HITROST, HRUP IN ONESNAENJE
Odbomik mestnega zbora Miha Potonik je postavil na 55. skupni seji obeh zborov mestne skupine 8. novembra 1973 na-slednja vpraanja:
1. Kdo kontrolira hrup mestnih avtobusov in kakni so rezultati? Ali so v prihodnje predvideni duilci hrupa ali morda druge reitve - saj so stanovalci ob avtobusnih progah predvsem ob izpeljevanju avtobusov izpostavljeni pietiianemu hiupu?
2. Kdo kontrolira istost izpu-nih plinov mestnih avtobusov (pred-vsem krpanov) in kakni so rezul-tati? Kakne so monosti namesti-tve istilnih naprav?
3. Hitrost mestnih avtobiisov v centru je ob konicah (kljub nekaj rumenim pasovom) podobna hitrost peca. Kakne so monosti nadaljnje-ga poveanja hitrosti javnih pre-voznih sredstev? Verjetno je to mono le na kodo osebnih avtomo-bilov, za katere bi morali pripraviti veje parkirne prostore zunaj sredi-a Ljubljane; e bolj bi morali zoiti vozne pasove v prid javnih
prevoznih sredstev (iii rumeni pasovi) in e bolj omejiti monosti parkiranja v centru. Glede na seda-nje cestne zmogljivosti je bolje, e imamo ve avtobusov, ki hitro vo-zijo, kot pa po enega loveka v osebnih avtomobilih, ki se premi-kajo s hitrostjo peca. Prav tako bi morali (na kodo osebnih avtomobi-lov) omogoiti po mestu kolesarske steze brez nevarnosti, da bi kolesaija utegnil povoziti avtomobil!
4. Kakne so monosti za uvedbo loenih kolesaiskih stez po mestu (podobno kot so rumeni pasovi za avtobuse). V ZDA npr. je pravi bomm kolesaijev; avtomobilske ceste celo prcgrajujejo in namenjajo vozni piostoi kolesarjem tei grade vrsto posebnih kolesarskih steza.
5. Kakne so nadaljnje monosti izpeljave oziroma izgradnje kolesai-skih steza v okolici I.jubljane za re-
IZLET V BEGUNJE
V nedeljo, 9. decembra 1973 je taborniki odred CRNI MRAV po dolgem asu spet organiziral izlet. To je bil obenem tudi partizanski pohod ob obletnici republike. eprav je bilo precej slabo vreme, se je izleta udeleilo kar petinsedemdeset mlajih in starejih tabornikov.
Z vlakom smo se peljali do Lesc, potem pa smo pe v koloni odli do Begunj, kjer smo si z zanimanjem ogledali muzej in park talcev. Po ogledu smo li do spomenika v Diagi. Tu nam je stareji tabomik povedal mnogo zanimivosti o zloglasnih zaporih, ivljenju ujetnikov in o streljanju talcev. Spomin na vse umrle smo poastili z enomi- . nutim molkom. Pri spomeniku je zvestobo domovini in tabornikim zakonom prisegJo (udi nekaj noviii /anov.
Prehodili smo priblino dvanajst kilomettov in epiav nas je malo zeblo, smo bili vsi razpoloeni.
V programu imamo e ve izletov in akcij, saj elimo, da bi se tabornitvo v nai obini e bolj razmahnilo. To so dosedaj v veliki meri oviiale majhne dotacije, saj vekrat nismo mogli spiejeti novih lanov, kei si nismo mogli nakupiti niti najnujneje opieme. Upamo, da bo sedaj z ustanovitvijo TTKS in ob pomoi krajevne skupnosti Zelena jama bolje, tako da bomo lanom lahko nudili ve, kot smo jim mogli do sedaj. ODRED CRNI MRAV
kreacijo, kjer ni motornih vozil? Kolesarstvo bi se tako prav gotovo zelo razirilo in omililo prometne zastoje.
Iz odgovora uiada za promet skupine mesta Ljubljana je razvid-no naslednje:
Kl.TOCKI
Hrup mestnih avtobusov kontroli-rajo le ob tehninih pregledih. Po-staja milice za cestni promet, ki ima napravo za merjenje hiupa, te kon-trole ne izvaja, ker po navodilih za upoiabo naprave to ni mono. Rei-tve za zmanjanje hrupa je iskati le v kvalitetni konstrukciji motorjev. Za dosego tega cilja je Viator ,,glasne" FAPE e odpravil, ..glasnejfe" FIATE pa bo kot amortizirane e naslednje leto izloil iz prometa. Mercedesovi avtobusi tako glede hrupa kot glede dimljenja zakonsko zadovoijujejo.
K 2. TOCKI
istost izpunih plinov mestnih avtobusov redno kontroliiajo pri pregledih. Dokaj redne kontrole pa izvajajo organi milice, ki avtobuse po potrebi tudi izloijo iz prometa. Kar zadeva monost za namestitev istilnih naprav, pojasnjuje tehnina sluba Viatorja, da bodo v prihodnje Mercedesovi motorji tako izpopol-njeni, da praktino ne bodo ve onesnaevali zraka, e bolj uinko-vito pa bo odpravljen tudi hrup. Ta tovarna je namre v tej smeri e to-liko napredovala, da je na triu vodilna. Kar zadeva sicernjo one-snaitev ozraja v Ljubljani, piiptav-lja regionalni zavod za varstvo pri delu, skupaj z nao sanitarno inpek-cijo, ustrezno poroilo, ki bo rezul-tat meritev in raziskav na tem pod-roju.
K 3. TOKI
Urad za promet se na osnovi last-nih izkuenj in izkuenj v inozem-stvu zaveda, da je ena izmed mono-sti za reitev iz prometnega kaosa iz-raba voznega pasu v mestu z avtobu-som s 100 potniki uspeneja, kot pa izraba istega prostora s tremi osebnimi aytomobili s po enim pot-nikom. Zaradi tega je samoiniciativ-no in poskusno poskrbel za uvedbo prvih posebnih rumenih pasov za javni mestni potniki promet, ki so se prav dobro obnesli. Urad e raz-mislja o bodoi nadaljnji obseneji taki ureditvi (npr. Titova cesta skozi centcr naj bi sluila samo za javni promet). Zavedamo se, da je sodob-no in humano omejevatj individual-ni lokalni promet v cenuu, ki ga je mono nadomeititi z javnitn prome-tom in s primernim parkiranjem. Vendar pa se moramcr zavedati, da poteka zaradi neizgrajenosti eestne mree v Ljubljum po istih cestah po-leg lokalnega - tudi tranzitni in ostali promet, ki ga ne moremo na-domestiti z javnimi prornetnimi sredstvi. Do izgradnje novih obvoz-nih tranzitnih cest moramo na seda-
njem cestnem sistemu vzdrevati ko-likor toliko zadostno propustnost za tranzitni promet; to pa zaenkrat omejuje iio uvedbo posebnih voz-nih pasov za javni potniki promet. Realizacija predvidenega 10-letnega programa cgiadnje mestnega cestne-ga omreja bo omogoila tudi re-dukcijo ciljev urada za promet, usmerjen v radikalno redukcijo indi-cidualnega avtomobilskega prometa v centru.
K 4. TOCKI
V okviru tekoega dela je urad za promet e izdelal poseben predlog loenega sistema kolesarskih stez v centru po principu loenega obroa okrog centra v razdalji, ki omogoa im diiektneji dostop do posamez-nih ciljev. Dostop do tega obroa pa je predviden po posebnih kolesar-skih stezah ob vpadnicah. Na ta na-in bi se kolesar lahko varno in lo-eno pripeljal iz zunanjih stanovanj-skih predelov do centra oziroma obratno. V okviru tega programa je predvidena tudi rekreacijska kolesai-ska steza prek obmoja Tivolija in Ronika ter prek mesta do Golovca. Na vseh nujnih krianjih kolesarskih stez z diugimi prometnicami za motorni promet bi zaitili kolesarje s semaforji. Ta koncept pa je - se-veda - vezana za investicije.
K 5. TOCKI
Urad za promet je e od vsega za-etka mono zagovarjal upotcvanje kolesarskega prometa, to dokazujejo prometne reitve v mestu iz let 1962-1964 (ljubljansko vozlie). Urad je tudi v naslednjih letih pred-lagal reevanje kolesaiskega pro-meta, vendar je vse do najnoveje dobe hiter porast motorizacije vpli-val na javno mnenje v taki meri, da javnega interesa za reevanje proble-ma kolesarskega ptometa doslej e ni bilo.
GASILCI, PRIJATELJI GASILSTVA.OBCANI
Va prispevek h gradnji gasil-skega doma v Bizoviku je, da se udeleite
SILVESTROVANJA
v prosvetnem domu v Hru-ici v ponedeljek, 31. decem-bra 1973 s prietkom ob 19. uri. Prosto mesto si lahko rezervirate vsak dan od 16. ure dalje v prosvetnem domu. Izkupiek je name-njen za dograditev doma. Igra kvintet OFERJI. Za jedao in pijao poskrb-ljeno! *
GasilciNAPOMO!
A. PERME
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si