List 19.
Od usnjarskih fabrik našiga cesar -
stva in pri strojenju potrebniga čresla.
Usnjarsko rokodelstvo jo eno nar imenitnisih obert-nijstev našima cesarstva. Ako štejemo v vsih deželah skupej 35 milionov ljudi in po občni razmeri rajtamo, da vsak človek za obuvalo 5 gold. na leto potrebuje, verze to na leto 175 milijonov goldinarjev; v strojenju se mora tudi za kakih 100 milionov gold. usnja znajti, in siroviga blaga nar manj za kakih 75 milijonov gold. pripravljeniga biti, ker strojenje med vsimi rokodelstvi nar več časa potrebuje. Tedaj leži v usnjarskih fabrikah trojna glavnica (kapital) namreč: za izdelano, napol izdelano in za sirovo blago.
Ako se rajta zraven se usnje, ki ga sedlarji (zot-larji) in mnogotere druge fabrike za mnogo rabo potrebujejo, nar manj na 75 milionov gold. vsako leto se pokaže iz tega, da vsako leto v usnju za kakih 425 golš. vrednosti lezi, brez vsiga tega, kar scer usna-rije za črčslo, delavce i. t. d. potrebujejo.
To nam očitno kaže imenitnost tega domačiga rokodelstva, ki bi se se veliko bolj povzdignilo, ko bi zamogli našiga usnja veliko v vunanje dežele spečati, kar dosihmal clo ne gre.
Perva potreba pa, da se zamore dobro usnje in po ceni izdelovati, je pa čreslo (Garbemateriale, Lohe), to je, lubad (skorja) hrastova, verbova, smerekova f. t. d., hrastove Šiške, jezice ali konoper i. t. d.
V vsim je pri nas še velika nemarnost, da bi se pazljivo ta lubad nabirala, posebno od mladih in spomladi posekanih dreves.
Koliko hrastove skorje gre pri nas v nemar, ki bi se dala za čreslo koristno porabiti! Kako nemarni smo na Avstrijanskim memo druzih deržav v reji h rastja! Ko bi se bregovi naših rek in potokov z ver-bami pridno zasadili, bi nam vergla verbova lubad veliko dobička, ker da dobro čreslo; na Rusovskim clo boljši juhtovino z verbovim čreslam strojijo. Ali tudi v tem se ne stori pri nas skoraj nič!
Ko bi pri nas sočne veje verb pridno klestili,  bi
dobili   čresla   dovelj,   in nove  veje  bi  ob   času   soko-
toka zopet poganjati  začele,  kar bi  tedaj  veliko  več
dobička doneslo, kakor ako se to pozimi zgodi!
J. Jauernik.