Zenski s v e t Pelargonije. Naše najbolj priljubljene in tudi najlepše cvetoee prijateljice so pelargonije. Njihovi škrlatasto rdeči cve.tovi žare raz kinečka okna in ob njib. rahlo rožni ter čisto beli. In 6pet drugje vidiš .prekraeno angleško pelargonijo, ki se košati 8 svojo lepoto, ter bršljanke, ki se obe-šajo raz okna balkonov in teras. Tako malo nege potrebujejo te rastline, da jib. lahko goji vsaka gospodinja. Zlasti našo slovensko dekle ne sme pozabiti, da so njena okna ogledalo njene pridnosti, nežnosti šn ljubezni. Navadna pelargonija ni izbirčna. Dobro se počuti v nekoliko težji zemlji in ljubi vlago. Najlepša cvete v razmeroma majhnem loncu na zračnem in subem prostoru. Spomladi je treba pelargonijo obrezati, zlaeti velike, rogovilaste rastline. Na vsaki mladiki pusti le štiri do pet očes. Potem jiii presadi, ko začno očesa poganjati. Če pa preje presajaš, jih obrežii šele, ko so se dobro ukoreninile. Obrez,o,vati in presajati ne sm&š hkrati. Koreninice lahko nekoliko skrajšaš. Prezimi pelargonijo v hladni sobi ali suhi kleti, kjer ne zmrzuj«. Zalivaj jo po potrebi in pazi, da ne zmočiš listov in stebla. Ovenele •tn odmrle dele odreži z ostrim nožem, prav tabo tudi orumenele liste, pri katerih pusti spodnji del peclja, kateri itak pozneje sam odpade. Pelargonije razmnožujemo s potaknjenci v poletnem času, od maja do eeptembra. Za po taknjence odreži čvrste in trdikaste, a ne vo dene poganjke in jih posadi v lonec ali za bojček, Spodnje liste potaknjencem prirežeš Če hočeš (imeti lep,o košato in ne rogovilasto rastlino, maraš že mlademu, dobro ukoreninjenemu potaknjencu odščipniti vršiček. Anglcčka pelargonija (žlahtna, aleluja, štefanija) je dosti bolj občutljiva od navadne in še lepša. Ugaja ji lažja prst. Potaknjence napravi poleti, ko pelargonija odcvete. Če jo obrežeš sp.omladi, jo s tem uničiš. S ščipanjem vršičkov dobiš močne, košate rastline. 1— Pozimi jih imej na zmerno hladnem, svetlem in zračnem prostoru. Bršljanka (viseča pelargonija) je tudi izredno lepa cvetica, ki napravi dolge poganjke z mnogimi cvetovi. Imeti pa hoče dosti sonca, močno zemljo (kompostno) in dosti vlage. Ko cvete, jo je dobro zalHi z razredčeno gnojnico iz kurjeka. Razmnožiš jih tudi s potaknjenci, ki se v dveh do treh letih bujno razvijejo. Prezimi jib v hladnih, svetlih prostorib. Z majhno pozornostjo in pridnostjo more vsaka vzgojiti te hvaležne cvetice v bujno okrasje svojega doma. Vrt v maju. Mesec cvetja je tu! Vendar nas veselje nad lepiin cvetjem ne sme ovirati, da ne bi prepreeili tudi rasti našega škodljivca — plevela. Treba bo že okopati zgodnje zelje, ohrovt in kolerabo, ki smo jih presadili iz toplih gredic. Kumare, buče, papriko in paradižnike pa presadt na prosto šele v drugi polovici maja, ker so te rastline občutl;;ve za mraz. Sejemo v maju kar na prosto kumare, jeililne buče, redkvico, pozni grah, peso, špinačo, pozno zelje in pozni ohrovt. Koncem me- seca maja sejemo radič in endivijo. Za zgodnjo setev je rumena endirvija, za jesensko in zirnsko uporabo pa zelena. V maju posadimo tudi fižol. Setve je treba pleti in razredčiti. Zatiranje plevela je za rast rastlin nujno potrebno. Ob deževju pa je dobro zalivati zelenjad z razr&dčeno gnojnico iz kurjeka. Če se pojavijo bolhe, jih preženemo s škropljenjem tobačnega ek.strakta, ali pa e pepelom, ki ga posejemo po gredicah. Na cvetlične grede nasadimo letne cvetlice: astre, šeboje, cinije, nageljne in druge, ki jib presadimo iz zabojčkov ali iz toplih gred. Napravimo potaknjence od krizantem. Mačeham, marjeticam, potočnicam poberemo seme in ga spravimo. Če rimamo slabotne in bolne sobne cvetlice, jih presadimo v izpraznjene tople grede ali na vrtno leho, da se na novo opomorejo. Če je sonce preinočno, jib je treba zasenčiti. Oleandre postavimo na sonce in jih. izdatno in redno zalivamo. Vrtnice moramo ob hladnem vremenu čez noč pokriti z lahkimi cunjami ali s časopisnirn papirjem. Več zelenjadi in sadja! Pri naši vsakdanji prelirani često pogrešimo. Ni dovolj, da se. nasitimo in ni vseeno, kaj jemo. Naše telo prehranjuje kri, od katere je odvisno naše zdravje. Kri pa nastaja iz jedi in )ijače, ki jo uživamo. Iz tega sklepamo, da e nepravilna prehrana lahko vzrok mnogim ooleznim. Zelenjad vsebuje ij^nogo redilnih snovi: beIjakovin, rudninskih. isnovi in vitaminov, kar v drugi lirani ne dobimo v zadostni meri. Te 3iiovi so za razvoj našega organizma nujno potrebne, ker bi se brez njih ne mogel vsestransko razviti. Zaradi pomanjkanja nekaterih rudninskih snovi kri ne more odvajati Skodljivih primesi, zlasti ogljikove kisline. Pomanjkanje apna pa povzroča mnoge kostne bolozni, posebno »angleško bolezen« (to je omehčanje kosti), slabo zobovje itd. Ker uživamo preveč mesne lirane, krompirja in moke, sprejemamo s tem preveč bsljakovin in Skroba. S tem si pa skvarimo kri in posledica tega je slaba odpo-most našega telesa proti raznim boleznim. Ker manjka taki hrani rudninskih snovi, moramo poiskati druge, ki nam da hadomestilo — to je sadje ln zelenjavo. Sadje uživajmo sveža. S kuhanjem in suSenjem se porazgubi mnogo redilnih snovi. V sadju je dosti sadnega sladkorja, ki je lahko p-rebavljiv in važan za prehrano. Glavna jed pri kosilu naj bi bila zelenjad: ohrovt, zelje, solata, cndivija, regrat, špinača, kopriva, rdeča pesa, koleraba, redkev. Najbolj priporočljiva od zelenjave je špinača, ki vsebuje največ rudninskih snovi in vitaminov. Vendar ee je v naših kubinjah zalo malo uporablja. Nekatere moti njen okus, to pa zaradi tega, ker so si ga pokvarili z napačno prehrano. Špinačo pripravljajo gospodinje tako, da jo skuhajo, sesekljajo itd. To je precej zamudno in obenem manj kristno, kakor če jo pripravimo svežo. Špina"-o kuhamo, če je že stara in lesnata. Veliko ckusncjša je, če jo samo dušimo v suroveni maslu ali masti. Obenem pa ohrani svoj okus in .vee redilne snovi. Prinašamo tudi nekaj navodil za pripravljanje špinačr*. Euhinja, N adna špinača. Osnaži špinačo, jo operi in skuhaj v zavredi vodi. Čez nekaj minut jo odcedi in drabno sasekljaj na deski. Na masti napravi svetlo prežganje, zreži nanj sirok fiesnja in zelenega peteršilja. Str&ai na to seseklrno špinačo, jo zalij z juho in osoli. Ko vre nekaj časa, pa prideni še žlico kisle smetane. Pxav tako ee pripravi tudi kopiive, M. so kot špinača izborna prikuha. Uporabljaj mlade liste kopriv. Bolj priporočljiv način pripravljanja špl-. nače je sledoči: Špinačo pperi v več vodah. V kozid razgrej surovega masla ter opraža v njem malo čebule in moke. Potem prideni cele surove šplnačne listo in ji.b duai pet minut. Špinačo osoli in ko ee je tekočina izparila, dodaj še kisle smetane in jed je pripravljena. Drugi način: Surovo špinačo na drobno sesekljaj, preden jo daš dušit. Narediš jo tudl lahko brez čeibule in moke, samo z maslom in smetano. Soli potrebuje ta špinača zelo malo, ker jo ima saraa dovolj v sebi. Špinačna solata. Spinačne liste brez pecljev dobro operi, ocedi in zreži na drobne rezance in jo zmešaj s splatno omako, ki jo pripraviš takole: vzeml pet rumenjakov od;:trdo kuhanih jajc in jih dobro pretlač.i skozr pehovko. Prideni 5 do 6 žlic dobrega olja, sok ene do dveh limon in par zrn soli. Dobro zmešano vlij na solato. Ta solata je izredno zdrava jed in ker jo jemo surovo, ne more izgubiti s kuhanjem nobene hranljive snovi. Majriško vino. Natrgaj precej velik šopek dišečih perl — valdmajstra — ter poreži cvetoče vršičke. N.-. nje nalij dobrega belega vina in prideni sY ".• korja, da bo primerno sladko. Zreži neoh iljeno pomaraačo na rezine in jo namočj' ; ven. To poikrij in pusti stati par ur, da sr ;no navzame duha dišeče perle. Nato ga cedi v st&klenico. Cvetlice ne emejio os! v vinu predolgo, da ne postane grenko.