GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 83 VLOGA RAVNATELJA PRI OZAVEŠČANJU IN RAZVOJU INTEGRITETE NA ŠOLI Peter Pirc, ravnatelj OŠ Zbora odposlancev Kočevje Head Teacher’s Role in Raising Awareness and Building Integrity in Education Živimo v obdobju, ko se beseda integriteta veliko pojavlja prav na vseh podro čjih, ki pomembno vplivajo na življenja vseh nas … Integriteta odlo čevalcev na politi čnih položa- jih, integriteta vodilnih delavcev v podjetjih in zavodih, integriteta zdravstvenih delavcev, pedagoških delavcev, integriteta športnikov, novinarjev itd. Prav zanimivo pa je, da so časno poro čanje medijev integri- teto dnevno postavlja pod vprašaj pri ve čini novic, vezanih na zgoraj imenovane deležnike … Mogo če je to posledica »supervolilnega« leta in se želi tako vsaj delno lo čiti »zrno od plev«, morda je posledica krize zaradi pandemije covi- da-19, ki nas v neprijetnem oklepu drži že dve leti, in je želja mnogih, da bi se prioritete človeštva postavile na novo, lahko pa je posledica vedno ve čjih razlik med pre- možnejšimi in tistimi na dnu … O vsem tem bi lahko na dolgo razpredali, postavljali hi- poteze, a je zelo vprašljivo, če bi sploh zadeli bistvo … Po vsej verjetnosti pa je razlog mešanica vsega naštetega in je edino prav, da se po integriteti dnevno sprašuje in se jo postavlja na visoko mesto na lestvici vrednot. In tu se odpira poslanstvo šol, poslanstvo pedagoških vodij in pedagoških delavcev, ki moramo narediti vse, da se o obširni in otrokom, predvsem mlajšim, oddaljeni vrednoti integriteta pogovarjamo v njim razumljivem besediš ču. Torej moramo integriteto prevesti in usmeriti na skupek vrednot, ki so jim blizu ter so se z njimi spoznali – pošte- nost, odkritost, verodostojnost, skladnost itd. Vsem šolam je skupno, da imamo mogo čne vizije in pos- lanstva, seveda vse preve čkrat le na papirju, ki pa gotovo vsebujejo vsaj nekatere od teh vrednot, a nujno je, da na šoli za čnemo delovati glede integritete bolj ciljno in usmerjeno. U čenci morajo za čutiti, da o integriteti razmi- šljamo in govorimo neposredno in ne le posredno. Šola je prostor, kjer lahko naredimo trden temelj in predvsem močno ozavestimo vrednoto integritete, ki bo u čencem ostala »zapisana« za vselej. Morda bo to opomnik, da se bodo ob priložnosti (odsto- panju od družbeno sprejem- ljivega), ki se jim bo pokazala v življenju, odzvali ustrezno, tj. v skladu s pri čakovanji. Predale č smo namreč da- nes pripeljali razmišljanje družbe, ki ob majhnih prestopkih večinoma zamiži in postavlja v ospredje ve čje prestopke … Tako kot smo se in se še vedno trudimo dose či ničelno toleranco do nasi- lja, moramo vsi, res vsi, na vseh podro čjih delati tudi na področju integritete ter tudi pri tem vztrajati na ni čelni toleranci. Nikakor se ne sme družba postavljati v vlogo sodnika, nikakor ne moremo tehtati med dvema prekr- škoma, če sta oba prekrška, saj s tem dajemo zelo napa čen signal ravno najmlajšim. Vsem nam je zelo jasno, kaj je prav in kaj ne, kaj se sme in kaj ne, zato je seveda nujno in edino sprejemljivo, da temu sledimo na vseh podro čjih družbe. Delati in zasledovati je treba samo tisto, kar je dovoljeno in prav, tak signal pa morajo dobiti vsi mlado- stniki na vseh podro čjih. Zaradi tega sem bil navdušen, ko sem izvedel, da Komi- sija za prepre čevanje korupcije (KPK) pripravlja pilotni projekt Krepitev integritete otrok – ustvarjanje inte- gritetne družbe v prihodnosti. Z nekaj šolami in sem se vanj v imenu šole kot ravnatelj z veseljem takoj prijavil, poleg vseh opisanih razlogov tudi zato, ker smo kot šola na območju Ko čevja zelo zanimivi z vidika integritete. Še posebej to velja zaradi romske skupnosti, ki živi v našem okolju, ter seveda zaradi velike prepletenosti prebivalcev različnih narodnosti, ki so se v Ko čevje priseljevali v pre- teklih desetletjih. Vsekakor ima ravnatelj na šoli mo č, da lahko svoje za- poslene, u čence in seveda posledi čno tudi starše z agil- nim timom, ki ga oblikuje, z dobrimi projekti usmerja k ciljem, ki jih želi dose či. In pri omenjenem projektu je cilj zelo jasen – vsi deležniki šole morajo razumeti kompleks- nost tega podro čja, tj. integritete. Ta mora biti vsakemu predstavljena na na čin, ki omogoča, da jo razume glede na svoje pridobljene izkušnje in predvsem leta. Na tem področju je treba delati od vstopa v šolo. Nikoli ne bomo mogli v družbi prepre čiti vseh dejanj, ki spodkopujejo integriteto. Gotovo pa lahko v prihodnosti pomagamo graditi družbo, ki bo zelo kritična do dejanj posamez- nikov, ki ne delujejo na temelju integritete, družbo, ki bo obsodila posameznike, ki se bodo na kakršen koli način okoristili s kršenjem integritete. Doživetje varnosti, dobrega, člove čnosti je zdravilo za otrokovo čustveno prizadetost, ki izvira iz preteklih doživetij in sedanjih stisk. (Dr. Anica Mikuš Kos) GLAS RAVNATELJA IN UČITELJA VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 84 Šole kot vzgojno-izobraževalni zavodi bomo po tej krizi veliko ve č prizadevanj namenile doseganju vzgojnih ciljev in pri tem pojem integritete vklju čile v letne na črte vseh predmetov. Naš skupni cilj mora biti jasen – vzgo- jiti osebe z integriteto; to so osebe, ki govorijo to, kar dejansko mislijo, in potem delajo to, kar govorijo, skladno z vsemi sprejetimi normami in pravili. Temu cilju se bomo zavezali vsi na naši šoli. Dela bo og- romno, seveda pa bomo cilje zastavljali postopoma, najprej v krogu ožjega tima, potem pa jih bomo širili na vse aktive in u čence. Naloga ravnatelja je, da u čiteljice in u čitelje motivira, da bodo naredili vse, da bi skupaj z u čenkami in učenci uresni čili ta pomemben cilj. Glede na stanje v družbi sem prepri čan, da bo učiteljski zbor naloge uresni- čil, čeprav so zahtevne. Mladina namre č stavi na socialna omrežja, ki vsak dan v ospredje postavljajo zgodbe, ki ne promovirajo integritete. »Preobrazba« otrok niti najmanj ne bo preprosta. V bistvu niti ne moremo govoriti o preo- brazbi, temve č bolj o širjenju obzorij ter o tem, da moramo vsako zgodbo v prvi vrsti znati presoditi in ji verjeti šele po preverjanju. In če jih tega ne bomo nau čili mi (dosledno pri vseh predmetih, tj. z medpredmetnim povezovanjem, s tem, da jasno pokažemo, da je integriteta naša skupna vrednota), kdo bo tisti, ki jim bo to obrazložil? Žal se pri tem vedno ne moremo zanašati na starše, čeprav imamo skupni cilj. Zavedam se, da v trenutnih razmerah, ko se še vedno spo- padamo s pandemijo, projekt ne more priti v ospredje, saj si skupaj z u čiteljicami in u čitelji prizadevam izklju čno za izpeljavo pouka, ki je nenehoma moten zaradi številnih nadomeščanj obolelih u čiteljic. Zato s projektom za čenja- mo ciljano pri pouku domovinske in državljanske kulture in etike v 7. in 8. razredu ter pri razrednih urah na pred- metni stopnji. Projekt bo vodil tim, ki je pripravil tematski uri za vse oddelke predmetne stopnje, ena članica tima pa bo preizkus za čela v svojem oddelku 3. razreda, kjer bomo sploh videli, kako se na pojem integritete odzivajo naši najmlajši osnovnošolci. Na podlagi tega pilotnega preiz- kusa bomo nato v šolskem letu 2022/2023 dolo čili točne usmeritve in izdelali izvedbeni na črt. Tematiko bomo seveda ustrezno prilagodili za razli čne starostne stopnje. Ko bomo pripravili izvedbeni na črt in ga tudi izvedli, pa ga bomo nato samo dopolnjevali. Govorimo o ciljih, ki so trajni in se generacijsko ne spreminjajo veliko, u čenec pa jih mora usvojiti in predvsem ponotranjiti na dolgi rok. Če nam bo uspelo, da bodo osnovnošolsko izobraževanje zapustili otroci, opremljeni s temi znanji in predvsem po- notranjenimi vrednotami, vezanimi na integriteto, bomo dosegli želeni cilj. Kot ravnatelj bom bdel nad izpeljavo projekta in hospitacije v šolskem letu 2022/2023 vezal na to tematiko. Tako bom imel kot pedagoški vodja širši pregled nad dogajanjem v oddelkih in bom tudi hitro opazil, kdo še potrebuje po- moč pri soo čanju z izzivi projekta. Izgovorov, da te tematike ni mogo če vklju čiti v u čne na- črte katerega koli predmeta, pa sem prepri čan, da ne bo. Navsezadnje pa moram z lastno integriteto pokazati, da mi je do krepitve integritete tako zaposlenih kot u čencev. Prišel je čas, ko mora vsak od nas z dejanji pokazati, kaj želimo dose či, v kakšni družbi želimo živeti in kako. Smo kot pedagogi pripravljeni sprejeti del odgovornosti in nalog? Menim, da je odgovor na to vprašanje na naši šoli odločen – Da!