naročite »Slovensko besedo" Srečke I. razreda 39. kola so gotove in dane v prodajo 13. septembra t. 1. in to 100.000 srečk z naslednjimi žrebanji: I. razred 14. oktobra 1939. II. razred 10. novembra 1939. III. razred 12. decembra 1939. IV. razred 13. januarja 1940. V. razred od 10. februarja do zaključno 7. marca 1940. Cena srečk je za vsak razred sledeča: cela srečka din 200—, polovica din 100-—, četrtina din 50—. Celotna vrednost dobitkov v 39. kolu znaša din 65,000.000'- V vseh petih razredih je 7 premij, in sicer: din 2,000.000--, 1,000.000--, 3 po 500.000*- in 2 po 300.000--* Poleg teh premij so Se sledeči večji dobitki: 7 po 200.000--, 16 po 100.000--, 17 po 80.000--, 17 po 60.000--, 19 po 50.000--, 16 po 40.000-- din in še večje število drugih večjih dobitkov. V najsrečnejšem slučaju se more z možnim spajanjem premij in dobitkov v 5. razredu dobiti s celo srečko din 3,200.000*— Za izplačilo dobitkov jamči država kralievine Jugoslavije. Srečke se lahko dobijo pri pooblaščenih prodajalcih In njihovih podprodajalcih, ki so v skoraj vseh večjih mestih. Natančnejši podatki z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobijo na željo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA MIHELČIČ IVAN elektrotehnično podjetje Ljubljana, Borštnikov trg i Telefon 'štev. 27-04 liko materijalno, morda še večjo moralno žrtev, posebno pri onih ljudeh, ki so ozko povezani z rodno grudo, kakor n. pr. kmetje, ki je za njih vendarle domača zemlja, četudi je v narodnostno tuji državi. Toda preko vseh takih tehtnih pomislekov bi se moglo priti, če stoji temu nasproti utemljeni razlog, da more priti zaradi vprašanja narodnih manjšin do krvavih vojska, ki uničijo stotisoče človeških življenj in neprecenljive materi-jalne dobrine. Za ceno miru niti žrtve narodnih manjšin, niti posameznikov, ki bi se morali seliti, ne bi bile prevelike. Poleg tega ne bi bilo niti potrebno, da bodi preseljevanje do kraja prisilno. Smo za to, da bodi prisiljeno za vsakega, ki ni rojen v tuji državi in ki na tujo zemljo ni vezan po svojih prednikih že skozi stoletja. Takemu naj bo na izbiro: ali se preseli, ali pa se poda vsem posledicam, ki izvirajo iz dejstva, da hoče ostati v državi, kjer bo likvidirano vprašanje narodnih manjšin s posebnimi pravicami. V nakazanem okviru bi se mogli prilagoditi načrtu Hitlerja. Prepričani smo celo, da bi marsikatera država z velikim zadovoljstvom iu v svojo veliko korist rade volje pomagala, da se znebi narodnih manjšin in njihovih pripadnikov! Presenetljiv nastop Rusije se v javnosti zelo različno tolmači. Nemško časopisje slavi ta nastop kot posledico nenapadalne pogodbe med Nemčijo in Rusijo ter namiguje, da bo nadaljnja posledica te pogodbe ruska gospodarska pomoč Nemčiji, da pa tudi ni izključeno, da se sklene naknadno še vojaška zveza med njima. O borbi proti ko-minterni in protikomunistični akciji se v Nemčiji ne piše več. Anglija in Francija nista zadovoljni. Očitati Rusiji, da je prelomila nenapadalni pakt, ki ga je bila sklenila s Poljsko in da je indirektno pomagala Nemčiji, da je Poljsko pregazila. Dvomijo pa, da bi mogla ali pa hotela Rusija odločilno pomagati Nemčiji s surovinami in živili, češ da nima Rusija zaenkrat nobenih surovin toliko, da bi mogla Nemčiji bistveno pomagati, razen — lesa, ki ga pa Nemčija ne potrebuje tako silno. Zanimivo je, da je Rusija baš sedaj poslala večje količine lesa v Anglijo in Francijo. Da bi Rusija hotela Nemčiji vojaško pomagati, tega ne verjamejo ne v Angliji, ne v Franciji dasi Angleži izjavljajo, da bi sprejeli tudi tako borbo, ker bodo mobilizirali v tem primeru vse latentne sile svojega ogromnega imperija. Nekateri slovenski časniki pa so mnenja, da je Rusija s sklenitvijo pogodbe z Nemčijo izdala interese svojih simpatizerjev v celi Evropi. Rusija je po njihovem mnenju pokazala, da ni ne dosledno komunistična, ne dosledno nacionalna, kajti s svojo podporo Nemčiji je pod- prla fašizem in izdala nacionalne interese Slovanov. Še tretji — med njimi dr. Smo-dlaka — so mišljenja, da je Rusija s svojim nastopom Nemčiji več škodovala kot koristila. Preprečila je, da bi bili Malo- in Belorusi prišli pod okupacijo nemške vojske, zabranila je zasedbo žitnice v Ukrajini, zaprla dohod do petrolejskih vrelcev v Drohobiču in okolici in zaprla pot do Rumunije. Sama je prišla v osrčje Evrope ter ima direktno mejo z Nemčijo in Madžarsko. Z ureditvijo svojega položaja z baltiškimi državami je izločila v njih nemški vpliv. Na sploh je Rusija po tem mišljenju preprečila nemško ekspanzijo proti vzhodu in jugovzhodu. Ruska uganka bo razrešena prav v kratkem. Poljske izjave o vzrokih zloma Dr. Lipkovski, šef vojnega oddelka poljskega prezidenta, je izdal prvo polno poročilo o vzrokih poljskega neuspeha. Dr. Lipkovski pravi, da je 16. septembra ob 11. zvečer po nalogu generalnega štaba poročal prezidentu, da je položaj poljske vojske dober. Nemška vojska je prišla na Poljskem v zagato, ker so ji bile presekane ceste in železnice ter onemogočena dobava živil. Poljski generalni štab je imel polno zaupanje v vojno taktiko, ki je obstajala v počasnem umikanju pred sovražnikom na linijo Piša, Narev, Bug, Visla in San. Za temi črtami bi se iz premikajoče vojne ustalila fronta, na kateri bi dala poljska vojska odpor. Ko so po vseh poročilih Nemci stali slabo in Poljaki dobro, so Rusi 17. septembra ob pol 7. uri zjutraj planili Poljakom v hrbet ter jim onemogočili obrambo pred Nemci na utrjeni črti. Dvajset milijonov kolonialnih čet Mariborski da ta narod doslej o zgodovini ni imel sreče. V bioši Avstriji 60 bili objekt izkoriščanja od strani Poljakov, ki so podpirali o Avstriji gernianizato-rično politiko baš radi tega, da so imeli proste roke napram Ukrajincem, odnosno kakor jih često nazio-Ijemo Malvruse. Ko je po svetovni vojni nastala samostojna poljska država, Poljaki svobode, katere so bili sami deležni, niso dali ne Ukrajincem ne Belorusom. Poljska država. je bila po sestavi svojih narodnosti zelo pestra. P0 uradni statistiki je bilo o Poljski okroglo 69% Poljakov, 15.2% Ukrajincev, 4% Belorusov, 8% Nem-ce° itd. Toda ta uradna statistika, Po kateri bi znašalo število Ukfajin-cev nekaj manj ko 5 milijonov, Belorusov pa okoli 1,300.000, gotovo ni bila pravilna. Poznavalci Poljske so trdili vedno, da je bilo Ukrajincev ? milijonov, Belorusov pa 2 milijona, ki so zasedali polovico celokupne poljske države. Za konzorcij