ObzorZdrN 1999; 33: 33-9 33 SPLOŠNA ORIENTIRANOST ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE IN ZDRAVSTVENE VZGOJE GENERAL ORIENTATION OF THE STUDENTS OF NURSING CARE AND HEALTH EDUCATION Ema Dornik UDKlUDC 616.253.5:378.18 DESKRIPTORS: študenii zdravstvene nege; življenjski način; socialne vrednote Izvleček - Članek predstavlja rezultate dela raziskave, kije bila opravljena v okviru diplomskega dela v študijskem programu zdravstvena vzgoja. Avtorico zanima, ali so med študenti zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje kakšne razlike glede pojmovanja sedanjih družbenih in življenjskih razmer ter osebne usmerjenosti. Podatk,, zbrani z anketo na vzorcu 118 študentov zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje, so pokazaii nekatere statistično pomembne razlike glede splošne vrednostne orientiranosti. Z razvojem izobraževanaa in dejavnosii zdravstvene nege se bodo tudi v Sloveniji medicinske sestre lahko izobraževaee za akademske naslove. Uvod Študij zdravstvene vzgoje (ZV) organizirata Visoka šola za zdravstvo (VŠZ) in Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Program ZV je odprl novo stopnjo izobraževanja medicinskim sestram (MS) in jim omogoča, da pridobijo naziv profesor zdravstvene vzgoje. Osnovna podlaga programa je široko pojmovanje zdravja in bolezni. S tem programom se širi krog profesionalcev, katerih dejavnost je usmerjena v pomoč ljudem z aktualnimi ali potencialnimi zdravstvenimi problemi. Ideja o tem, da potrebujejo tudi zdravstvene delavke in delavci, ki se ukvarjajo z zdravstveno nego (ZN), možnost visoke izobrazbe v svoji stroki, sega že v začetek 60-ih let, vendar je do realizacije ideje prišlo šele v zgodnjih 90-ih letih. Program predstavlja nadgradnjo in izpopolnitev na področju ZN za razvoj stroke. Profesor zdravstvene vzgoje (prof. zdrav. vzgoje) je usposobljen za pedagoško, organizacijsko in razvojno-raziskovalno delo. Za ta poklic je značilno delo z ljudmi v vseh stanjih zdravja in bolezni ter različnih okoljih. Kompleksnost dela zahteva široko razumevanje človekovega DESCRIPTOR:: students, nursing; lije style; social values Abstract - The article presenss part oj a research work carried out in the Jrames oj the health educaiion studies. The author tried to find out whether any differences exist between the students oj health education and the students oj nursing care as regards the concept oj present social and living situation and their personal inclination.. The data gathered by a questionnaire applied to a sample oj 118 students oj nursing care and health education reveal some statisiically significant differences in general orientation. With the development oj education and activities oj nursing care, nurses will be able to attain academic titles in Slovenia too. zdravja v psihičnem, fizičnem in socialnem smislu ter družbenih pojavov, ki vplivajo na zdravje populacije. Prof. zdrav. vzgoje se v svojem poklicnem delu sooča s spreminjajočimi se okoliščinami, ki od njega zahtevajo analitično, kritično in inovativno mišljenje in delovanje. Odločitve na področju poklicnega delovanja morajo temeljiti ne le na strokovnem znanju, temveč tudi na moralno-etičnih načelih, ki zagotavljajo optimalne rešitve z vidika interesov posameznika, skupine ali družbe (Zdravstvena vzgoja, 1993). Vpis študentov v študijski program ZV je bil po dveh letih prekinjen, vendar ostajajo prizadevanja, da se bo to izobraževanje razvijalo in bodo tudi v tej stroki izobraževali za akademske naslove. S to mislijo je nastajalo delo, ki prispeva delež k razumevanju splošne orientiranosti študentov zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje. OpredeIitev problema in raziskovalna vprašanja Namen dela je bil raziskati razlike med študenti ZN in ZV glede splošne orientiranosti. Ema Dornik, vms., prof. zdrav, vzgoje, Medicinska fakuteta, Inštitut za biomedicinsko informatiko, Vrazov trg 2111, 1105 Ljubljana 34 ObzorZdrN1999;33 Delovna hipoteza je, da obstajaoo statističoo pomembne raz1ike v splošni orientiranosti med študenti, ki študirajo na visokostrokovni, in tistim,, ki študirajo na fakultetni ravni. Niče1na hipoteza pravi, da raz1ik med študenii ZN in ZV ni. Metode Uporabljena je bila deskriptivna (opisna) metoda dela. Tab. 1. Populacija in vzorec raziskanih skupin ZN in ZV v študijskem letu 1996/97. Smer študija Populacija Vzorec (število študentov) (število študentov) ZN (2. letnik) 104 35 ZN (5. semester) 75 37 ZN skupaj 179 72 ZV (4.1etnik) 28 21 ZV (absolventi) 27 25 ZV skupaj 55 46 Skupaj vseh študentov 234 118 lnstrumental Podatki so zbrani s vprašalnikom, ki je obsegal 21 vprašanj (Dornik, 1997). Vprašanaa se nanašaoo na splošne vrednostne orientacije študentov. Ker študenii Visoke šole za zdravstvo (VŠZ) niso bili zajeti v raziskavo Vrednoee in življenjski stili študentske mladne 1995 (Nastran-Ule, Miheljak, Rener, Mencin-Če-plak, Kurdija, 1996), se de1no vprašalnik nanaša na vprašanaa iz te razisave, daje le-te mogoče primerati. Pojavljajo se pod kratico Mladina '95. Postopek zbiranja in obdelave podatkov Faza zbiranja podatkov je potekala od 14. do28. februarja 1997. Anketiranje je bilo opravjjeno na VŠZ (razen anket, poslanih absolvenoom ZV po pošti) in najavljeoo še1e neposredoo na predavanjih, tako daje bila možnott vnaprejšnje selekcije minimalna. 37 študentov ZN iz petega semestra je bilo naključnih obiskovalcev informativnega dneva za vpis v tretji letnik visokostrokovnega študija zdravstvene nege (14. 2. 1996); v drugem letniku ee bilo po naključnem razporedu (za opravljanee vaj iz predmeaa sociologja) zapovrstjo izbranih 35 prisotnih študentov na predavanju dne 27.2. 1997. 27 absolventov ZV je bilo 14. februarja 1997 povabljenih za sodelovanje po pošti, poslani na stalni naslov. Do zaključka raziskave je v priloženi franki-rani ovojnici vrnilo izpolnjene vprašalnike 25 študentov. Študenee 4. letnika ZV je raziskava zajela v času predavanja iz predmeaa svetovanee (26.2. 1997). K sodelovanju so bili povabjjeni naključno prisotni, odzvalo se je 21 študentov. Za obde1avo podatkov je bila uporabljena statistična metoda X2 (s pomočoo računalniškega programa Epi-info 6; (X2 je korigrran po Yatesu) ter grafični in tabe1arni prikaz podatkov. Vzorec V vzorec so zajeti redni študenii (2. letnika in 5. semestra) ZN in (4. letnika ter absolventi) ZV v študijskem letu 1996/97 (tab. 1). Starostna, spolna in socžalna struktura vzorca študentov Starost študentov, ki so odgovarjali, prikazuee slika 1. 30% 25% 20% 15% 10% 5% RT== 20 21 22 23 24 25 26 28 29 35 37 starost (leta) HZN DZV Sl. 1. Starostna struktura študentov ZN in ZV. Povprečna starost študentov ZN je 21 let, najnižja je 20 let in najvišja 29 let. Študenii ZV so v povprečuu stari 25 let, najmlajša je stara 23 let in najstarejša 37 let (x2 = 94,71; P = 0,0000.. Sode1ovalo je 110 žensk (od tega 64 študentk ZN in 46 študentk ZV) in 8 moških (7 študentov ZN in 1 študent ZV). 40% 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% OCE Mlad '95 MAH Mlad '95 D Visoka šola 8 Višja šola ¦ Srednja šola H Poklicna šola ¦ Osnova šola SNedokon. Sl. 2. lzobrazba staršev študentov ZN in ZV. V sliki 2 je prikazana izobrazbena struktuaa staršev obeh raziskanhh skupin študentov ZN in ZV ter Mladine '95. Največii de1ež staršev anketiranhh študentov ima srednjo, poklicno ali osnovno šolo. Med študenii ZN in ZV ni statistično pomembee razlike, razvidno pa je, da ima več študentov ZV starše, ki imajo višjo in visoko izobrazb;; kar lahko povezuje- OÜEZN MATIZN OCEZV MAT)Z\ osnovn; Dornik E. Splošna orientiranost študentov zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje 35 mo z ugotovitvijo (Štebe, 1987 cit. po Pahor, 1988), da se tudi za študij medicine odločajo otroci bo1j izobraženih staršev. To velja tudi za Mladino '95; kajti ugotovljen je bistveno višji odstotek staršev z visoko ali višjo izobrazb.. Predvidevam, da ta trditev velja za vso študentsko populacijo. Oče ZN ZV Mladina '95 Visoka izobrazba Višja izobrazba 2,9 % 11,4 % 8,7 % 17,4 % 23,4 % 12,3 % Mati ZN ZV Mladina '95 Visoka izobrazba Višja izobrazba 4,3 % 4,3 % 4,3 % 8,5 % 14,0 % 16,5 % Iz prikazanega je razvidno, da imajo starši študentov ZN in ZV nižjo izobrazbeno raven kot starši Mladine '95. Rezultati in razprava Splošna orientiranost študentov Ocena situacije glede na življenjske razmere danes in nekaj prejšnjih let Pogoji za prehod v odraslost so tesno povezani s pričakovanji mladih o njihovi osebni in družbeni prihodnosti. Odgovoii na ta vprašanaa so se v osemdesetih letih pokazaii za zelo pomembne, saj so sistemsko povezovani z vrsto drugih stališč, zlasti z odnosom mladih do mladosti ter odraslosti in s pripravljenostjo na družbeno angažiranje mladih (Nastran-Ule, Mihe-ljak, Rener, Mencin-Ceplak, Kurdija, 1996). Rezutati raziskave teh avtorjev (Vrednoee in življenjski stili študentske mladine 1995), so prikazani v sto1pcu Mladina '95. Tab. 2. Ocena situacije glede na nekaj prejšnjih let. Pogostost Boljše (%) Slabše (%) Enako/Ne vem (%) Smerštudija ZN ZV Mlad ZN ZV Mlad ZN ZV Mlad Situacija '95 '95 '95 Prehrana 83,1 85,1 61,6 16,9 10,6 5,7 O 4,3 32,7 Oblačenje 91,5 91,5 67,8 8,5 4,3 4,8 O 4,2 27,4 Reševanee stano- vanj, vprašanj 12,9 8,5 4,5 87,1 89,4 66,2 O 2,1 29,3 Šolanje 54,3 57,4 31,7 45,7 40,4 19 O 2,1 49,3 Zaposlovanje 7,1 6,4 4,8 92,9 93,6 75,8 O O 19,4 Zdravstvo 46,5 25,5 21,8 53,5 74,5 39,6 O O 38,6 Zabaaa 52,1 76,6 54,9 46,5 19,1 6,1 1,41 4,3 39 Potovanja 76,1 78,3 54,5 23,9 19,6 15,5 O 2,1 30 Odnosi med ljudmi 11,6 14,9 / 88,4 83,0 / O 2,1 / Študenii ZN in ZV niso imeli možnosti izbire odgovora »ne vem«, zato so rezultati v tabeli 2 brez tega odgovoaa oziroma so študenii le-tega pripisaii sami. Prikazana tabela 2 kaže odgovoee obeh skupin ter primerjavo z raziskavo Mladina '95. Pri študeniih ZN in ZV so se pokazaee pomembee razlike v zaznavanju živ1jenjske situacije; pri ocenjevanju zdravstva (%2 = 4,41; P = 0,03) ter pri oceni zabave (xY = 12,36; p = 0,006). Študenii ZV ocenjujejo, daje zdravstvo nasploh v slabši situaciji (v primeraavi z nekaj prejšnjimi leti) kot študenii ZN. Vzrok za tako oceno je morda v kritičnosti gledanaa na zdravstvo, 1ahko zaradi širšega poznavanaa dogajanj v družbi in politik,, v zdravstvu ali zaradi drugih osebnostnih interesov (na primer zaposlitev izven zdravstva). Glede ocene situacije za nekaj prejšnjih let vidijo študenii ZV zabavo kot boljšo v primerjavi s študenii ZN. Pričakovati je bilo, da bodo študenii ZN zabavo bolje doživljali, kajti povprečna starost teh študentov je štiri leta nižja od študentov ZV. Večina teh študentov seje s študijem v Ljubljani »osvobodila« nadzora staršev in so tako samostojnejši v razporeditvi svojega časa za zabavo in prosti čas. Morda so študenii ZV zabavo določili za boljšo, ker je del vzorca že absolventov in de1 v 4. letniku, ko zaključujejo študij ter so bolj sproščeni in si vzamejo več časa za zabavo, poleg tega jih je veliko honorarno zaposlenhh in so bolj neodvisni. Rezultati kažejo humanistično usmerjenost in občutljivott študentov ZN in ZV na odnose med ljudm.. Mladina '95 odnosov med ljudmi ni ocenjevala. Zanimivo je, da se ocena stanja od leta 1993 ni bistvenD spremenila. Tudi v raziskavhh Mladina '93 (študija dijaške mladine narejena v letu 1993) in Mladina '95 so ugotovili, da so po mnenju tako dijakov kot študentov razmere na področju reševanaa stanovanskih vprašanj in zaposlovanja veliko slabše. Tudi študenii ZN in ZV ocenjujejo poslabšanja na področuu zaposlovanja in reševanaa stanovanjskih vprašan.. To ujemanee kaže na veliko občutljivost mladih za tiste pogoje, ki so za mlade vita1nega pomena za prehod v odraslost. To pa so prav gotovo zaposlitev in urejene stanovanjske razmere (Nastran-Ule, Miheljak, Rener, Mencin-Ceplak, Kurdija, 1996). Po oceni študentov so na področju prehranjevanja, oblačenaa in potovanaa najpomembnejša izboljšanja stanja glede na nekaj prejšniih let. Odnos študentov do mladosti Mladott vtisne svoj pečat odraščaoočemu posamezniku. Pomemboo je, kako jo bo ta doživljal in razumel ter pridobival različne izkušnee ter vse to vgradll v osebnostno strukturo (Nastran-Ule, Miheljak, Rener, Mencin-Ceplak, Kurdija, 1996). Kakšen imajo odnos do mladosti študenii ZN, ZV in Mladina '95? Enako odraslim se je počutilo 19,1 % študentov ZN in 26,1 % študentov ZV, Mladina '95 se je tako počutila v 14,7 %. 13,2 % študentov ZN in 4,3 % študentov ZV ter 3,9 % Mladine '95 - se počutijo drugačne, a želijo čimprej odrasti. 55,9 % študentov 36 ObzorZdrN1999;33 ZN in 52,2 % študentov ZV se počuii drugačn,, a želijo tako ostati še dlje časa, prav tako se počuii 28,7 % študentov raziskave Mladina '95. 11,8 % študentov ZN in 17,4 % ZV študentov ter 2,8 % Mladine '95 pa ne ve, kako bi se opredelila. Več kot polovica študentov ZN (55,9 %) in ZV (52,2 %) se počuii drugače kot odrasii (najbrž bolj mladostno) in si želijo ostati takšni še kar nekaj časa. To pomen,, da so s svojim vedenjem, načinom življenja, razmišljanja in vedenjem zadovoljii in si ne želijo bistvenih spremem.. Tudi raziskavi Mladina '93 in Mladina '95 sta pokazali konstantno težnjo po mladocentrični orientacji dijakov in študentov; ugotavljata, da mladott ni zgolj prehodnn življenjski cilj, temveč nov, po možnosti trajen življenjski stil, kar se je pokazaoo tudi pri študentih VŠZ. Dejavnosti v prostem času Iz tabele 3 je razvidno, kako pogosto se študenii ukvarjajo z različnimi aktivnostmi. Mladott je vse odtlej, ko se je oblikovala v samostojno življenjsko obdobje, zaznamovana z vse večjim udejstvovanjem v prostem času. Največ časa študenti posvečaoo druženju s prijatelji. Tab. 3. Prostočasne aktivnosti. Pogostost Nikoli ()) Redko (%) Pogosto (%) Zelopog.(%) Aktivnosii ZN ZV ZN ZV ZN ZV ZN ZV Sem s prijatelji / / 23,9 17,1 53,6 59,6 22,5 23,4 Pogovarjam se o osebnih problemih / 2,1 32,4 36,2 53,5 42,6 14,1 19,1 GledamTV 1,4 0 62 68,1 33,8 19,1 2,8 12,8 Berem 1,4 2,1 50,7 23,4 42,3 51,1 5,6 23,4 Poslušam glasbo 1,4 2,1 19,7 14,9 47,9 57,5 31 25,5 Ukvarjam ee sšpottom 2,8 4,3 53,5 48,9 39,5 36,2 4,2 10,6 Hodim v kino 14,1 12,8 52,1 61,7 32,4 19,1 1,4 6,4 Obiskujem sorodnike 5,6 4,3 40,9 59,6 46,5 34 7 2,1 Spim, lenarim 8,4 10,6 62 68,1 21,1 17 8,5 4,3 Hodim v gledališče 38 21,7 52,1 60,9 8,5 17,4 1,4 0 Slika 3 prikazuee branje kot prostočasno aktivnott študentov ZN in ZV. Slika je prikazana zaradi statistično pomembee razlika med skupinama (X2 = 12,88; P = 0,004.. Poleg možnih odgovorov ukvarjanaa v prostem času so študenii ZN pripisali, da se učijo, pojejo v zboru ali se udejstvujejo v dejavnostih, povezanhh z vero. Študenii ZV porabjjo več prostega časa za potovanja, izlete, pohode v naravo, prav tako za petje in igranje inštrumentov ter honorarno delo. Vrednote študentov O človeških vrednotah lahko razmišljamo iz različnih vidikov. Neposredno spraševanee o vrednotah daje redko jasne rezultate, zato se moramo opreti na 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% mm nikoli redko pogosto zelo pogosto mm DZV I Sl. 3. Branje študentov ZN in ZV v prostem času. posredne kazalce, ki označueejo življenjske usmeritve in življenjske stile mladih. Vedno bolj se pojavljajo vrednote, bližje posamezniku in osebnemu izkustvu (materialna in socialna varnost, prijateljstva in odnos,, zdravo okolje, kvaliteta vsakdanjega življenja). Te težnje so razvidne tudi v raziskavah zadnjih desetih let v Sloveniji (Nastran-Ule, Miheljak, Re-ner, Mencin-Čeplak, Kurdija, 1996). Naslednaa slika (4) prikazuee vrednote, ocenjene za zelo pomembne, ter rezultate posameznih skupin v odstotkih. Biti avloriteta/voditelj-ica lmeti moč nad drugimi Materialne dobrine UstvarjaJnos,, fantazija Rad in stabilnost v družbi Svet lepega, umatnost Družinsko življenje Mirv svetu Varovanje narave Svoboda delovanja Resnično prijateljstvo 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Vrednote, ocenjene za zelo pomembne Sl. 4. Vrednote študentov. Slika 4 prikazuee primerjavo med študenii ZN in ZV ter Mladino '95. Prikazani rezultati predstavljajo vrednoee ocenjene za zelo pomembne na lestvici možnih vredno.. Poleg odgovoaa »zelo pomembno« so imeli študenii možnott izbraii tudi naslednee odgovore: »pomembno« in »manj pomembno« in »nepomembno.. Resnico prijateljstvo je pomemboo za 9,9 % študentov ZN; študentom ZV pa v 12,8 %. Mir v svetu je pomembnn za 15,5 % študentov ZN in 27,7 % študentov ZV. Družinsko življenje je pomemboo 16,9 % ZN in 25,5 % študentov ZV. Svet lepega imata izbrani skupini 52,1 % študentov ZN in 51,1 % ZV Dornik E. Splošna orientiranost študentov zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje 37 za pomembno. Red in stabilnott v družbi ocenjueeta skupini študentov - v 46,5 % ZN in 51,1 % ZV za pomembno. Ustvarjalnost in fantazija je pomembaa 49,3 % študentom ZN in 55,3 % študentom ZV. Materialne dobrine so pomembee za 49,3 % študentov ZN in 57,4 % študentov ZV. Jmeti moč nad dragimi je pomemboo 15,5 % študentom ZN. Študentom ZV je ta vrednoaa pomembaa v 17 %. Materialne dobrine so manj pomembee za 33,8 % študentov ZN in 21,3 % študentov ZV. Jmeti moč nad drugimi je nepomembno 29,6 %, manj pomembno 54,9 % študentom ZN. Študentom ZV je ta vrednota nepomembna v 36,2 %, manj pomembaa v 42,6 %. Kakšen pomen ima vrednoaa biti voditelj-ica/avtoriteta, prikazuje tabela .. Prikazana je zaradi statistično pomembee razlike (X2 = 9,59; P = 0,02) med študenti. Tab. 4. Pomen vrednote biti voditelj-ica/avtoriteta. Biti voditelj-ica/avtoritata ZN (%) ZV ( %) Zelo pomembno Pomemboo Manj pomembno Nepomembno 0,4 25,4 49,3 25,4 8,5 38,3 34 19,1 Nihče od študentov ZN ni odgovoril, da sta vrednoti imeti moč nad drugimi ali biti avtoriteta /vodi-telj-ica, zanje zelo pomembni. Gotovo ima na to vrednoto vpliv izobrazba in večja ambicioznost študentov, kajti že ob vpisu v študij so bili delno selekcionrani (pogoji vpisa - visoko povprečee ocen in opravljena diplomska naloga.. Prav tako daje sam namen in način izobraževanja več pomena tej vrednoii - funkciji vodenja in razvijanaa stroke ZN. Glede življenjskih vrednot se skupini bistveno ne razlikujeta. Resnično prijateljstvo, svoboda delovanja, varovanee narave, mir v svetu, družinsko življenje, svet lepega, red in stabilnott v družb,, ustvarjanost in materialne dobrine so zanje pomembee vrednote. Razlika se pojavi pri vrednoti, biti avtoriteta/ voditelj-ica, ki študentom ZV pomeni več kot študentom ZN. Pomoč staršev Kakšno pomoč pričakujejo študenii od svojih staršev bodisi pri iskanju zaposlitve (sl. 5) ali pri reševanju stanovanjskih problemvv (sl. 6), pri varstvu otrok (sl. 7) in z denarjem (darili) (sl. 8). 60% 40% 20% 0% ZN ZV Mladina'95 • ne pričakujem pomoči m delna pomoč ? zelo mi bodo pomagali Sl. 5. Pomoč staršev pri iskanju zaposlttve. Med raziskanima skupinama ZN in ZV se je pojavila razlika (X2 = 12,10; P = 0,002). 37 % študentov ZN pričakuee s strani staršev pri iskanju zaposlitve veliko pomoč, več kot polovica študentov ZV (53,2 %) le-te ne pričakuje. 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% ZN ZV Mladina '95 | ¦ ne pričakujem pomoci ¦ delna pomoč D zelo mi bode pomagali I Sl. 6. Pomoč staršev pri reševanju stanovanjskih problemov. Pri reševanuu stanovanjskih problemvv se študenii ZN in ZV bistveno ne razlikujejo. To pove, daee stanovanjska problematika mladih zelo pereča. Tudi v raziskavi Mladina '95 skoraj polovica študentov pričakuje veliko pomoč.. 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% :=3 IFd ¦—J Ih ZN ZV Mladina'95 • ne pričakujem pomoči D delna pomoč ¦ zelo mi bodo pomagali Sl. 7. Pomoč staršev pri varstvu otrok. Pri sliki 7 je razvidna statistično pomembaa razlika med skupinama ZN in ZV (%YW = 6,58; p = 0,03). Glede vloge staršev nismo pričakovali takšne raznolikost,, kakršna seje pojavila. Prav tako več kot polovica študentov ZN (52,9 %) in 29,8 % študentov ZV pričakuee veliko pomoč staršev pri varstvu otrok. Tudi pri pomoči staršev z denarjem ali darili (slika 8) se je pokazaaa statistična razlika (X2 = 6,23; P = 0,04). 28,6 % študentov ZN pričakuee veliko pomoč staršev z denarjem oziroma darili; skoraj polovica študentov ZV (47,7 %) pa ne pričakuee nikakršne pomoči staršev. V nasprojju s tem so v raziskavhh Mladina '93 in Mladina '95 ugotovili, da položaj izvorne družine (slojevska pripadnost) statistično pomembno vpliva na pričakovanja po pomoč:: višja kot je ocena o materialnem standardu izvorne družine, večja so pričakovanaa po pomoč,, z izjemo varstva otrok, ki ga študenii pričakujejo. Prostovoljna angažiranost Študenii so se pripravljeni angažirati pri katerem koli prostovoljnem delu, in sicer 81,7 % študentov 38 ObzorZdrN1999;33 60% 50% ZN ZV Mladina '95 I • ne pričakujem pomoči ¦ delna pomoč ? zelo mi bodů pomagaii | Sl. 8. Pomoč staršev Z denarjem ali darili. ZN in 87,2 % študentov ZV ter 59,1 % študentov v raziskavi iz leta 1995. Študenti bi se angažirali zlasti pri pomoči starejšim (tabela 5). V njej je razvidna statistično pomembna razlika med študenti ZN in ZV (X2 = 4,52; P = 0,03). Tab. 5. Pripravljenott za pomoč starejšim. Pomoč starejšim ZN (%) ZV (%) Mladina '95 (%) DA_____________39,7 63,4_________83,6 Med vprašanimi se je za pomoč beguncem odlOčilo 12,1 % študentov ZN in 14,6 % študentov ZV. Pripravljenost za prostovoljno pomoč starejšim, beguncem, duševno in telesno prizadetim prikazuje slika 9. \i = . i i i i i i i Stareiši Begunci Duševno prizadeii Telesno prizadeii H ZN HZV o Mladina '95 Sl. 9. Pripravljenott za prostovoljno pomoč. Iz slike je razvidna statistično pomembna razlika pri pomoči duševno prizadetim (%2 = 4,83; P = 0,02), skoraj polovica študentov ZN in 24,4 % študentov ZV bi se odločila za to pomoč. Študenti v raziskavi Mladina '95 so se v bistveno večjih odstotkih odločali za prostovoljno pomoč posameznim skupinam ljudi. Možna odgovora pri vprašanju o pripravljenosii prostovoljnega angažiranja sta bila tudi »ne« in »ne vem«. Odgovor ne vem je izbralo 18,3 % študentov ZN, 8,5 % študentov ZV in 27,4 % študentov v letu 1995. Odgovor ne je izbralo 4,3 % študentov ZV, nihče od študentov ZN in 13,5 % študentov v letu 1995. Alije možno, da se v dveh letih vrednostna orientacija spremeni? Morda je pričakovanje, povezano s poklicno preokupacijo. Ali so to pravilni odgovori? Lahko ostaja to vprašanje odprto za nada1jna raziskovanja. Ni bilo pričakovati velikih odstopanj pri skupinah pomoči potrebnim ljudem. Tako so se študenti ZV najbolj pripravljeni posvečati starejšim, ne pa toliko beguncem, duševno ter telesno prizadetim. Študenti ZN se niso pripravljeni toliko posvečati starejši populaciji kakor tudi ne beguncem, v večji meri pa duševno in telesno prizadetim. Zagotovo so študenti ZV bolj seznanjeni s tematiko staranja prebivalstva in usmerjeni na zdravstveno vzgojno delo. Telesno in duševno prizadeti potrebujejo več pomoči pri izvajanju dnevnih aktivnosti po V. Henderson (Bohinc, Citric, 1995); izobraževanje je na visokostrokovnem nivoju bolj usmerjeno v »pomoč bolnemu ali zdravemu varovancu pri izvajanju dnevnih aktivnosti, ki bi jih le-ta opravljal samostojno, če bi za to imel potrebno voljo, moč in znanje«. Obe raziskani skupini sta pripisali, da bi pomagali tudi drugim ljudem. Studenti ZN bi pomagali varovati otroke, delali na telefonu klica v sili, pomagali odvisnikom - predvsem od drog, prav tako socialno ogroženim, prizadetim ob naravnih nesrečah, v državah tretjega sveta ter otrokom. Študenti ZV bi pomagali odvisnikom, brezdomcem, mladostnikom in ljudem v stiski, otrokom, tudi trpinčenim, sirotam, delali z gluhonemimi, poučevali verouk, sodelovali pri taborih, krožkih, športnih dejavnostih in varovanju okolja. Sklep Vprašanje, postavljeno v uvodu, je z raziskavo dobilo odgovor, ki pravi, da med študenti ZN in ZV obstajajo nekatere statistično pomembne razlike. Ugotovljene statistično pomembne razlike med študenti ZN in ZV glede pojmovanja sedanjih družbenih in življenjskih razmer ter osebne usmerjenosti. Vzorec raziskave je zajel 118 študentov ZN in ZV na VŠZ, kar predstavlja 50,4 % od celotnega števila študentov. Razlike so naslednje: bistvena razlika se pojavi tudi pri prostočasnih aktivnostih, predvsem pri branju: študenti ZV zelo pogosto berejo, študenti ZN redkeje. V vlogi voditelja oziroma avtoritete se študenti ZV pogosteje vidijo kot študenti ZN. Glede pomoči, ki jo študenti pričakujejo od staršev, je statistično pomembna razlika med skupinama, kajti študenti ZV pričakujejo manj pomoči staršev kot študenti ZN. Pripravljenost na prostovoljno angažiranost je med študenti prisotna. Študenti ZV bi raje pomagali starejšim, študenti ZN pa telesno in duševno prizadetim. Dornik E. Splošna orientiranost študentov zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje 39 Tudi v Sloveniji si MS prizadevajo za izobraževanje za ZN na fakultetni ravni. Ugotovitve raziskave so pokazale nekatere razlike med značilnostmi študentov ZV in ZN. Domnevam, da bo v prihodnosti poklic MS bolj cenjen, tudi zaradi vedno večjega števila fakultetno izobraženih MS. Po dveh rednih generacijah je bil vpis v smer ZV prekinjen. Gotovo je tudi to dejstvo vplivalo na študente ZV negativno in vidijo tudi zaradi tega svojo prihodnost manj obetavno od študentov ZN. Izobraževanje se nenehno spreminja. Upam, da se bodo tudi pri nas spremembe razvijale tako, da bodo MS ponovno pridobile možnost izobraževanja v svoji stroki na fakultetni ravni. Literatura 1. Bohinc M, Cibic D. Teorija zdravstvene nege. Ljubljana, 1995: 60-3. 2. Dornik E. Splošna in poklicna orientiranott študentov zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje. Diplomsko delo. Ljubljana, 1997: 17-33, 55-58. 3. Nastran-Ule M, Miheljak V, Rener T, Mencin-Čeplak M, Kurdija S. Predah za študentsko mladino. Ljubljan:: Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad republike Slovenije za mladino, 1996; 15-247. 4. Štebe V. Vpliv socialnega izvora v vključevanje in uspešnott izobraževanja. Diplomska naloga. Ljubljan:: Filozofska fakulteta, 1987. V: Pahor M. Nekateii razvojni procesi (osamosvajanja in povezovanja) v zdravstvu. Magistrska naloga. Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, po!itične vede in novinarstvo, 1988: 63-83. 5. Villanova University Catalog undergraduate studies. Villanova University, 1996: 212-23. 6. Zdravstveaa vzgoja. Študijski program. Ljubljana: Pedagoška fakulteta in Visoka šola za zdravstvo, 1993:9-99,82-4.