- - Kartdnažne^ ’A:r!--- I o o O a a a a da b b b b b b b k| ': Ij ubija na:: :m#fN *d• ddddddddddddee efe e gye e e e <1 eeeeeeeceeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee (Št. 45) Leto 8__________________________Ljubljana, avgust 1982___________________________________8 GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA DS DOV NAKLADI 2.800 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TA'I j ANA ČERIN, TČHNICNI UREDNIK: TATJANA ČERIN TISK KTL - TOZD KARTO -NAZ.NA LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL, LJUBLJANA - ČUFARJEVA 16, TELEFON: 320-463. • FOTOGRAFIJE . ČERIN, VIDEMŠEK TOZD”EMBALAŽNI SERVIS”-V prvem polletju letošnjega LETA SO ZARADI POMANJKANJA NAROČIL DOSEGLI SAMO 78% DINAMIČNEGA PLANA TRŽNE PROIZVODNJE. PRODUKTIVNOST CELOTNE DO KTL JE 5% POD PLANOM, V TOZD "EMBALAŽNI SERVIS” PA Kar za 14% TAKO SE JE TUDI REALNI OSEBNI DOHODEK DELAVCEV V TEJ TEMELJNI ORGANIZACIJI ZMANJŠAL ZA 8% NAPRAM LANSKEMU POLLETJU. obiskali smo naš počitniški dom v fiesi, ki Jt KLJUB OPOLDANSKI SONČNI PRIPEKI, PpČIVAL V PRIJETNI SENCI RAZRASLE TRTE. ■~Č O LETOVANJU NA 9. STRANI GLASILA. KAKO SMO GOSPODARILI V PRVEM POLLETJU Rezultati poslovanja so vsake in tako tudi naše organizacije odvisni od družbenoekonomskih, tržnih in notranjih pogojev gospodarjenja, predvsem pa od kako-# vosti, racionalnosti in učinkovitosti gospodarjenja z minulim ter živim delom. V letošnjem letu so se družbenoekonomski in tržni pogoji poslovanja bistveno zaostrili. Kažejo se predvsem v pomanjkanju denarnih sredstev za investicije in financiranje tekočega poslovanja, pomanjkanju deviznih sredstev za uvoz repromateriala, rezervnih delov in opreme, v nihanju in upadanju povpraševanja po večini naših izdelkov, v zaostreni konkurenci na zunanjih tržiščih kamor izvažamo, v zoženih možnostih nabave energije, predvsem pa naftnih derivatov, v pomanjkanju nekaterih vrst in kvalitet repromater iala, v nivojski in časovni neusklajenosti med nabavnimi in prodajnimi cenami ter na vrsti drugih področjih. Naš temeljni strateški cilj v letošnjem letu je bistveno povečati izvoz nasproti lanskemu letu oz. uresničiti sprejeti plan izvoza. Kljub zaostrenim pogojem prodaje na tujih trgih smo v DO povečali vrednost konvertibilnega izvoza nasproti lanskemu polletju za 68 % pri tem pa dosegli polletni plan le z 75%. Klirinški izvoz pa je manjši od lanskega polletja za 23% in smo za enaki % pod polletnim planom izvoza. Skupna vrednost konvertibilnega in klirinškega izvoza je zaradi tega enaka lanskemu polletji in je za 24% manjša kot je določeno s planom za letošnje polletje. Predvsem zaradi zoženih možnosti prodaje proizvodov ali nabave re-promateriala in energije pa tudi zaradi obeh in drugih vzrokov , kar sedem od desetih TOZD ni doseglo lanskega obsega proizvodnje tako, da smo v DO kot celoti dosegli le 95% obsega proizvodnje v lanskem polletju in le 97% plana. Doseženi fizični obseg proizvodnje TOZD pa je naslednji: Zaradi zoženih pogojev gospodarjenja je kar sedem TOZD zmanjšalo število zaposlenih delavcev v primerjavi s stanjem ob začetku tega leta tako, da se je skupno število zaposlenih v DO zmanjšalo za 2,7% povprečno število zaposlenih v primerjavi z lanskim polletjem pa se je zmanjšalo le za 0,7%. Neusklajeno gibanje med obsegom proizvodnje in številom zaposlenih delavcev (obseg proizvodnje je za 5%, povprečno število zaposlenih pa le za 0,7% manjše od lanskega polletja) je imelo za posledico, da kar pet TOZD ni doseglo lanskega polletnega nivoja fizične produktivnosti dela in da je v DO kot celoti dosežena produktivnost za 4% manjša kot v lanskem polletju. Lanski polletni nivo produktivnosti dela so presegle TOZD Papirna konfekcija, Jelplast, Kuverta in Tikaj Karto-naža ga je dosegla, druge TOZD pa ga niso dosegle. Zaradi neustreznih dimenzij in kakovosti ter nekontinuirane dobave in desortiranosti zalog nekaterih repromaterialov pa tudi iz drugih vzrokov, se je izkoristek reprodukcijskega materiala za DO kot celoto zmanjšal od 87,6% v lanskem na 86,4% v letošnjem polletju, torej za 1,2 strukturna odstotka. Lanski izkoristek sta izboljšali TOZD Tika in Sigma, dosegla ga je TOZD Karto-nažna, vse druge TOZD pa so izkoristek materiala nasproti lanskemu letu poslabšale. Največji razkorak med planiranim in doseženim pa ugotavljamo na področju cen. Z letnim planom smo predvideli, da se bodo v letnem povprečju nabavne cene reprodukcijskega materiala povečale za 2 indeksni točki več kot se bodo povečale prodajne cene. Na osnovi izvedenih podatkov pa ugotavljamo, da so se povprečne cene porabljenega materiala v letošnjem prvem polletju povečale za 6 indeksnih točk več kot cene prodanih izdelkov. Velik vpliv na ugotovljeni razkorak med cenami ima dejstvo, da so se na- KAKO SMO GOSPODARILI V Tabela 1 (nadalj. s 1. str.) bavne cene reprom ateriala pričele povečevati takoj ob začetku leta, mi pa smo lahko nove prodajne cene izdelkov uveljavili šele v začetku junija. Zaradi navedenih vzrokov, izpada dohodka zaradi znatno nižjih izvoznih cen od cen na domačem tržišču, zmanjšanega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti in s tem povečanje fiksnih stroškov na enoto proizvoda ter drugih vzrokov, so rezultati poslovanja v letošnjem polletju znatno manjši od planiranih in od lanskega polletja. V prvem polletju nobena TOZD DO KTL ni zaključila poslovanja z izgubo. V DO pa smo dosegli 13% večji celotni prihodek kot v lanskem polletju vendar 3% manj kot smo planirali. Porabljena sredstva (material, amortizacija itd.) pa so večja kar za 32%, kar je 19 indeksnih točk več kot znaša povečanje celotnega prihodka. Plan porabljenih sredstev pa je s tem presežen za 3%. Zaradi navedenega razkoraka med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi so: primerljivi dohodek (dohodek + amortizacija po predpisanih stopnjah) za 12%, dohodek za 22% in čisti dohodek za 30% manjši od lanskega polletja. Za bruto osebne dohodke smo namenili 27% več sredstev kot lansko polletje tako, da je za poslovni sklad ustvarjenih le 32% sredstev lanskega polletja. V absolutnih zneskih pa je oblikovanje in delitev celotnega prihodka za DO KTL kot celoto naslednja: (GLEJ TABELO ŠT. 2) V obravnavanem obdobju pa se je skupna amortizacija osnovnih sredstev bistveno povečala in to kar za 139%. To povečanje amortizacija pa ima za posledico, da pa so skupna sredstva za reprodukcijo pa le dosegla 61% sredstev v lanskem polletju. (GLEJ TABELO ŠT. 3) Čeprav smo posvečali posebno pozornost uresničevanju družbene usmertive na področju delitve čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke, so vse TOZD, razen TOZD Kuverte in Kartonaž-ne, delno presegle z družbenim dogovorom oblikovan nivo izplačanih sredstev za osebne dohodke. Analiza možnosti in sprejeti u-krepi pa kažejo, da bodo delitev čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke nekatere TOZD pa do konca leta. Rezultat navedenega uresničevanja delitve čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke pa je, da smo povprečne mesečne nominalne neto osebne dohodke na delavca v DO kot celoti povečali naproti lanskemu polletju za 29%, realne OD pa za 1%. (GLEJ TABELO ŠT. 4) Indeks: Ime TOZD ton . . . . I-VI i-vi 82 plan I-VI 81 dos. I-VI 82 82 1 2 3 4 5 1. KARTONAŽA 5.24o 98 97 2. LEPENKA 4.o63 95 99' 3. VAJ,KARTON 2o.l96 91 9/,. 4. KARTONAŽNA 8v?49 94 lol 5. PAPIRNA KONFEKCIJA 2.643 lol 99 6. JELPLAST 153 116 93 7. KUVERTA 764 82 141 8. EMBALAŽNI SERVIS 618 95 78 9- TIKA 1.922 118 lo3 10. SIGMA 793 93 81 SKUPAJ 45.12o 95 97 Tabela 2 V 000 din ElcmcnUi in- podelementi I - VI Ind. 1981 1982 3:2 1 2 3 4 Celotni prihodek 1.869.430 2.1o6.836 113 Porabljena sredstva 1 .186.921 1.572.647 132 Dohodek 682.5o9 534.189 78 Primerljivi dohodek 717.896 633.252 88 čisti dohodek 536.79o 378.359 7o - ;;a bruto OD 2oo.671 254.761 127 - za skupno porabo 36.852 8.789 24 - za stanovanjsko izgradnjo 13.ol4 15.037 116 -za rezervni sklad 16.3o6 12.482 77 -za poslovni sklad -za druge namene 269.947 87.29o 32 Tabela 3 V 000 din Sredstva za reprodukcijo I-VI Indeks 1981 1982 3:4 1 2 3 4 Amortizacija po predpisani stopnji 35-387 99.o63 28o 23' Amortizacija nad predpisano stopnjo 5.983 - Sredstva za rezervni sklad I6.306 12.482 77 Sredstva za poslovni sklad 269.947 87.29o 32 SKUPAJ 327.623 198.835 61 (nadalj. s 2. str.) PRVEM POLLETJU - KAKO Povprečni indeks življenskih stroškov za letošnje polletje nasproti lanskemu polletju znaša 128. Iz prednje preglednice je razvidno, da so se realni osebni dohodki (kupna moč) povečali delavcem TO TOZD: Papirna konfekcija za 10%, Jelplast za 9%, Kuverta in Embalažni servis za 8%, Kartonaže za 3% in Kartonažne za 2%, zmanjšali pa delavcem v TOZD: Sigma za Tabela 4 Z. št. Ime TOZD Izplač.povpr.neto OD na del. Nominalni i-VI. Realni 1981 1982 I-VI.1982 1 3 ■Indeks: 'Noni. ItealnT V 12%, Valkar ton za 8%, Tika za 6%, DSSS za 4% in Lepenka za 3%. 1. KARTONAŽA lo.l84 13.433 lo.495 132 lo3 Zaostreni družbenoekonomski in 2. LEPENKA 12.424 15.4-4-0 12.o63 124 97 tržni pogoji gospodarjenja, do- 3. VALIČ ARTON 10.356 seženi poslovni rezultati razmer- 12.261 9.579 118 92 ja celotnega prihodka, dohodka In čistega dohodka ter sredstev H . KARTONAŽNA lo.621 13.923 lo.877 131 lo2 za osebne dohodke kažejo podobo s katero ne moremo biti zadovolj- 5. PAPIRNA KONFEKCIJA 9-52o 13-4-20 lo.484 141 llo ht in ki zahteva učinkovite ukre-Pe za preusmeritev negativnih 8. JELPLAST 9-2o5 12.858 lo.o45 14 0 lo9 trendov. 7. KUVERTA 12.3o8 17.087 13.-34-9 139 I08 Zato je delavski svet DO na svoji seji dne 30.7. t.l. ponovno 8. EMBALAŽNI SERVIS lo.212 14.o96 II.0I3 138 I08 zadolžil TOZD, da do 15.8. izdelajo konkretne programe poslovanja 9. TIKA 8.964 10.757 8.4o4 12o 94- v zoženih in zaostrenih pogojih in za izboljšanje poslovnih rezultatov. 10. SIGMA 10.817 12.2o6 9.536 113 m Takšne programe pa morata sprejmi tudi DSSS in DO do konca sv- 11. SKUPAJ TOZD lo.481 13.599 lo.488 128 loo gusta. 12. DSSS 14.517 17.8o3 13.9o9 123 96 Karel Primožič, dipl. oec. SKUPAJ DO I0.809 13.927 I0.880 129 lot V II. TROMESEČJU 1982 IZVOZNIH PLANSKIH ZADOLŽITEV NISMO URESNIČILI Delovna organizacija KTL v II. tromesečju oziroma v celotnem Prvem polletju ni dosegla planskih predvidevanj na področju proizvodnje niti na področju celot-nega prihodka. Fizični obseg trž-ne Proizvodnje je bil nižji tudi Primerjavi s preteklim letom. Največja odstopanja od plana pa peležimo v izvozu, tako v skupnem kakor tudi na konvertibilno področje. ^ Glasilu št. 1 smo že prikazali izvozne rezultate za prvo četrt-elje, kjer smo ugotovili, da smo izvoz na konvertibilno področje Uspešno realizirali, nasprotno Pa so rezultati v drugem četrtle-Ju tega leta precej nižji, aksno gibanje vsekakor ni pozi-ivno, saj smo v I. polletju reagirali le tri četrtine planira-eKa izvoza, tako na konvertibilno °t na klirinško področje, kar am dodatno omejuje možnosti uvo-a repromateriala in rezervnih elov, kakor budi odplačila anui-et iz investicijskih kreditov. ^ Prikazanih grafikonih so te u-sotovitve jasno razvidne, saj smo zadnjih dveh mesecih realizirali Janjsi izvoz kot v lanskem maju in hiju (grafikon 1). Do konca leta s čakajo še velike zadolžitve, J smo planirali v drugem pollet-3 večji izvoz kot v pr ;m pollet-> kar je tudi razvidno iz obeh Srafikonov. V 000 »IM 1 ♦ 41.10 ! izvozi ri I.: T": J DO KTL j v letu 1982 IS fr r linearni, plan 1982 dinamiSni plan 1982 doseženo 1981 doseženo 1982 ::. -f- ! : ! I 2*ooo — Z2poo.. 2Cj>*o ■ lAeeo 16.oeo lO-ooo 6.00. ~Tr\ T h I : ' : ; ; ! :L in iiiiil I ■■ ■ j: T Ulj f- Ul- -6 ■ i : hr ; : r;J ■ -j -|3I < : T / \ / - I -t : ‘ U-H- j ■ J \ j / - ,1 .... ; 1 Tj:;; . . . L . . j r ; -zr JtL- -4- M- HC. N. Jt, ItRsft (nadaljevanje na 4. str.) i- j IZVOZ NA KOBVEEjPIBliiNO PODBOČJE J : • j.DO H Ib l*n' 1982 V II. TROMESEČJU 1982 IZVOZNIH PLANSKIH ZADOLŽITEV NISMO URESNIČILI (nadalj. s 3. str.) ooc»w <2*06 utEiiHiLj H —f—h4 -—P'-Hi ^ '• : • I »i ! I : ■ I ! ■ • : : looo Aooo Fone (.000 £ ooo 2 o« K»o Po posameznih TOZD smo dosegli naslednje izvozne rezultate: (GLEJ TABELO) Iz tabelarnega pregleda izhaja, da sta TOZD Kuverta in TOZD Tika izpolnili plan izvoza, delno uspešno ga je ralizirala tudi TOZD Kartonažna Ljubljana. Najmočnejša izvoznika pa sta bila TOZD Kar tonažna Ljubljana s 55 % in TOZD Kuverta s 25 % celotnega izvoza DO KTL. Izvoz je ena od najpomembnejših nalog s' stališča stabilizacije, kakor tudi s stališča možnosti uvoza, zato s temi rezultati ne moremo biti zadovoljni in je potrebno še več naporov, da se približamo planskim zadolžitvam. a.š. v ooo din 1 US$ = 41,80 v ooo din 1 US$ = 41,80 din TOZD Plan I.-VI. 82 Doseženo I.-VI. 82 struktura indeks KARTONAŽA Rakek 3.040 LEPENKA Tržič 751 - VALKARTON Logatec KARTONAŽNA Ljubljana 10.374 4.646 7,4 45 -kliring 27.690 21.356 34,0 77 - konvertibila 19.068 18.811 29,9 99 PAKO Ljubljana 4.659 568 0,9. 12 KUVERTA Ljubljana 15.675 15.999 25,4 102 TIKA Trbovlje 1.551 1.515 2,4 98 SKUPAJ KTL 82.808 62.895 100 76 - konvertibila 55.118 41.539 66 75 - kliring 27.690 21.356 34 77 TOVARNA STROJNE OPREME-možnost realizacije programa skupno z DO IMKO V srednjeročnih planskih dokumentih smo opredelili, da je eden od prioritetnih razvojnih ciljev KTL uvedba proizvodnje strojev in delov za potrebe TOZD KTL in druge predelovalce papirja,ter uporabnike embalaže. K tej opredelitvi r\as je vzpodbujala ob bistveno otoejenih možnostih zagotovitve uvozne opreme, vse bolj pereča potreba po nadomestitvi izstroše-nih in dopolnitvah z novimi stroji. Podoben problem je prisoten tudi pri drugih sorodnih delovnih organizacijah. Ob dejstvu, da je ponudba tovrstnih strojev na jugoslovanskem trgu minimalna in da v KTL že obstojajo določene izkušnje, znanja in možnosti za širšo vključitev v to dejavnost je bila v planu 1982 konkre tizirana investicijska namera. Inve sticijski program je v postopku širše družbene verifikacije doživel splošno zanimanje in podporo. Vendar zaradi, predvsem v prvem obdobju premajhne izvozne usmerjenosti programa ni gotovo, da bo ob skrajno omejenih investicijskih sredstvih, program v doglednem času dobil dokončno soglasje. Upoštevajoč to situacijo so bili navezani stiki z raznimi DO kovin sko predelovalne panoge z namenom najti primernega partnerja za skupno realizacijo začrtanega pro grama. V tem smislu smo navezali stike tudi z DO IMKO Ljubljana, Črnuče in ugotovili, da dejansko obstajajo obojestranski interesi po so delovanju. njo pločevinastih profilov, izde lavo oken, vrat, predelnih sten, obešenih fasad, pomožnih kovinskih konstrukcij, regalov, kioskov ter kovinskih nosilnih konstrukcij. Sami konstrukcije po sodobnih metodah tudi antikorozijsko zaščitijo in montirajo. Proizvodne in poslovne prostore so si zgra dili sami z uporabo lastnih konstrukcij. V lanskem letu je 180 zaposlenih ustvarilo 395 milijonov celotnega prihodka, 110 mili' TOVARNA STROJNE OPREME... (nadalj. s 4. str.) Jonov dohodka in 86 milijonov čistega dohodka, kar kaže na dobro Poslovno politiko in primerno gospodarjenje. Poleg osvojenega proizvodnega pro grama, ki ga bodo v celoti obdrža 11 želijo razširiti svojo dejavnost tudi na dodatni program. Ob razgovorih s predstavniki IMKO je bilo ugotovljeno, da bi bilo sodelovanje možno bb sklenit vi ustreznega samoupravnega sporazuma o poslovno tehničnem sodelovanju, začeti v najkrajšem času Po postopni rasti obsega proizvod nje iz programa KTL obstaja možnost tesnejšega povezovanja obeh DO. Za začetek sodelovanja so priprav Ijeni odstopiti za izdelovanje strojev po našem programu 800 nn proizvodnih površin in 200 m pisarniških površin ta potrebe pro-jektive. Smatramo, da ob skrajno zaostrenih možnostih investiranja, povezava z IMKO omogoča takojšnjo Postopno realizacijo začrtanih ciljev KTL oziroma bodo ob povečanem obsegu proizvodnje opreme Potrebna bistveno manjša vlaganja za zagotovitev razširitve proizvodnih kapacitet. Janez Hočevar USPOSABLJANJE PRIPRAVNIKOV Področje pripravništva normativno Urejata na ravni države oz. republike zakon o združenem delu in zakon o delovnih razmerjih. Poglavitna funkcija pripravništva je stalna oblika funkcionalnega dopolnjevanja teoretičnega znanja s Praktičnimi strokovnimi izkušnjami, ki omogoča začetnikom brez Praktičnih izkušenj izoblikovanje v strokovnjake, sposobne teoretično znanje praktično uporabljati Pri samostojnem opravljanju del svojega poklica. Pripravništvo je torej v bistvu izobraževanje in usposabljanje z delom in za delo, je oblika .posebne skrbi za napredek mladih strokovnjakov. Tovariš Tito je nekoč v enem izmed svojih govorov dejal: Ob tej Priložnosti bi rad poudaril nujnost, da zaposlujemo kadre, še posebno mlade, tiste ki končajo šolanje. Zakaj? Če oni ostanejo dlje časa brez dela, potem izgubijo še tisto, kar so se naučili v šoli. To ni nadvse pomembno le za naše intelektualne delavce, ampak tudi za družbo v celoti. Nujno je torej načrtovano usmerjanje izučenih kadrov in šolanje tistih profilov, ki jih potrebujemo. Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je bilo v letu 1979 zaposlenih v Jugoslaviji 57.900 pripravnikov, medtem ko se v Sloveniji letno-prvič zaposli v gospodarstvu okoli 6.000 mladih, ki nimajo ustrezne proizvodne prakse. USPOSABLJANJE PRIPRAVNIKOV (nadaljevanje) Od teh mladih delavcev jih je 4.000 s srednjo, 1.000 z višjo in približno 1.000 z visoko strokovno izobrazbo. K temu številu pa moramo šteti še nad 1.000 delavcev, ki pričnejo prvič opravljati dela oziroma haloge, treba ga je poučevati ter spremljati uspešnost njegovega dela in razvoja. Treba je razumeti, da daje šola le osnovno znanje in da se pripravnik ne neha učiti takrat, ko konča pripravniško dobo, marveč nasprotno, uči se naprej, ob delu, in to vso delovno dobo. Zaposlovanje pripravnikov pomeni za organizacije združenega dela večkratno korist. Pripravniki so praviloma mladi šolani ljudje, ki so se pripravljeni ob delu nenehno usposabljati. Ti mladi ljudje so usmerjeni k napredku, nimajo zastarelih stališč o delu ter želijo z delom in prizadevnostjo doseči čimboljše rezultate, s tem pa se hočejo uveljaviti v svojem okolju. V naši delovni organizacije po novi zakonodaji tekoče steklo pripravništvo, ko smo v letu 1979 sprejeli Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih. V tem obdobju smo imeli že kar lepo število pripravnikov. Delovna skupnost je imela za svoje potrebe 12 pripravnikov, večina štipendistov, s katerimi je sklenila delovno razmerje za nedoločen ali določen čas. Iz drugih TOZD-ov se je v DSSS usposabljalo 7 pripravnikov. Pripravništvo je potekalo po programu, ki mora vsebovati splošni in strokovni del. Splošni del usposabljanja je enoten za vse pripravnike, ne glede na strokovno izobrazbo in zajema: 1. spoznavanje delovne organizacije kot celote; 2. študij zakonov in drugih predpisov s področja vzgoje in izobraževanja in samoupravnih splošnih aktov. Strokovni del pa mora ustrezati njegovi strokovni izobrazbi in je sestavljen iz dveh delov: 1. seznanjanje z delom 2. seznanjanje s posameznimi delovnimi nalogami. Pripravniki so v času svoje pripravniške dobe opravljali dela in naloge pod vodstvom mentorjev, ki so bili določeni preko komisije za delovna razmerja. Izbrani mentor je imel najmanj enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe kot jo je imel pripravnik in vsaj 2 leti delovnih izkušenj. Prav iz tega razloga smo imeli tudi pripravnike iz drugih TOZD-ov. Kot vemo so naloge mentorjev dokaj zahtevne, vsaj si mora vseskozi prizadevati, da: - vzgaja pripravnika, - daje navodila pripravniku po planu usposabljanja, - uvaja pripravnika v temeljno organizacijo, ga seznanja z organizacijskimi enotami in delom, - usmerja pripravnika v študij strokovne literature in delovne dokumentacije, - vzpodbuja pripravnika k opazo- vanju, kritični presoji, povezovanju teorije s prakso, - daje mnenja in pohvale, - ocenjuje s kolikšno uspešnostjo pripravnik izpolnjuje svoje naloge itd. Da bi lahko mentor naštete naloge uspešno opravljal, mora seveda izpolnjevati določene pogoje oziroma imeti nekatere značilne o-sebnostne lastnosti. Takole pravijo: Temeljne lastnosti osebe, ki opravlja naloge mentorja, morajo biti naslednje: - biti mora strokovnjak z ustreznim teoretičnim znanjem ter primernimi delovnimi in praktičnimi izkušnjami v stroki, - dalj časa mora biti zaposlen v delovni organizaciji in stroki ter mora poznati delovno organizacijo v celoti, zlasti pa še njeno tehnično bazo in proizvodno tehnologijo ter pogoje v katerih teče proizvodnja, - dobro mora poznati programe šol, iz katerih prihajajo pripravniki, - uživati mora ugled in zaupanje v vsej delovni organizaciji. Nemalokrat pa se je zgodilo, da je pripravnik dobil prezahtevno strokovno nalogo,za kar še ni bil usposobljen, ali pa je večkrat obsedel v svojem prostoru, ne da bi bil seznanjen z delom po drugih sektorjih, v DSSS in temeljnih organizacijah. Tudi pripravniki imajo določene obveznosti pri svojem izpopolnjevanju, saj se morajo: - aktivno vključevati v vse oblike dejavnosti, ki izhajajo iz programa strokovnega usposabljanja, - opravljati naloge, za katere ga zadolži mentor, - voditi pripravniški dnevnik, - opozarjati mentorja, če usposabljanje ne teče po predpisanem programu, - predlagati izpopolnitev programa strokovnega usposabljanja. Od zgoraj naštetega se je zatikalo predvsem pri splošnem delu izpopolnjevanja, to je poznavanje delovne organizacije in poznavanje samoupravnih splošnih aktov, kajti pripravniki premalo študirajo tovrstno literaturo, čeprav jo imamo vso na razpolago in se bolj poglabljajo v strokovni del izpopolnjevanja. Imeli smo primere, da nekateri niso vedeli niti koliko temeljnih organizacij imamo in katere so njihove dejavnosti. Strokovni de pripravništva pa je v večini pri lerov bolj uspešen, saj se večin i pripravnikov usposablja za dela in naloge na katere je kasneje razporejen. Tisti pripravniki z višjo in visoko stopnjo izobrazbe morajo izdelati strokovno nalogo, ki jo predložijo v pismeni obliki strokovni komisiji. Tudi pri vodenju pripravniškega dnevnika se zatika, saj ga večina pripravnikov ne vodi. Po končani pripravniški dobi, ki traja najmanj 6 mesecev in največ eno leto, odvisno od stopnje stro- kovne izobrazbe, pripravniki opravljajo strokovni izpit. Izobraževalna služba je poskrbela, da je potekal izpit pred komisijo, ki jo je imenovala komisija za delovna razmerja. Izpitna komisija je sestavljena iz predsednika (ki je izbran iz liste strokovnjakov članov izpitnih komisij, ki jo sprejmejo organi splošnih združenj posameznih strok oz. medobčinskih zbornic) in dveh članov, ki sta iz vrst strokovnjakov delovne skupnosti ali TOZD in sta obenem tudi izpraševalca. Izpitne komisije so do sedaj pozitivno ocenile vse pripravnike, za kar smo izdelali ustrezne zapisnike in potrdila o uspešno opravljenem pripravniškem stažu. V bodoče se bo skušalo dati pripravništvu še večji poudarek, še zlasti zato, ker bomo imeli v bodoče iz srednjega usmerjenega izobraževanja veliko več pripravnikov z raznimi poklici za katere bomo morali pripraviti take programe strokovnega izpopolnjevanja, da se bo na podlagi le-teh naučil praktično uporabljati že pridobljeno znanje. Kot vemo je sedanja praksa v proizvodnji mnogo krajša kot je bila pred usmerjenim izobraževanjem. Mislimo, da bo pripravništvo še bolj dosledno steklo, saj smo razpisali mesto - vodja izobraževalne službe tokrat prvič, ki bo spremljal vso problematiko s področja celotnega izobraževanja v naši delovni organizaciji. Zapušek Marinka SODELUJTE V GLASILU ! vV V?<* vi* vt* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* *^s *-|v ^ HUMOR - Odločili smo se, da bomo poslovali z vsem svetom. V ta namen smo si priskrbeli tudi globus. k PLANIRANJE TRŽNEGA DELEŽA -- ELEMENT POSLOVNE POLITIKE Vsaka gospodarska organizacija ima večje število ciljev poslovanja, od takih, ki zadovoljujejo porabnike, poslovne partnerje, družbeno skupnost itd., do takih, ki zadovoljujejo ekonomski interes članov delovnega kolektiva. Stalno nove situacije, v katerih se gospodarska organizacija znajde na tržišču, zahtevajo nove cilje in učinkovito uskladitev obstoječih ciljev. Planiranje je pravzaprav usklajevanje ciljev in možnosti posamezne delovne organizacije. Za oblikovanje učinkovite poslovne politike, s katero moramo reagirati na vse bolj zaostrene tržne pogoje, je pomembno ugotavljanje in planiranje tržnega deleža. Do nedavnega je KTL zmogla zlahka prodati vso svojo proizvodnjo -zaradi česar je bil njen tržni delež avtomatično pogojen z njeni mi kapacitetami. Danes pa je znano, da izkoriščanje naših kapacitet pada - zaradi česar je pomembno, da zavzamemo ne več omenjeno "avtomatično" stališče do tržnega deleža, marveč aktivno. Tržni delež KTL bi na kratko lahko označil kot procent, s katerim KTL zadovoljuje potrebe tržišča (pri tem je pomembno predvsem tržišče SFRJ, v drugi vrsti pa tržišče SRS). V tem delu poslovne politike je potrebno predvideti časovno dinamiko doseganja določenega tržnega deleža, določiti tržne segmente, to je skupine kup cev in njihov redosled obdelave. Pripominjam, da se tržni delež nanaša prvenstveno na proizvod oziroma na sorodno skupino proizvodov. Tržni delež neke delovne organizacije, ki sestavlja več_ proizvodov iz več strok, je težko izračunati in se v praksi ne izvaja. Konkretno to pomeni, da lah ko v primeru KTL govorimo o tržnem deležu KTL npr. pri "valovitem kartonu" (kot proizvodu) ali pri "proizvodnji in predelavi papirja, lepenke in valovite lepenke" (kot stroki), težko pa govorimo o skupnem tržnem deležu KTL v SFRJ. V oddelku za ekonomski razvoj pripravljamo analizo tržnih deležev KTL za pretekla leta na osnovi primerjave podatkov o proizvod nji (statistična služba IND-1) naše DO ter drugih DO naše stroke v SFRJ. Iz te analize navajamo kot zanimivost izračun za leto 1980, pri čemer računamo, da za leto 1981 deleži ne morejo biti bistveno različni. Da bi utegnila biti ta informacija interesantna, sklepam na osnovi male ankete, ki sem jo izvedel med nekaterimi sodelavci v DS SS in ki je pokazala, da so vprašani prepričani, da je tržni delež KTL pri embalaži 20 do 30 %, pri proizvodnji papirja in kartonov pa nekaj manjši. Na osnovi podatkov, ki jih objavlja Zavod za statistiko SFRJ (glej bilten "Industrija 1980") - je znašala proizvodnja posameznih proizvodov v letu 1980, kot navajamo v naslednji tabeli: Stroka, proizvod KTL SRS SFRJ A - Proizvodnja papirja, lepenke in valovite lepenke: Ovojni in embalažni papir 2.805 20.125 314.355 Navadni tanki papir 1.622 59.446 61.177 Lepenka 3.130 28.565 47.338 Valovita lepenka 38.579 45.577 292.954 A - SKUPAJ 46.136 153.713 715.824 B - Predelava papirja, lepenke in valovite lepenke Potiskana in nepotiskana embaL 45.762 63.919 432.190 Drugi proizvodi predelave papirja 14.807 87.700 123.162 B - SKUPAJ 60.569 _151.619 555.352 A+B SKUPAJ (proizvodnja in predelava papirja) 106.705 305.332 1,271.176 C - Predelava kemičnih proizvodov: Drugi proizvodi iz plastičnih mas za široko potrošnjo 402 14.230 31.425 Č - Grafična dejavnost: Časopisi, revije in dr. občasni listi 21 21.898 170.433 Tiskovine in obrazci-enobarvni 53 13.220 71.722 Drugi tiskani proizvodi - razen embalaže 436 3.237 33.097 Č - SKUPAJ 510 38.355 275.252 Iz prikazanih podatkov nali tržne deleže, kot ni iz naslednje tabele: smo izraču so razvid- Tržni delež - % ■“‘““i KTL v SFRJ KTL v SRS SRS v SFRJ A - Proizvodnja papirja, lepenke in valovite lepenke: Ovojni in embalažni papir 0,9 13,9 6,4 97.2 Navadni tanki papir 2,7 2,7 Lepenka 6,6 11,0 60,3 Valovita lepenka 13.2 84,6 15.6 A - SKUPAJ 6,4 30,0 21,5 B - Predelava papirja, lepenke in valovite lepenke: Potiskana in nepotiskana embalaža 10,6 71,6 14,8 Drugi proizvodi predelave papirja 12,0 16.9 71.2 B - SKUPAJ 10,9 39,9 27,3 A+B SKUPAJ (proizvodnja in predelava papirja) 8,4 34,9 24,0 C - Predelava kemičnih proizvodov Drugi proizvodi iz plastičnih mas za široko potrošnjo 1,3 2,8 45,3 Č - Grafična dejavnost: Časopisi, revije in dr. občasni listi 0,01 0,1 12,8 Tiskovine in obraze - enobarvni 0,07 0,4 18,4 Drugi tiskani proizvodi -razei embalaže 1.3 13.5 9.8 č - SKUPAJ 0,2 1,3 13,9 Iz slednje tabele izhaja, da je v letu 1980 znašal tržni delež KTL pri proizvodnji papirja, lepenke in valovite lepenke v merilu SFRJ 6,4%, v merilu SRS pa 30%. Večji od teh je bil delež pri predelavi papirja, lepenke in valovite lepenke (torej pri pravi embalažni dejavnosti), ki je znašal v SFRJ 10,9 % oziroma 39,9 % v SRS.' Daleč manj pomemben je bil delež KTL pri predelavi kemičnih proizvodov (1,3 % v merilu SFRJ) ter grafični dejavnosti (0,2 % v istem merilu). Pripominjam, da prikazani procenti niso docela metodološko čisti, ker prikazujejo deleže proizvod- nje namesto deležev naše prodaje v celotni jugoslovanski potrošnji (vključno z uvozom in odbitkom izvoza). Kljub navedenemu pa prikazani tržni deleži - zlasti v družbi z deleži, ki jih še izraču navamo - lahko predstavljajo koristen element pri nadaljnjem oblikovanju naše poslovne politike. mgr.oec. Vladimir Pekle POŠKODBE PRI DELU JANUAR--JUNIJ 1982 Dne 30.6.1982 je bilo v DO KTL za Poslanih 2324 delavcev, od teh pa se je poškodovalo 83 delavcev, od tega 12 na poti. Poškodoval se je vsak 28. delavec. Vsak poškodovani je v povprečju boloval 12 delovnih dni. Težjih poškodb je bilo 5, od tega 2 na Poti. ^e podatke primerjamo s polletjem 1981 vidimo, da se je število Poškodb pri delu zmanjšalo od 91 na 82 (za 9 %), kakor tudi resnost poškodb od 12,7 na 12,1 Izgubljenih delovnih dni za eno Poškodbo. Število težjih poškodb na delu je enako kot ob polletju 1981, *'° je 3, od tega ena zelo težka -sroputacija do zapestja leve roke. Število poškodb na poti se je Zmanjšalo za polovico, od 24 na 12 V TOZD Kartonažna se je od 775 delavcev poškodovalo 35 delavcev, °d teh 7 na poti. Poškodoval se Je vsak 22. delavec. Vsak poškodovani je povprečno boloval lo delovnih dni. y Primerjavi s polletjem 1981 se je število poškodb pri delu 2manjšalo.od 54 na 35 (za 35 %), °d tega na delu iz 39 na 28 (za 28 %), na poti na delu pa iz T5 na 7 poškodb (za 53 %). Res-host poškodb se je zmanjšala od Tl|2 na 10,2 izgubljena delovna dneva za eno poškodbo. V tej TOZD Je bilo od 35 poškodovanih 16 ^nsk in 19 moških. Torej se je Poškodovala vsaka 28. ženska in vsak 18. moški. Največ izgubljenih dni ža eno Poškodbo je bilo v TOZD Lepenka sicer 60 dni, sledi Valkarton j~2,4, Kartonaža 12, Jelplast in Kuverta 11 dni, Kartonažna in Papirna konfekcija 10,2, DS SS °>7 ter Tika 7,7 delovnih dni, y Sigmi za 1 poškodbo 44 izgub-Tjenih delovnih dni. Poznavanje in izvajanje navodil 5a varno delo se odraža v zmanj-Sanju števila poškodb v DO KTL ^a 9 do 13 % napram polletjem 4978 - 1981. Neupoštevanje oziro-, 016 kršitve navodil pa imajo za poledice poškodbe, kar žal velja '-udi za obe težji poškodbi v TOZD “elplast in Papirna konfekcija. J. Kopač P° mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, z dne ?• 6. 1979, je Glasilo Kartonažne ovarne Ljubljana, na podlagi ■ točke prvega odstavka 36. čle-nu zakona o obdavčevanju pro-•zvodov (Ur in storitev v prometu Jradni list SFRJ, št. 33-316/72) °Proščeno temeljnega davka od Prometa proizvodov. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije Smo sredi priprav na 10.kongres Zveze sindikatov Slovenije in 9.kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Pripravam dajejo ton napori naše celotne družbe za uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije in nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja. Kongresni dokumenti so v razpravi in za objavo v glasilu smo pripravili kratek povzetek osnutka resolucije za 10.kongres Zveze sindikatov Slovenije: Naloge zveze sindikatov Slovenije v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih. Resolucija v uvodu poudarja, da so podlaga naše celotne dejavnosti za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja ustava, zakon o združenem delu, idejnopolitične usmeritve Zveze komunistov ter vsebinska in programska usmeritev sindikata. To je skupaj z nalogami, opredeljenimi na 9.kongresu ZSS in 3. kongresu samoupravijalcev trajna sestavina političnih prizadevanj in celotne ustvarjalne dejavnosti sindikata in drugih subjektivnih sil. V boju za uresničitev zgodovinskih nalog in ciljev delavskega razreda in delovnih ljudi bomo delavci.organizirani v sindikat, svojo dejavnost opirali na bogate izkušnje pri graditvi političnega sistema socialističnega samoupravljanja in na čvrsto odločenost, da nadaljujemo socialistično revolucijo po Titovi poti ter v duhu ustvarjalne dediščine Edvarda Kardelja. Samo s takšno delovno usmerjenostjo lahko sindikat uživa zaupanje članstva in postaja odločujoč družbeni subjekt pri povezovanju in uresničevanju delavsko-razred-nih interesov. To svoje mesto in vlogo v družbi bo sindikat odločno uveljavljal tudi v prihodnje, saj je uresničevanje socialističnega samoupravljanja in demokratičnih družbenih odnosov ena temeljnih pridobitev naše revolucije, ki jo lahko v prihodnje uspešno nadaljujemo le, če bodo njeni nosilci najširše samoupravno in politično organizirani delovni ljudje. Kljub številnim gospodarskim težavam in problemom, ki ne pestijo samo naše dežele, ugotavljamo, da smo v preteklem obdobju, ob prizadevanju vseh subjektivnih sil, utrjevali oblast delavskega razreda ter dosegli pomembne rezultate v materialnem, socialnem ter kulturnem razvoju naše družbe. OSNUTEK RESOLUCIJE 10. KONGRESA SLOVENSKIH SINDIKATOV Mesto, vloga ter sedanja in prihodnja družbena aktivnost sindikata imajo temeljno podlago v ustvarjalni moči delavcev in delovnih ljudi, prežeto z njihovo zavestjo o nujnosti boja za nadaljnji razvoj in krepitev političnega sistema socialističnega samoupravljanja in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.Ta naš boj je tudi odločen spopad s tistimi težnjami in njihovimi nosilci, ki izkoriščajo naše sedanje gospodarske težave za napad na samoupravljanje. Da bi se izkopali iz sedanjih gospodarskih težav, bo sindikat pomagal pri ustvarjanju pogojev za samoupravno povezovanje združenega dela in za združevanje dela in sredstev ne le v Sloveniji, temveč v vsej Jugoslaviji. Spodbujal bo oblikovanje in uveljavljanje bolj učinkovitih samoupravnih poti in načinov za uresničevanje samoupravnega socialističnega ekonomskega sistema in s tem hkrati pospeševal raz voj političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Zavedamo se, da je naš razvoj v preteklosti premalo temeljil na realno ustvarjenem dohodku. Zato v prihodnje ne bomo več mogli ni't ne bomo smeli gospodarskega in družbenega razvoja zagotavljati s sredstvi, ki nimajo podlage v dohodku, ali s prekomernim zadolževanjem v tujini. Iz politike razvoja moramo zato kar najhitreje odstraniti vsa žarišča inflacije, z ukrepi ekonomske politike pa zagotavljati uspešno uresničevanje ključnih nalog razvoja. Še zlasti odločno pa si moramo prizadevati za obvladovanje vseh vrst porabe v okviru ustvarjenega dohodka. V prihodnje se moramo še bolj odločno spopadati z vsemi izvori gospodarskih težav in oblikami protisamoupravnih teženj, z žarišči nestabilnosti, s povečevanjem ekonomske odvisnosti od tujine in z drugimi slabostmi, kar vse lahko celo ogrozi naš notranji socialistični samoupravni razvoj in neuvrščeno politiko Jugoslavije v mednarodnih odnosih. Z odločno družbenopolitično aktivnostjo si bomo prizadevali z razvojem samoupravljanja preseči odnose, v katerih se v družbi in v njenem upravljanju še ohranja prevelika upravijal-ska vloga družbenopolitične skupnosti nad gospodarstvom kar ohranja monopol države nad upravljanjem z družbeno lastnino in dcnodkom ter nad odločanjem o njegovem razporejanju. Odločno in organizirano si moramo prizadevati za hitrejši razvoj proizvajalnih sil kot podlage za uspešno in učinkovito reševanje zapletenih gospodarskih, političnih, socialnih in drugih problemov. Pri tem se moramo opreti predvsem na lastne sile in zmogljivosti ter bolje izkoristiti proizvodne in delovne zmogljivosti, rezerve, ki jih imamo v lastnem znanju in v naravnih bogastvih - je med drugih poudarjeno v resoluciji. Resolucija je izdelana po posameznih področjih, ki že v naslovih zajemajo usmeritve za delovanje sindikata: 1. Gospodarska stabilnost je temeljni interes delavcev; Kongres nalaga organom in organizacijam Zveze sindikatov Slovenije, da pri uresničevanju gospodarske stabilizacije dajo poudarek zlasti naslednjim nalogam: - bolj kakovostnemu in učinkovitejšemu združevanju dela in sredstev; - utrjevanju delavčevega samoupravnega družbenoekonomskega položaja pri obvladovanju pogojev za pridobivanje dohodka in njegovo porabo; - skrbi za gospodarno in izvozno usmerjeno proizvodnjo ter proizvodnjo, ki bo zagotavljala zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb,ki bo slonela na večji uporabi znanja in sodobne tehnologije,na dobrem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti, delovnega časa, ustrezni organizaciji dela ter smotrni porabi surovin in energije; - zaposlenosti, ki bo temeljila na produktivnem zaposlovanju; - realnemu in usklajenemu planiranju z opredeljenimi razvojnimi cilji, upoštevajoč dane materialne možnosti; - vodenju take investicijske politike, ki bo zagotavljala potrebne strukturne spremembe v gospodarstvu; - krepitvi odgovornosti za uresničevanje planskih ciljev in rezultate naložb; - oblikovanju take porabe dohodka, ki bo zagotavljala uresničevanje družbenih usmeritev in na podlagi tega realen obseg skupne in splošne porabe; - taki rasti osebnih dohodkov, ki ne bo odvisna le od nominalnega gibanja dohodka,temveč od vloženega dela delavcev pri gospodarjenju s sredstvi v procesu dela in od učinkovitosti naložb; - skrbi za tako rast osebnega dohodka, ki bo imel podlago v dvigu produktivnosti dela in v redno ustvarjenem dohodku. 2. Planiranje mora postati podlaga za urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka Sindikat bo sodeloval pri ustvarjanju pogojev, v katerih se bo samoupravno družbeno planiranje uveljavilo kot instrument združenega dela, s katerim se prek samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja opredeljujejo skupni in splošni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja. OSNUTEK RESOLUCIJE 10. KONGRESA SLOVENSKIH SINDIKATOV (nadalj. s 7. str.) Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije 3. Sindikat mora več prispevati k uveljavljanju samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja; 4. V pogojih družbene lastnine mora biti dohodek v rokah združenih delavcev; 5. Samoupravno odločanje o povečevanju cen mora biti v rokah delavcev temeljnih organizacij; 6. Gospodarjenje moramo spremljati in ocenjevati tudi s primerjanjem rezultatov gospodarjenja 7. Zaostriti odgovornost za naložbeno politiko in rezultate naložb - delovali bomo tako, da se bo na podlagi učinkovitejšega gospodarjenja, produktivnega dela in smotrne porabe ustvarjenega dohodka krepila akumulativna in reproduktivna sposobnost gospodarstva kot osnova za investicijsko porabo. 8. Vključevanje v mednarodno delitev dela je trajna potreba in interes delavcev 16.Samoupravna organiziranost združenega dela mora izražati dolgoročne interese in potrebe delavcev 17.Smotrno organiziranje strokovnih služb in zmanjševanje družbene režije 18. Naloge sindikata pri demokratičnem oblikovanju in sprejemanju samoupravnih odločitev 19. Delegatski sistem - sredstvo in pot za samoupravljanje delavskega razreda 20. Uvelj avljanje zbora združenega dela 21.Obveščenost delavcev -bistvena sestavina odločanja 22. Krepitev odgovornosti sindikata pri varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine 23. Zagotavljanje pravne pomoči delavcem 24. Zadovoljevanje izobrazbenih in kulturnih potreb -pomembna sestavina delavčevega osebnega in družbenega razvoja 25. Boljše delo in rezultati dela - pogoj za večjo materialno in socialno varnost 26.Smeri uresničevanja nekaterih najaktualnejših nalog na področju socialne politike Osnutek resolucije se končuje s posebnimi poglavji o: splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti , o mednarodnem sodelovanju in politični ter organizacij sko-kadrovskl krepitvi Zveze sindikatov Slovenije. 9. Znanstveno-raziskovalno delo mora služiti uresničevanju dolgoročnih ciljev delavskega razreda 10. Podlaga za združevanje sredstev v SIS materialne proizvodnje so usklajeni plani 11. Zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb mora temeljiti na realno ustvarjenem dohodku 12. Delitev po delu in rezultatih dela, motiv za boljše gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sredstvi 13. Dosledno uveljavljanje sistema delitve osebnih dohodkov, boj proti urav-nilovskim težnjam 14.Samoupravni sporazumi dejavnosti o osnovah za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke kot primerjalne podlage 15.Usposabljanje delavcev za dograjevanje in spremljanje uveljavljanja sistema delitve osebnih dohodkov HUMOR - Plače smo zmanjSali, zato pa v vsako kuverto vlagamo tudi po eno srečko Jugoslovanske loterije... KAKO LETUJEMO ? V drugi polovici julija smo si o-gledali del naših počitniških "punktov", kjer preživljajo naši delavci del zasluženega dopusta. Obiskali smo autocamp Funtana in Lanterna, ter počitniški dom v Fiesi. Bil je sončen, vendar soparen dan, ki je kar vlekel v vodo, To je bil verjetno tudi razlog da v Lanterni v opoldanskem času ni bilo nobenega letovalca v prikolici. V Funtani smo na klepet zavili k Metodi Pančur iz finančno računovodskega sektorja. V pogovoru, METODA PANČUR ki je potekal v senci borov je povedala, da je zadovoljna s to obliko letovanja, v prikolici namreč , ter da je preskrba v bližnji trgovini kar zadovoljiva; celo kavo dobijo, kar je v teh dneh prava redkost, zlasti na kopnem delu domovine. Kljub temu, da je prikolica brez predprostora - baldahina, je kar zadovoljna, saj je prikolica v senci, še ugodnejše pa bi bilo, če bi predprostor bil. Da je letovanje v prikolicah v okviru naših organiziranih oblik letovanja najcenejša varianta, nam dokazuje tudi hudomušno dejstvo, da smo poleg sogovornice iz finančno računovodskega sektorja srečali tudi Ivana Žgajnarja, tudi zaposlenega na finančno računovodskih poslih - finančniki že vedo, kako se obrne dinar ! Na poti proti Ljubljani smo zavili še v počitniški dom v Fiesi. Tudi tu je pogovor hitro stekel. Ob hladnem pivu so bili sogovorniki upravnik doma - Silvo Rehar, Ciril Mauser - bolj znan kot Čiro, ter Majda Mežan. Veliko besed je padlo o novem načinu prehrane v domu. Le-te ne pripravljajo več v našem domu, ampak se gostje hranijo v domu velenjskih rudar- UPRAVNIK POČITNIŠKEGA DOMA V FIESI-SILVO REHAR jev. Bilo je nekaj pikrih pripomb na odnos osebja v velenjskem domu; češ, da našigosti dobivajo manjše količine in tudi slabše oz. manjvredne priboljške pri kosilu. No, z razgovorom med upravnikoma obeh domov bo to odpravljeno. Na cene pijač v našem bifeju ni bilo pripomb, saj so na ravni cen v ostalih počitniških domovih, v posameznih primerih celo nižje. Vsi sogovorniki so bili enotnega mnenja, da se mora dom obnoviti, ter nikakor ne razmišljati o odprodaji. Da bi obnovili prejšen način priprave hrane v domu, pa je pogoj, da povečamo število ležišč, sicer so stroški personala previsoki. To je le nekaj utrinkov iz dopustovanja; v razgovorih z letovalci, ki so se že vrnili na delo, pa ugotavljamo, da so bili z letovanjem zadovoljni, da smo imeli srečno roko pri izbiri autocampov, ter da cene letovanja niso bile previsoke. O počutju letovalcev na Cresu pa bomo poročali v naslednji številki glasila. Videmšek Drago HUMOR OBISKALI SMO POČITNIŠKI DOM V FIESI FlESA-FOTOGRAFIRANA IZ NAŠEGA DOMA Počitniški dom naše delovna organizacije v Fiesi je ob našem Prihodu počival v miru, saj so bili vsi letovalci ob morju, na Plaži, ki je bila polna veselo razpoloženih in porjavelih teles. V prijetni senci, ki jo dela siroko razraščena vinska trta, na borišču našega počitniškega doma, smo najprej poklepetali z upraviteljem počitniškega doma, tovarišem Silvom Reharjem, ki nam le povedal naslednje: V domu imamo na razpolago 46 b*žišč. Danes irramo zasedenih 41 rn to predvsem z našimi delavci, 1® nekaj je zunanjih gostov, rastje nimajo pripoirto na opremljenost in čistočo sob. Tovariš Janez Mlinar je delavec TOZD "Valkarton" in je v našem razgovoru zelo aktivno sodeloval. Soglašal je s tem, kar so povedali naši oredhodni sogovorniki in dodal: Tovariš Janez Trampuš, delavec iz TOZD "Kartonažna" pa meni naslednje: "Delavci smo se lepo, zato ni prav, da bi dom prodali. Delavci smo pripravljeni sodelovati s prostovoljnim delom pri rednih popravilih, obnovi in razširitvi tega doma. Sem zidar in bi rad d ros to vol j no sodeloval ori popravilih v domu. Seveda oa bi "Na oočitnicah sem z družino. Imamo se odlično saj je vreme lepo, počutje nas vseh pa tudi. Hranimo se v naši kuhinji, saj nam v vele-Fiesi vedno imeli njskem domu ni pogodu in je upravnik doma pristal, da se kuha kosilo tudi za nas. Škoda, da sno ukinili kuhinjo, saj menim, da bi kadre zanjo lahko poiskali v naših temeljnih organizacijah. Sem proti temu, da se ta počitniški dom proda, saj že leta tukaj letujem in menim, da bilo potrebno večje sodelovanje vselpredstavlja za nas, delavce, naj-temeljnih organizacij in večji in- cenejšo in tako najugodnejšo obliko letovanja. Dom je zelo blizu Ljubljane, kar je ob današnjih cenah-bencina in energetski krizi dodatna ugodnost." teres za njegovo obnovo, predvsem vodilnih delavcev." Ves porjavel in počitniško razpoložen je prišel s plaže tudi tovariš Marijan Pisek, delavec delovne skupnosti, ki nam je povedal naslednje : "Imamo se lepo, saj je vreme sončno pa tudi zabave se ne manjka. Ples je kar na dveh koncih, tako da se vrtimo pozno v noč. Hrana je dobra, morda ralo predraga, sem pa zelo zadovoljen, ker nas z živili potrebnimi za pripravo zajtrka oziroma večerje (vse kar mu pač naročiš) oskrbi upravnik doma in to že zgodaj zjutraj. Tako imamo vsak dan sveža živila. Škoda le, ker smo zaradi organizirane prehrane v "velenjskem domu" delavci naše delovne organizacije premalo skupaj in se tako ne spoznavamo dovolj med seboj ." TOV. JANEZ TRAMPUŠ (nadalj. na 10. str.) ^nim, da letošnje leto ta počitniški dom ne bo imel finančne izgube, saj kuhinja, ki je v prejšnjih letih prinašala zaradi pre-?®jhne kapacitete doma izgubo, ■^tos ne obratuje. Delavci se hranijo v počitniškem domu "Rudnika", elenje, kjer je cena kosila 170 dinarjev in menim, da je ob sedanjih cenah hrane čisto zmerna. ^ši delavci - gostje našega počitniškega doma pa imajo v naši kuhinji na razpolago olinske Steni inike ter vso posodo in jedilni Pribor. Tako si lahko pripravijo j trk, nekateri pa si kuhajo tudi "tčerje. Menim, da ni bila dobra J**isel, da bi gostje.kuhinjo porabljali samo do 9 zjutraj,kajti jihove želje so drugačne, zato Pvoljujemo uporabo kuhinje tudi P°Poldan in zvečer. ®lišal sem, da so v vaši delovni rganizaciji nekateri zainteresira n prodajo tega počitniškega doma. ^■sllm, da bi bila to velika napaka /p je dom lepo urejen in tudi nje-jv'3 lega je zanimiva. Prav tako Jna dom precej neizkoriščenega nmljišča, ki bi lahko bil osnova ® njegavo širjenje in še večjo rejenost (parkirni prostor, prostor a šotore, prikolice itd.)" nnslednji sogovornik je bil ^nriš Alojz Šuc, upokojenec inSe delovne organizacije, ki nam Je Povedal: TOV. ALOJZ ŠUC "Z ženo sva prišla na krajše letovanje, vendar mi je v tem našem domu zelo všeč, saj imam prelete spomine nanj, še iz časov ko sem bil aktiven. Menim, da ne bi bilo prav, da se ta počitniški dom odtuji našim delavcem, saj je bilo do sedaj vanj vloženega veliko denarja oa tudi prostovoljneaa dela naših delavcev." TOV. JANEZ MLINAR HUMOR „Kateri turistični kraj se bo letos zabaval na najin račun? “ "EMBALAŽNI SERVIS Koper (nadalj. z 9. str.) REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA IMAJO V TOZD TRENUTNO DOVOLJ PA TUDI NAROČIL JE VSAK DAN VEČ. MARIJAN PISEK:„SONCE, TOPLO MORJE IN ZABAVA-RES PRIJETNE POČITNICE!” „VSA NOTRANJA NESOGLASJA BOMO SAMI REŠILI! NAJPREJ PA MORAMO SPREJETI SAMOUPRAVNE AKTE S PODROČJA NAGRAJEVANJA.” MAJDA MEŽAN:„POČITNIŠKI DOM MORA OSTATI NAŠ!” OBISKALI SMO. Tb so bila mnenja naših delavcev o letovanju v našem počitniškem domu v Fiesi. So zelo nohvalna in vzpodbudna, saj večina meni, potrebno dom obdržati. da je T.e. UTRINKI IZ TOZD PROGRAM UKREPOV ZA POSLOVANJE V ZAOSTRENIH POGOJIH GOSPODARJENJA TER ZA IZBOLJŠANJE POSLOVNIH REZULTATOV SMO ŽE SPREJELI!” Nagradna križanka Med pravilnimi reševalci bo izžrebanih 5 nagrajencev: 1. nagrada - 500 din 2. nagrada - 400 din 3. nagrada - 300 din 4. nagrada - 200 din 5. nagrada - 100 din vt* vt* vt* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* vi* *y% ^ ^ NOGOMETAŠI KARTONAŽNE VODIJO V TRIM LIGI P° končanem spomladanskem tekmovanju v trim ligi občine Ljubljana Center v nogometu vodijo v Ul- ligi nogometaši Kartonažne tovarne Ljubljana. V vseh šestih odigranih tekmah so bili boljši ter so svoje nasprotni-e visoko premagali ter vodijo na estvici s prednostjo petih točk. jesenski del tekmovanja se bo pri-Cel v mesecu septembru na novih asfaltnih igriščih na letnem telovadišču Partizana Narodni dom v Tivoliju. Upamo le, da bodo nogometaši na-daljevali z uspešnimi igrami tubi v jesenskem delu tekmovanja ter tudi na koncu osvojili prvo mesto. lestvica po spomladanskem delu tekmovanja: Kartonažna 39: 9 12 Astra 18:10 7 ^• Slovenija šport 23:15 6 *• Gimn. I. Cankar 19:16 6 5- Elektro Ljubljana 15:22 6 Statistika 7:29 3 ^ * Telematika 7:27 2 Rešitev oddajte osebno ali pa pošljite v zaprti kuverti z oznako "nagradna križanka" na naslov: Oddelek za samoupravljanje in informiranje, Ljubljana, Čufarjeva 16, najkasneje do 20. 9. 1982 Pravilna rešitev nagradne križanke s prejšnje številke glasila: Vodoravno: KLEPTOMAN, PRSTAN, DOGARSTVO, RIA, ND, 0T, VS, AMNESTIJA, PROSLAVA NA ČEBINAH, TAT, ISD, KARE, SLUTNJA, ČA, KS, ASTI, PATRIOT, PETROVIČ, ER, IZOSTRITEV, OBISTI, SM, TESAR, IVA, EK, IKT, ZOLA, IVER, AAR, LARS, ENOTA,SRK, BRAN, ČAJNIK, NETO, OKO, KRIMINAL, AT, CRCNIN, TOP, RUSIJA, BEDA, AOP, ŽG, OVADUH, NAGRADA, Čl, ONA, ETNA, DZ, ENOLONČNICA, MRVA, KAPA, JEAN, ND, BOL, REEČKA, JAGNJE,ČU, KAKO, NATEG , TU, PERJANICA, RACA, ODA, PS, IK, ANA, VIBA, AV, LEAR, OSP, RJ, RIMAČ, SURA, JURE, PLENICE, IRAK, OT, ARKA, MČ,NOTAR, MEDENJAK, II, PEA, AGAVA, SS, KARIERA, ŠM, OZN, DAN, K, IRSKA, KAJ, KARTONAŽNE TOVARNE RAABE, RATO, EGO, NV, IN, DRAP, CEV. Nagradna križanka: 1. nagrada 500,- din MIHEVC Janez - "Valkarton" 2. nagrada 400.- din PETAN Julka - upokojenka Ljubljana, Ptujska 27 3. nagrada 300.- din AVSEC Anton - DSSS 4. nagrada 200,- din ŠIRCELJ Majda - "Kuverta" 5. nagrada 100.- din POGAČAR Joža - upok. Tesarska 8, Ljubljana Pravilna rešitev nagradnih rebusov s prejšnje številke glasila: AVGUST KtjSSEL, BORA NOVAKOVIČ, TONE FLORJANČIČ, AVGUST ŠPOLAD, HENRIK KASTELIC, ETIANEI KAVČIČ, LADO BAČNIK, JOŽE ŠTUCIN, VINKO HALOŽAN, IVO THSNIELT, JANEZ VOGELNIK, MARJAN ŽITKO. NAGRADE PREJMEJO NASLEDNJI IZŽREBANI REŠEVALCI: Nagradni rebusi: 1. nagrada 300.- din ŠKERL Marko - DSSS 2. nagrada 200.- din MAJA RIBIČ - DSSS 3. nagrada 100,- din SEDEJ Janez - DSSS -fiortno rekreativne dejavnosti ■—Septembru in oktobru športno rekreativnimi dejav*-n°stmi bomo zopet nadaljevali v mesecu septembru. Tako je Predviden rekreativni izlet na °9enšperk pri Litiji, kjer se bo-,rPo tz Šmartnega napotili k gradu °9enšperku. Skupno bo okoli 1 Ur° hoje. Nato si bomo ogledali zhamenitosti samega gradu, pred-v®em pa Valvazorjevo sobo, po-P°ldne pa se bomo na livadi pri 9,radu rekreirali. Tako bomo igra-t* °dbojko, mali nogomet, badmin-a itd., skratka vsak si bo lahko asel del rekreacije. hQte*