LISTEIC. lx groba v življenje. Januš Golec. OSOJe.) Kriste Gospod pa, ko si je ob Lazarjevem grobu otrl solze in izmolil goreče zahvalno naolitev, je stopil 4ik pred prijateljevo grobišče in zaklical z roogočnim glasom: »Lazar, prdi ven!« Šttri dni v grobu trohneči mrlič s6 je zganil ob teh budilnih besedsh, že trchaeče ude je mahoraa prešinila močživljenja, tnrtvi La mx je vstal in zapustil grob . . . Vsi pričujoči, Yi so Tideli ta Kristov nadčude1. so se začudili in ostrmeli nad Mučei«bovo nebe^ko mcčjo, k\ '[•: vzbudila mrliča na plan ži/ljenj: . . Tc Lazarjt-v- jes kako aam žari, se zrtaU .. ?li^no odmeva iz nainovpjše zgodovine naše mladost mgoslavije. Ne štiri dni in coči stoletja je trohael Kr: T prijatelj — jugoslovauski rod — v grobovih brespravnosti, tlačanstva in suženjstva. Vsvetovni bor' bi pa, po onih v ves svet razkričanih zmagah nemškega in madžarsko avstrijskega orožja so se Nemci in Mal iri že pripogibali k tlom, da zagrabijo s svojirai morilnimi rokami mogo^no težak kamen in z njim zapahnejo grob, kamor so že bili davno izročili bedni jugoslovanski naiod po njih trdnem prepričanju za vso večoost. Zaprli so že bili to jugoslovansko g^mv z orjaško skalo svojih nezaslišanih ofenziv, s katerimi so podili v pogibel in smrt stotsoče naših očetov, bratov in meov. Krvavi tempeli svetovne v.\jne, ta naš grob, je bil že prenapolnjen z jugoslovanskimi žrtvami, že tudi zaprt s kamnora, ki bi nara naj branil za vedno izhod iz trcihnobe v življenje. Le z fapečatenjem tega ogromnega grobišča so še malo počakali naši krvniki. A ta z& nas usodepolni pečat jim je v odločilnetn trenutku izvil \z rok za Ju-  goslovane nezabni Wilson, ki je odbil smrtni zamah  nemške in avstrijsko-^nadžarske krvave sekire s svojo:  Samoodločbo narodov! Pri tetn svetovno moo;očnem  klicu ar;erjškeg,a velikEna, ki se ;e širil po svetu z električno bliskavico in mcčjo, so se stresli st^bri ze nas Jugcslovane od NemcevinMadžarov postavljenfga šafota, začeli so se nsgibati na stran, dokler se niso zrušili in. podrli za seboj tri države: Nemčijo, Avstrijo in Ogrsko, ki so ogrožale z cgnjem io mečem celo Evropo. OdtTiev Wilsopovega klica o samoodločbi narodov privabil je tudi naša jugoslovanska čudotvorca: dr. Kreka ter cr. Korošca pred naš grob, začela sta klicati in zvati že trohneče mrliče v vstajenje, v življenje in sicer — novo, doslej že neukušeno, samostojno in svobod 10 v družmski mši Jugoslavije. Na ta čudežno učinkujoči klic naših dreh največjih rarodnih budilcev smo se odzvali najprej iri najirlajši bratje Slovenci, sledili so nam Hrvati. in nam že v življenje pro« bujenim so nain odprli svoj sicer po vojni uničeni in požgani, a — očetovski krov — res naši očetovski rešitelji Srbi. Iz jugoslovanskega grobišča se ni dvignil samo en trohneči Lazar, ampsk kar namah trije: Srbi, Hr- vati in Sioven;i. Vstali so ti prijatelji jKristovi res ne» kako čudežao, ostavili grob, se podali na plan svobode in prostosti na strmljenje in čudes vseh pri našetn grobu stoječih sovražnih farizejev (Nemcev in Madža« rov), pa tudi prijateljskih antantiaih narodov, jugoslovani! Iz groba v — življenje, ali ni to ve« selje, bajna radost, poslušanje čarobnega odtneva nebeške glorije? Proklamacija samostojne in svobodne Jugoslavije bo ostala za na^ in vse naše potomce bodolih stoletij praznik: Vstajenja iz groba brespravnosti v življeoje pravic 1 Čemerno resni obraz se nans razbistri, srce nam začne plavati v miiini, ako nam zazre oko res srčno srečnega človeka. To veselje se nam podvoji in potroji, ako se razgrne pred nami pogled na celo družbo srečno zadovoljnih. Pcpolna podaba, ideal sreče, paje srečno zadovoljna družina. Tak vzor in vzgled družinske sreče nam nudi sv. evangelij v betanski družini, kateii je celo sam Sin božji izpoinjeval njeno srečo s svojo večkratno prisotnostjo. Pa tudi to družino, obžarjeno in obsevano od nebeškega radostja, je obiskala io zagrnila v črni plašč tuge in srnrti roka usode. Pa štiridnevna bridka žalost te družine je nadotnestilo nadčioveško, rajsko veselje, ko je prijatelj Kristov zopet se prebudil iz trohneče smrti v čar življenja. ^ Tudi naša v davno, davno minuli, prastari zgodovini naše pradede objemajoča jugoslovanska družinska sreča je bila skaljena, pomandrana v blato in mlakužo sužnjosti in brezpravne smrti skozi stoletja. (Konea prlhadnpčj i i