PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 60 lir
Leto XXTV, Št. 211 (7104)
TRST, sobota, 14. septembra 196ft
POGUMNO, ČEPRAV DVOUMNO STALIŠČE
TITO SPREJEL PREDSEDNIKE OBČINSKIH SKUPŠČIN PRIMORSKE
Govor predsednika vlade Černika Edvard Kardelj slavnostni govornik
na jutrišnji proslavi v Novi Gorici
Članek Milana Vižintina v današnjem ljubljanskem «Delu» - V Novi Gorici že vlada praznično razpoloženje
na zasedanju parlamenta CSSR
Poslanci so burno pozdravili Černika, Svobodo, Dubčka in Smrkovskega - Predsednik vlade ni v ničemer spremenil stališča - Manj ostri napadi moskovskega tiska
PRAGA, 12. — Danes se je sestal češkoslovaški parlament, ki je pričel razpravljati o nekaterih neugodnih ukrepih, ki jih je že pred dnevi napovedal predsednik republike Svoboda. Parlament je začel zasedanje v svečanem vzdušju, saj gre za Prvo plenarno zasedanje, ko so se iz Prage umaknile tuje čete. Parlament je z bučnimi ovacijami pozdravil predsednika republike Svobodo in je še zlasti toplo pozdravil generalnega tajnika Dubčka.
Zasedanje parlamenta je otvoril Predsednik Smrkovsky in je njegov
govor neposredno prenašal praški radio.
Najpomembnejši govor pa je imel Predsednik vlade Černik, ki je bil oprezen in ki je dejal, da je treba moskovske sporazume izvajati do konca, ker se ne sme podcenjevati mednarodnih vprašanj in ker je treba politični položaj ocenjevati na osnovi realističnih mednarodnih odnosov.
Cernik je rekel, da vlada zagotavlja varnost in suverenost republike in je v tej zveza napovedal Ustanovitev novega izrednega odbora za obrambo republike. Dejal je tudi, da bodo okrepili povezavo z državami varšavskega pakta, pri tomer je istočasno tudi govoril o •zredni vlogi češkoslovaških oboroženih sil, katerih moralne vrednosti bodo prispevale k uresničenju Upanj, da se obnovi nacionalna suverenost.
V prvem delu svojega govora je Predsednik vlade orisal okoliščine, ko je januarja komunistična partija Češkoslovaške sklenila, da gre Po novi poti in da ustvari moder-»o socialistično družbo na osnovi Pačel marksizma-leninizma. V tej *vezi je tudi omenil aprilske vladne sklepe, da bi uredili federativ-Po utrditev. Govoril je tudi o eko-Pomski reformi in o spremembah v zunanji politiki v soglasju z o-stalimi socialističnimi državami. V tem okviru so tisk, radio in televizija dobili izredni pomen. Vlada le dovolila svobodo besede, ki jo P' hotela omejiti za določene skupine oseb.
Vendar pa je prišlo do socialističnega razvoja, ki je imel določene slabosti, tako da je prišlo tuja do ekstremističnih izkrivljenj •P do desničarskih teženj. Vlada le napravila vse, da bi se te tendence uredile in pri čemer ni pohabila na imperialistične subverzlv-Pe sile, ki niso nikoli prenehale s svojo dejavnostjo, da bi vplivale Pe socialistični razvoj v deželi.
. Cernik je skratka govoril o dojenih težavah, istočasno pa je "Udi podčrtal, da gre izključno za Politična vprašanja in da so bili Pripravljeni, ter sposobni, rešiti ta Politična vprašanja s političnimi Sredstvi. Istočasno pa so »določene države« bile mnenja, da obstaja po januarskem preokretu na češkoslovaškem nevarnost desničarskega preloma in so bila mnenja, ds ta nevarnost obsega interese ;5ega socialističnega sveta. Na tej Osnovi je prišlo do okupacije Češkoslovaške s strani oboroženih Sil Petih držav varšavskega pakta. , predsednik vlade je izjavil, da {koko na osnovi teh ugotovitev v 'JPenu vlade potrdi naslednje: 1. Padaljeval se bo razvoj, ki se je "ičel januarja na osnovi razvoja v°dilnih sil družbe, pri čemer bo-
do upoštevali določene nove okoliščine; 2. tudi v zvezi z novo stvarnostjo bo Češkoslovaška ostala sestavni del socialistične družbe in je pripravljena okrepiti ter razviti medsebojne odnose; 3. edina pot, ki se ji lahko sedaj sledi, je povezana z razvojem pogajanj z Moskvo in vlada je prepričana, da je politična rešitev možna samo na tej poti in da ta politična rešitev odgovarja interesom češkoslovaških narodov, delavskega razreda, kmetov, intelektualcev in torej interesov socializma ter socialistične družbe.
Cernik je nato izjavil, da so že 27. aprila predlagali federalistično ureditev države in da naj bi ta program izpolnili 28. oktobra. Ni hotel mnogo govoriti o umiku tujih čet iz mest, češ da gre za vprašanje obrambnega ministra in za vprašanje nadaljnjih pogajanj. V tej zvezd je dejal, da bo prišlo do dokončnega umika armad petih držav varšavskega zavezništva, ko se bo normaliziral položaj in ko se bodo po «njih mnenju« okrepile socialistične pozicije. Vse narodne sile morajo sprejeti odločne ukrepe, da se normalizira življenje v državi in da se okrepi vloga komunistične partije. V tej zvezi je tudi Cernik odločno zahteval, da sredstva za obveščanja razumejo položaj in da prispevajo k normalizaciji. Dejal je, da je prepričan, da bo ljudstvo razumelo zapletenost vprašanj in da bo prispevalo k utrditvi socializma ter socialistične republike.
Končno je Cernik izjavil, da bodo utrdili obrambni sistem varšavskega pakta in da bodo izvršili vse obveznosti, ki iz tega pakta izhajajo. Glede češkoslovaških di-žavljanov, ki so v tujini, pa je rekel, da je treba olajšati njih povratek.
Svoj obsežen govor je zaključil z zahvalo vsem odkritosrčnim prijateljem Češkoslovaške, vsem socialističnim državam in vsem socialističnim silam v svetu. Češkoslovaška je in bo ostala socialistična država. Osnovne smernice češkoslovaške zunanje politike ne bodo in ne morejo biti spremenjene.
Češkoslovaška je zahtevala, da umaknejo razprave o njeni* stvarnosti pred varnostnim svetom ter je mnenja, da se lahko to vprašanje reši samo z neposrednimi pogajanji med državami in z armadami, ki so prišle na češkoslovaško ozemlje. Vlada bo zasledovala normalizacijo na osnovi realističnih pogojev. Istočasno pa tudi ne bo več podcenjevala objektivnih mednarodnih faktorjev in bo tudi glede vprašanj realistično ocenjevala položaj.
Cernik skratka niti od daleč ni hotel priznati obstoja kontrarevolucije na Češkoslovaškem, temveč je prav obratno na najbolj odločen način zagovarjal dosedanji češkoslovaški razvoj, pri čemer je bil tudi istočasno izredno oprezen in stvaren.
Njegov govor je uvod k predlo-
žitvi zakonskih predlogov, ki jih ne«. Jugoslovansko stališče pove-
bo skupščina zelo nerada sprejela, vendar pa istočasno prav to dejstvo predstavlja pomemben korak k resnični normalizaciji v CSSR. saj vsi vladni organi in vsi najvidnejši predstavniki:	Cernik,
Dubček, Svoboda in Smrkovs'ky s svojo prisotnostjo potrjujejo, da je parlament resnični nadzornik in odločilni organ republike. Kljub temu pa bo parlament pod tujo silo bil prisiljen izglasovati represivne ukrepe glede svobode tiska, združevanj in nekaterih drugih vprašanj.
V Moskvi je današnji tisk nadaljeval s svojimi že znanimi stališči, pri čemer je edino nova zanimivost, da so kritiko razširili na Jugoslavijo, češ da ne razume stvarnosti, ki je nastala z moskovskim sporazumom s CSSR in da se igra z nevarnostjo »bratske voj-
zujejo s stališčem Pekinga in v tej zvezi list »Sovjetska Rusija« piše o odmevih v Pekingu in v Beogradu.
Agencija Tass pa danes objavlja vest, da v Češkoslovaški še vedno obstajajo desničarski in protisocialistični elementi, ki imajo v rokah odločilne vladne in partijske funkcije. Gre za sile, ki se še vedno poslužujejo s sredstvi informacij, da bi izkoristili protisocialistična in protisovjetska čustva. Agencija dodaja, da je normalizacija možna samo s politično izolacijo protirevolucionarnih sil. Zaradi tega je nujno potrebno sedanje strogo nadzorstvo nad tiskom v CSSR. Zanimivo pa je, da Tass prvikrat ločuje osrednji od pokrajinskega tiska in je mnenja, da je treba izvajati še zlasti ostro nadzorstvo nad pokrajinskim tiskom.
LJUBLJANA, 13. — Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes v Zagrebu v vili Zagorje predsednike občinskih skupščin Ajdovščine, Idrije, Ilirske Bistrice, Izole, Kopra, Nove Gorice, Pirana, Postojne, Sežane in Tolmina. Sprejema so se udeležili Jolanda Kos, predsednica piranske občinske skupščine, Angel Slokar, predsednik ajdovske občine, Stanko Gurovec — Idrija, Vitomir Dekleva — Ilirska Bistrica, Jernej Humar — Izola, Miro Kocjan — Koper, Milan Vižintin — Nova Gorica, Milan Fajdiga — Postojna, Evstahij Zadnikar — Sežana in Franc Skok — Tolmin.
Predsednika Tita so seznanili s programom proslave ob 25. obletnici vstaje primorskega ljudstva v Novi Gorici. Proslave se bodo udeležili tudi številni Italijani, ki so sodelovali z jugoslovanskimi borci v antifašistični vojni.
V pogovoru s predsednikom Titom so predsedniki primorskih občin poudarili, da bodo to proslavo izkoristili tudi za poglabljanje prijateljskih odnosov z Italijo. V spomin na proslave so izročili pred-
itiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMimuiiMiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V SENATNI KOMISIJI ZA NOTRANJE ZADEVE
Predlog za amnestiranje političnih sindikalnih in študentskih demonstrantov
Nadaljuje se delo CK PSIUP ■ Zasedanje izvršnega odbora zveze «spontanih skupin»
^slepice popustljivosti londona
Sodišče rasista Smitha potrdilo smrtne obsodbe
Prizivno sodišče trdi, da je Smithova vlada edina zakonita vlada v Rodeziji
„ SALISBURY, 13. — Prizivni od-ulek rodezijskega vrhovnega sodl-h,a je danes razsodil, da je sedala Smithova vlada edina zakola vlada v deželi in da je ustava u leta 1985 edina ustava te deže->!• Prizivno sodišče je zavrnilo pri-32 Afričanov, ki so bili obso-kS1 na smrt. že v prvi stopnji je S»Sče potrdilo, da rodezijsko so-£*ee ni več vezano na odločitve ^‘vatnega sveta kraljice, ki je pogostil obsojene na smrt. Zadevo a tedaj predložili prizivnemu so-ki je danes potrdilo smrtno ln zanikalo veljavnost od-7,tev privatnega sveta kraljice. Guverner Gibbs je izjavil, da ne uznava veljavnosti razsodbe pri-v maga sodišča, ki vidi v Smithovi edino zakonito oblast v Ro-Izjavil je, da je še vedno »Turner Rodezije in da je edini goniti predstavnik kraljice v Ro-ji. Rodezijska rasistična vlada y de priznava več oblasti Gibbsa, ujddar pa je ta še vedno v Sali-ftplu ’m ooudarja, da »še vedno pripomore k sporazumu, ki. pečina Rodezijcev želi«. Hrčfedstavniki m'nistrstva za od-s Commomvealthom v Lon-H) du je izjavil, da se ustavne raz-niso z novo razsodbo v ni-r spremenile ter da je vr-H-vdo sodišče za Rodezijo še ved-je Privatni svet Kraljice. Poudaril da se težavno stanje lahko reši *do s povratkom k ustavni zakoni-
tosti. Predstavnik pa ni hotel odgovorit na vprašanje, kakšne ukrepe namerava britanska vlada sedaj sprejeti.
Te dni se Izvaja nov pritisk na britansko vlado, naj obnovi pogajanja s Smithom, zlasti sedaj, ko je v stranki, ki podpira njegov režim, nastal razkol, ker skrajna desnica meni, da Smith vodi premalo ostro rasistično politiko.
Konferenca nejedrskih držav
ŽENEVA, 13. — Brazilska delegacija v prvi komisiji konference nejedrskih držav je predlagala, naj bi pripravili mednarodno konvencijo, s katero bi se jedrske države obvezale, da bodo dale trdna jamstva vsem nejedrskim državam Konvencijo naj bi sklenili najpozneje do maja 1969. Brazilski predstavnik je izjavil, da so o tem predlogu razpravljali v latinsko’ ameriški skupini, ki ga je z večino odobrila. Brazilija je mnenja, da sedanja konferenca ni najbolj primeren forum za razpravljanje o tej zadevi, ker niso vse države ^em katoliškem gibanju. Delav-članice Združenih narodov. Pri- k organizacijo ACI vabi, nai merna rešitev bo noogooa &amo ,. _?	.	.	.
ob udeležbi vseh tistih ki imajo I °Pustl dvoumnost m »besedna ne monopol jedrskega orožja.	soglasja v sklopu mtegraUstičn...
pojmovanja enotnosti« ter prizna nujnost »osvoboditve vsega gibanja«, katerega somišljeniki naj svobodno izbirajo svoje mesto v bojih z drugimi silami italijanske levic?-.
RIM, 13. — Javni tožilec je oddal pristojnemu sodniku svojo obtožnico in ga prosil, naj začne sodno razpravo proti bivšemu rimskemu županu Petrucciju, ki je bil osumljen zaradi goljufije pri upravi ustanove ONMI.
Dean Rusk o vplivnih področjih
NEW HAVEN, 13. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je na zborovanju združenja industdjcev države Connecticut izjavil, da sc brez podlage obtožbe, da je sovjetska vojska vdrla v Češkoslovaško, ker je imela privolitev ZDA.
RIM, 13. — Komisija za notranje zadeve v senatu je razpravljala o predlogu socialista Codignole, naj se z zakonskim odlokom amnestirajo vsi, proti katerim so policijske ali sodne oblasti sprožile sodni postopek zaradi političnih, sindikalnih ali študentskih manifestacij.
Polemike so bile dolge, a se pro ti ukrepu ni nihče prav odločno izrekel. Sam predstavnik demokr-ščanskih senatorjev Gonella je prosil samo za odložitev razprave, da bi se o stvari bolje poučil. O istem predlogu razpravlja tudi pravosodna komisija senata, ki pa še ni zaključila dela, medtem ko je komisija za notranje zadeve svoje delo že zaključila zaradi pritiska levih poslancev, ki so preglasovali druge komisarje. Demokristjani so se med glasovanjem umaknili iz dvorane.
Zaključki komisije priporočajo sprejem predloga o amnestiji, ki bi ustavila skoraj sto sodnih postopkov. Predlaga pa tudi neka tere spremembe.
Prav tako so predlagali nekatere spremembe v besedilu nekateri predstavniki KD v pravosodni komisiji, medtem ko je demokrščati ski senator Carraro bil odločno proti. Predlog sprejemajo socialisti, komunisti in neodvisni levičarji, ki jih zastopa Galante Garrone. Pravosodni minister Gonella je dejal, da bo povedal mnenje vlade na prihodnji seji.
CK PSIUP, nadaljuje delo. Sklenil je podaljšati zasedanje še za nekaj dni, ker se je k razpravi prijavilo zelo veliko število govornikov.
Prvi današnji govornik je bil poslanec Lami, ki je odobril sovjetsko intervencijo na Češkoslovaškem, čeprav jo je Imenoval »težavno dejanje«, a jo opravičuje, ker meni, da bi sicer «moralo priti do novega posega čez štiri mesece«. Tak poseg bi imel še hujše posledice. Negativno je ocenil češkoslovaško «novo pot«, o kateri je dejal, da je sprejela proces «pc-zahodnjevanja« in tako «potrdila logiko blokov, ki je za socialiste nesprejemljiva«.
Predsednik poslanske skupine Ceravolo pa je podprl stališče strankinega vodstva, ki je obsodilo zasedbo Češkoslovaške, in dejal, da je potrebna globja analiza »degeneracije«, ki je privedla do zasedbe.	.
Zadnji govornik na zasedanju CK PSIUP je bil predsednik centralnega komiteja poslanec Lelio Basso, ki je dejal, da je »nova pot« bil poskus češkoslovaške partije prehoda od birokratskega k demokratičnemu socializmu. Dejal je, da bi tak prehod bil toliko lažji za češkoslovaške tovariše, «če bi jim zavezniki stali ob strani, medtem ko zaradi posega tvegajo blokirati vsakršno obnovo in zaostrujejo položaj«.	,	. ,
V Benetkah se je na Lidu odprl 18. kongres zveze demokristjanskitt strank, ki mu predseduje tajnik italijanske KD Mariano Rumor.
Hkrati pa je v Bologni zased.u Izvršni odbor zveze «spontanlil skupin«, ki so nastale kot politična alternativa katoličanov, ki zavračajo enotnost v KD in zahtevajo sodelovanje v duhu najnaprec! nejših načel sodelovanja z levimi silami.
«Spontane skupine« obsojajo vdor na Češkoslovaško ter se strinjajo s stališčem KPI, medtem ko zavračajo stališče PSIUP.
Izvršni odbor »Spontanih skupin« je nato izrazil svoje mnenje o najnovejšem razvoju v italijan-
Pripomnil je, da se ZDA niso nikoli z nikomer sporazumele o vpliv, nih področjih. Trdil je tudi, da v Jalti ni bilo nikoli govora o vplivnih področjih.
Vendar pa je Rusk priznal, da je Evropa razdeljena, in je pripisal odgovornost Sovjetski zvezi, »ki je prekršila obljube v Jalti, uporabljala silo ali grozila z njo, da vsili komunistični režim v Romuniji, Bolgariji, Poljski, Madžarski, Češkoslovaški in na sovjetskem področju Nemčije«.
Rusk je trebi, da je atlantski pakt obrambnega značaja in da ZDA ne zahtevajo nobenega vplivnega področja v zahodni Evropi.
Zatem je -v zvezi s Češkoslovaško dejal, da ZDA niso nikoli Kakor koli pokazale «namena, ignorirati invazijo Češkoslovaške, temveč so ostro protestirale pri sovjet skem poslaništvu v Washingtonu proti sovjetskim obtožbam o ameriškem sodelovanju pri načrtu za zrušitev socializma v CSSR«.
RIM, 13. — Odpotoval je zunanji minister Saudove Arabije Saqqal, ki je bil nekaj dni gost italijanskega zunanjega ministra Medicija.
NOV IZRAELSKI NAPAD NA JORDANSKE POLOŽAJE
Naser bo danes govoril
na kongresu socialistične zveze
«AI Ahram» piše o potrebi pripravljenosti, Moše Dajan pa pravi, da ni nevarnosti nove vojne
KAIRO, 13. — Kairski radio je javil, da sta davi dve izraelski iz-vidniški letali leteli nad egiptovskimi položaji na področju Sueškega prekopa. Protiletalska o-bramba je letali prisilila na umik.
Jordanski vojaški predstavnik je sporočil, da so izraelske sile streljale na jordanske položaje na področju Tel Al Sukar. Jordanci so odgovorili in streljanje je trajalo petnajst minut. Ni hilo žrtev.
Predsednik Naser bo govoril jutri zvečdr ob 18. uri po italijanskem času po radiu ob začetku zasedanja kongresa arabske socialistične zveze. Domneva se, da bo govoril o zadnjih izraelskih napadih oh Sueškem prekopu in o vojaškem stanju v ZAR.
V Tel Avivu je izraelski zunanji minister Aba Eban na nekem banketu pozval Egipčane, naj ne verjamejo govoricam o pripravah za nov izraelski napad. Dejal je, da če bosta obe strani ohranili hladnokrvnost, bo moč še dalje ohraniti premirje. Trdil je, da je Izrael pripravljen »storiti vse mogoče, da se spoštuje premirje z Egiptom«.
Zatem je Eban izjavil, da je Izrael razočaran nad zadnjo razpravo v varnostnem svetu v zvezi s spopadom oh Sueškem prekopu. Ponovil je, da niso mogoča mirovna pogajanja, če Arabci ne sprejmejo neposrednih pogajanj z Izraelom. Ko-nčno je izjavil, da je treba nadaljevati stike z Jarrin-gom in preprečiti, da hi se ukoreninila ideja, da je vojna neizbežna«.
Minister za obrambo Moše Dajan pa je izjavil, da je bil spopad ob Sueškem prekopu v nedeljo zelo resen. Po njegovem mnenju pa vendar ni nevarnosti za novo vojno.
Ravnatelj egiptovskega lista »Al Ahram« Hejkal piše v današnjem uvodniku med drugim: «V prihodnji bitki ne ho naloga egiptovskih
c-boro'enih sil, kakor v lanski ju-' rale«.
nijski vojni, preprečiti napad. Zato bodo morale le napasti in voditi divji boj na fronti, da dosežejo prednost, ki jo daje ofenziva.« Hejkal piše, da bo treba naloge v zaledju poverili drugim osebam in s tem v zvezi predlaga, naj prva kongres arabske socialistične zveze, ki se bo začel jutri, sprejme resolucijo o ustanovitvi ljudske vojske pod poveljstvom oboroženih sil, katere naloga naj bo skrbeti za vprašanja zaledja. Hejkal ne izključuje vpoklica žensk pod orožje za zdravniško in socialno službo. Zatem poziva državo, naj se «nujno pripravi na vojno«, množice pa poziva, naj v celoti podprejo oborožene sile. Zatem izreka prepričanje, da Izrael ne bo poskušal blazne avanture, da bi vdrl v Egipt čez Sueški prekop. Nato dodaja: «Izrael nima potrebe moči, ker se drugače ne ba obotavljal. ZAR pa ima zadostna sredstva, da lahko zada hud udarec Izraelu, če bi ta začel nespametne poskuse, da doseže nemogoče.« Na koncu pravi Hejkal, da je boj z Izraelom edina alternativa za rešitev krize na Srednjem vzhodu.
Poleg tega objavlja list članek, v katerem pravi, da je v Egiptu nastal spor med opazovalci OZN in vojaškim poveljstvom v Tel Avivu, potem ko so sodelavci genera la Bulla ugotovili, da je Izrael na menoma bombardiral neko opazo valnico Združenih narodov v Ka britu med Suezom in Ismailijo List dodaja, da so Izraelci skušali preprečiti opazovalcem OZN izpolnjevanje njihove naloge.
Kairski časopisi poročajo, da je guverner Sueza določil takojšnjo evakuacijo dela prebivalstva, da bi oborožene sile lahko bolje izkoriščale obrambna sredstva ob morebitnem izraelskem napadu. Izraelski minister za informacije Galili pa je izjavil, da ni nevarnosti nove vojne, ker da si egiptovska armada «še ni priborila borbene mo-
sedniku spominsko plaketo in priložnostno značko, ki jo bodo nosili nekdanji borci med proslavo.
Nedeljska proslava v Novi Gorici bo pravzaprav zaključek številnih prireditev v počastitev prelomnega dogodka v zgodovini Primorske. Pred uradnim delom proslave bodo že jutri zvečer odprli v avli občinske skupščine veliko razstavo o razvoju NOB na Primorskem, ki jo je pripravil muzej revolucije v Ljubljani. Gradivo razstave bo dopolnil Janez Bolka z osmimi skulpturami. Jutri zvečer bo mesto o-svetlil s Kekca velik ognjemet. Veliko ljudsko zborovanje bo v nedeljo ob 11. uri pred poslopjem občinske skupnosti. Začelo ga bo nad 500 pevcev, ki bodo združeni prvič peli pesem »Vstajenje Primorsko. Po nastopu pevskih zborov in pozdravnem nagovoru bo imel slavnostni govor Edvard Kardelj. Zborovanje bodo zrključili pevski zbori z borbenimi pesmimi.
Takoj po množičnem zborovanju se bodo zbrali v svojem taboru borci IX. korpusa in prekomorskih brigad. Priprave za nedeljsko slavje so končane.
Milan yižintin, predsednik občinske skupščine Nova Gorica je objavil v dnevniku «Delo» na prvi j strani članek pod naslovom »Nova' Gorica vas vabi«. V tem vabilu je rečeno: »Redkokdaj je praznovanje nekega mejnika iz naše preteklosti tako vzvalovilo primorskega človeka kot proslavljanje 25. obletnice vseljudske vstaje, v kateri je Primorska doživela enega najglobljih preporodov v svoji zgodovini. Danes, ko smo ponovno priča nasilju nad svobodo in suverenostjo narodov, nas vrednote naše revolucije vseljudske vstaje, v katerih smo se na življenje in smrt spopadali proti vsakemu nasilju, še bolj povezujejo. Proslave 25. obletnice vseljudske vstaje pod pokrovitelistvom predsednika republike tovariša Ti ta dobiva tako aktualnejšo obeležje ter vseslovenski jugoslovanski značaj, kar je pravzaprav bila poglavitna vrednota tudi same vstaje. Zategadelj ni slučaj, če se bo velika množica ljudi iz vseh krajev naše domovine, iz zamejstva udeležila osrednje prireditve, ki bo 15. septembra v Novi Gorici
Prebivalci najmlajšega slovenskega mesta in ostalih krajev Primorske bodo ta dan praznično sprejeli in pozdravili vse udeležence proslave, predvsem bivše borc° NOB in italijanske protifašiste, ki so se borili na našem območju, vse tiste, ki so pred dvajsetirru leti pomagali graditi Novo Gorico, vse obiskovalce Slovenije in o-stale Jugoslavije ter Slovence iz obmejnih italijanskih pokrajin in “ Koroške.
Pripravljalni odbor Je uradno povabil na proslavo predstavnike federacije socialističnih republik, vseh primorskih občin, slovenske manjšine v Italiji in Avstriji, župane iz obmejnih občin v Italiji ter delegacije delavskih strank in organizacij odporniškega gibanja iz obmejnih pokrajin Italije.
Proslava bo obudila spomine na trnovo pot in krvavi boj vsen slovenskih in italijanskih borcev, ki so se z ramo ob rami boril’ proti fašizmu proti narodnostnemu zatiranju na tem stiščišču dveh
narodov. Mlajšemu rodu pa naj pokaže, kako težka je bila pot do svobode in kako se je v boju kovalo bratstvo med narodi. Prav v ta namen bo na navečer proslave odprta v Novi Gorici razsta va, ki hi v sliki in besedi pokazala nastanek in razvoj vseljudske vstaje na Primorskem. Proslava, ki se je bo udeležilo tudt mnogo naprednih ljudi iz sosed," Italije, bo mogočna manifestacija in potrditev dobrega sosedstva in mirnega sožitja, ki se iz leta v leto vse bolj utrjuje na obeh straneh te najbolj odprte meje v Evropi med dvema državama z različno družbeno ureditvijo.
želimo, da bi ta proslava predstavila svetu Novo Gorico, ki si je pred kratkim izbrala občinski grb z rdečo vrtnico kot simbol razvijajočega se in cvetočega mesta socialistične demokratične dežele. Menimo, da Nova Gorica to povsem zasluži, saj je na kra-
ju, kjer je bila še pred dvajsetimi leti gola ledina, zraslo moderno mesto z 10.000 prebivalci, razvila so se mnoga industrijska podjetji, vzcveteli sta trgovina in obrt ter pognale trdne korenine nomembne vzgojne in kulturne institucije.
Prepričani smo, da bo proslava pokazala vsemu svetu strnjenost in emotnost slovenskega in vssh jugoslovanskih narodov ter našo odločno voljo, da nadalje gradimo in spopolnjujemo samoupravno socialistične družbo in dobre sosedske odnose z vsemi narodi, ki žive ob naših mejah.«
Nova Gorica se je odela v praznična oblačila. Vse obiskovalce bo mesto sprejelo s cvetjem in za stavami, Novogoričani pa z odprtim bratskim srcem. Preoričani smo, da se bodo vsi udeleženci proslave v Novi Gorici dobro počutili in da bodo s svojo udeležbo prispevali k naši enotnosti in miru na svetu.
OB 25. OBLETNICI II. ZASEDANJA AVNOJA
Priprave za osrednjo proslavo ki bo 29. novembra v Jajcu
Komemoracija ob 50. obletnici prodora solunske fronte
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 15. — Zvezni odbor za proslavo 25. obletnice II. zasedanja Avnoja je na današnji seji pod predsedništvom predsednika zvezne skupščine Milenti-ja Popoviča sprejel program osrednje proslave, ki bo 29. novembra v Jajcu. Proslava se bo začela s slovesno sejo, ki se je bodo udeležili svetniki Avnoja, zastopniki zvezne skupščine in zastopniki republiških skupščin avtonomnih pokrajin, zastopstvo d-ružbeno-poli Učnih organizacij. delovnih kolektivov, armade, mladine In drugih. Poleg tega pripravljajo tudi druge manifestacije in prireditve.
Danes je v zvezi s proslavo 50-letni-ce prodora solunske fronte in zmage zaveznikov v prvi svetovni vojni odpotovala v Solun u-radna jugoslovanska delegacija s članeon izvršnega sveta Srbije Veli-borom Ljojičcm na čelu. Delegacija bbo jutri položila venec na spomenik padlim borcem v prvi svetovni vojni, ki so pokopani na pokopališču Zejtinl-ik. Pri polaganju vencev bodo navzoči tudi jugoslovanski veleposlanik v Atenah Javorški, vojaški ataše v Atenah kapitan vojne ladje Vilovič ln generalni konzu! v Solunu Vujatič.
Komemoracije v Solunu se bo u-deiežlla tudi skupina starih srbskih borcev, ki so te dni obiskali otok Krk in Vido, kjer so položili vence na spomenik padlih in umrlih tovarišev. Stari srbski borci bodo na spomeniku v Zejtinliku položili tudi svoj venec ob kostnico z žaro z zemljo z groba neznanega vojaka na Avali.
Uradna jugoslovanska delegacija bo položila vence tudi na spomenike padlih vojakov zavezniških držav, Franclje, Anglije, Italije, A-merike in Grčije.
Proslava 50. obletnice prodora solunske fronte in zmaga zaveznikov v prvi sve-tovni vojni bo obeležena tudi s proslavami v krajih, kjer so bile najpomembnejše bitke Te proslave se bo udeležil tudi francoski minister vojaških veteranov Henry Duvillard, ki je danes prispel z letalom v Beograd. Med obiskom v Jugoslaviji bodo francoskega ministra sprejeli tudi predsednik zveznega izvršnega sveta
Mika Spil jak, d --zavrni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezlč predsednik skupščine Srbije MHoš Mi-nlč.
B B.
V Vietnamu pričakujejo novo ofenzivo osvobodilnih sil
SAJGON, 13. — V današnjih prvih jutranjih urah je osvobodilnim silam uspelo vdreti v ujjjeno topniško oporišče štiri kllbmetre severno od Taj Minha. Pred zadnjim naskokom so osvobodilne sile obstreljevale postojanko z izstrelki in minometi. Na tem področju trajajo boji že več dni. Po današnjem večurnem boju je Američanom uspelo odbiti napad. Kmalu zatem je sledila bitka med osvobodilnimi in sa j ganskimi silami.
Poleg tega so osvobodilne sile nadaljevale obstreljevanje z minometi in izstrelki veliko število ameriških položajev ob delti reke Mekong. Hudo je bilo prizadetih pst mest ali vojaških postojank, med temi tudi Danang. Poleg tega so osvobodilne sile obstreljevale tudi letališče Loc Minh, sto kilometrov severnozahodno od Saj gona.
Ameriško letalstvo je tudi danes nadaljevalo bombardiranje postojank osvobodilnih sil. Ameriško poveljstvo v Sajgonu trdi, da i« pričakovati splošno ofenzivo osvo. bodilnih sil v dveh ali treh dneh. Dodal je, da se 15. septembra pričakuje nov napad na Sajgon. Po mnenju ameriškega poveljstva so sedanji napadi osvobodilnih sil na Taj Minh, Loc Minh in druge položaje uvod v to ofenzivo.
V Sajgonu se je povečalo število sabotažnih dejanj in atentatov. Krožijo tudi govorice o bližnjem ((državnem udaru«.
Radio osvobodilne vojske pa je pozval prebivalstvo v središču Saj-gona, naj v najkrajšem času zapusti svoje domove.
Dubček in Svoboda sta v zadnjih dneh ob>sk».la številna industrijska podjetja v Pragi in v Plznu, kjer su ju delavci toplo pot tira rili. N? sliki, delavci «škode« pozdravljajo Svobodo
Trade Unioni še podpirajo vlado - a ne brez kritike
LONDON, septembra. — Kongres Trade Unionov, ki je trajal ves pretekli teden, je otvoril politično sezono v Britaniji. Z govorniškega odra v Blackpoolu so se vrstile kritike, namenjene politiki Wilsonovega kabineta, v zadnjih dneh pa je večina vendarle izglasovala resolucijo, s katero je podprla vlado, saj je konec koncev ta vlada vendarle njihova.
Glavna tema kongresa je bil odnos do laburističnega gibanja in vlade, ki je že dolgo časa v krizi. Sindikati zatrjujejo, da vlada, ki so jo izvolili, ne uresničuje volilnega programa, temveč pri tem, ko skuša rešiti državo iz ekonomske krize, vali glavno breme na delavski razred ter potrošnike. Najbolje je to potrdila ostra polemika v zvezi s politiko plač, saj se tudi ministrici za zaposlovanje in produktivnost, elokventni Barbari Castle ni posrečilo pomiriti sindikalnih duhov.
Oddaljevanje od laburistične vlade je deloma možno, popolni razcep pa bi bil vsaj zaenkrat katastrofalen. Zgodovinsko dejstvo je, da se je laburistična stranka rodila prav v sindikalnem gibanju in da so sindikati v njej vedno videli svojo politično predstavnico. Če bi se je odrekli, bi ostali brez govornikov v parlamentu in nasploh v političnem življenju, tega pa ne žele, pa ne smejo storiti tudi najbolj radikalni voditelji. Sicer nekateri sindikalni voditelji žele, da bi se Trade Unioni odcepili od politične stranke.
Tisti, ki so za oddaljitev, zatrjujejo, da Trade Unioni ne smejo biti v »vladinem* žepu ali pa «lut-ke v ministrskih rokah*, vendar pa vedo, da so konservativci po svoji politični koncepciji in praksi daleč od resničnih interesov delavskega razreda in da si ni mogoče niti zamišljati sodelovanja med to-rijevci in sindikati.
Laburistična stranka si mora zagotoviti podporo sindikatov, saj prihaja iz blagajne Trade Unionov največ denarja za volilno kampanjo ter druge potrebe stranke, glavno volilno množico pa sestavlja delavski razred. Brez Trade Unionov bi bila laburistična stranka le zbor levo orientiranih meščanskih intelektualcev, brez širše politične osnove. Če pa bi jo morali laburisti razširiti, bi se bolj usmerili k srednjemu razredu kot pa k delavcem, saj je tudi politika, ki jo vodijo, tako usmerjena.
Zaenkrat tak razcep še ni gotov, vendar o njem vse več govore, odkar se laburistični vladi ni posrečilo uresničiti niti minimalnih obljub o socialnem programu, u-godnejši izhod iz ekonomskih težav pa se še ni pokazal. To neujemanje se bo popolnoma pokazalo na letni konferenci laburistične stranke, ki bo kmalu.
Zaradi teh razmer pa je nastala ostra konfrontacija v samem vodstvu Trade Unionov. Zato so se na kongresu posamezni voditelji bolj bojevali za osebni prestiž ter svoje zveze kot pa za uresničevanje pravic sindikalnih množic, ki imajo dovolj za svoje nezadovoljstvo. Nekateri komentatorji menijo, da je to morda posledica relativne zastarele prakse ki jo uporabljajo Trade Unioni. Precej ostareli sindikalni voditelji, ki so na istem položaju že več desetletij, so v razkoraku z delavskim razredom in z zahtevami novega tehnološkega časa. Odrekli so se klasični obliki razrednega boja, niso pa našli novih sredstev, s katerimi bi se
bojevali z zelo koncentriranim kapitalom in močno državno birokracijo.
Poleg tega tiste zveze, ki so bile pred sto leti in pozneje stebri sindikalnega boja, sedaj vse bolj izginjajo. To so predvsem rudarji, kovinarji in pristaniški delavci. Dominantno vlogo imajo sedaj tako imenovani delavci z bedimi ovratniki — uslužbenci, ki so zaposleni v servisnih dejavnostih ter tehnično kvalificirano delavstvo. S spremenjeno strukturo se je spremenila tudi razredna ostrina sindikalnega boja, še toliko bolj, ker imajo vodilni strokovnjaki Trade Unionov še vedno politikantsko vlogo tribunov, popolnoma pa so opustili kakršenkoli razredni boj delavcev.
Spopad med laburistično vlado in sindikati je osrednja politična tema v Britaniji. Torijevcem seveda pridejo prav spopad; med Unioni in laburisti in jih tudi sami kolikor je le mogoče, podpihujejo. Preveč zahtevno bi bilo pričakovati,
da se jim bodo sindikati uklonili, če bi prišlo do večjega oddaljevanja od laburistov. Vendar pa špekulacije niso izključene. Med drugim pa obstaja tudi druga možnost: če se bodo sindikati vendarle razšli z laburisti, bi lahko nastala nova politična sila na levici. Kot zatrjujejo, je zaenkrat sodelovanje s komunisti izklučeno, pa tudi sodelovanje z zelo šibkimi liberalci. Formiranje nove politične sile, ki bi bila bolj levičarska kot laburisti, je morda vendarle možna, saj obstaja prostor za bolj radikalni program.
V vsakem primeru je kongres Trade Unionov, ki je bil jubilaren — preteklo je sto let od ustanovitve — je povzročil nove glavobole Wilsonu in njegovim ljudem, z ničemer pa ni določil novega in bolj smelega programa razrednega boja v Britaniji. Od vodstva, kakršno je današnje, s prakso kompromisov, ki jih nenehno uporabljajo, je zaenkrat to tudi težko pričakovati.
Na letališču v Bristolu si tehniki in časnikarji ogledujejo prvo letalo tipa «Concorde». Ta «superjet» angleško-fraicoske izdelave bo letel s hitrostjo čez 2000 km na uro. Za uporabo bo pripravljen 1. 1971
iiniiiiiiiiioimmioinoiiinniuooinoMniiiiiiuuHiinioiiiuniinnnooniioinnioinioininiiiiimnionHooiiinnimiiimiiiiiiiiMnimoHoiimiimooriiiioominiuoimiooioiiooNioiiinoiiiini»MuinoiiooioiuMnMiiiimouoiMniMiiiiuiiuoHnimiiiiMOimNOioooi»
PO NEGATIVNI SODBI KOMISIJE ITALIJANSKEGA EPISKOPATA
Pasolinijev film «Teorem» zaplenjen potem ko so ga teden dni predvajali
V Benetkah je film prejel nagrado Katoliškega mednarodnega urada za kinematografijo (OCIC)
RIM, 13. — Film «Teorem» Pier Paola Pasolinija je bil danes ob 15. uri zaplenjer; na ukaz republiške prokure pri rimskem sodišču. Ta hvaležen posel so opravili agentje urada za prireditve pri kvesturi, ki ga vodi dr. Romano.
Ukrep je bil sprejet, ker se je
zdela njegova vsepina opolzka «za-radi več prizorov poltenih objemov, med katerimi so nekateri še posebno opolzki in pohotni* in zaradi «ho-moseksualnih odnosov med nekim gostiteljem in članom družine, ki jo je gostil*.
Film so vrteli v nekem kinu že od 7. septembra.
Današnji «Osservatore Romano* je objavil sodbo o Pasolinijevem filmu «Teorem», ki jo je izrekla 1 vsedržavna komisija za pregled filmov, ki ji je italijanski episkopat poveril nalogo, da daje moralno sodbo o filmskih delih, po kateri se potem katoličani lahko ravnajo. Komisija je za ta film izrekla sodbo «izključen», potem ko ga je o-cenila med drugim tudi kot negativen in nevaren*.
Potem ko se je omenjena komisija o filmu izrekla povsem negativno, zaključuje svoje poročilo: «Spri-čo težave za tolmačenje filma v njegovih izraznih formulacijah, postanejo še toliko bolj nasilne in žaljive erotične scene in golota, ki se v filmu pojavljajo.*
Film «Teorem», ki so ga letos pokazali na beneškem filmskem festivalu, je tam osvojil nagrado Katoliškega mednarodnega urada za kinematografijo (OCIC). Dva člana razsodišča sicer nista hotela podpisati zapisnika o tem sklepu, ker se zaradi moralnih vzrokov nista hotela pridružiti mnenju drugih članov razsodišča. Dopisnik lista «Os-servatore Romano* duhovnik Clau-dio Sorgi je že tedaj izrazil resne
pridržke o dodelitvi mednarodne katoliške nagrade Pasolinijevemu filmu. Zato lahko danes omenjeni list z zadovoljstvom ugotavlja: «Sodba kompetentnega organa cerkvene o-blasti sedaj potrjuje negativno mnenje, ki ga je naš list že povedal.* Pasoliniju po ostaja slejkoprej svojevrstna vloga, k ga dela danes dragega in simpatičnega enim, ju-
tri drugim; toda jutri bo spet razočaral te druge in zadovoljil prve ali celo tretje ali — nikogar.
Konferenca Pugvaš
NICA, 13. — Ob navzočnosti okoli sto znanstvenikov iz tridesetih držav se Je začelo v Nici zborovanje tako imenovane konference Pugvaš. Konferenca se bo končala 17'. septembra. Predmet posvetovanj bo «mir, varnost in razvoj*.
Kakor je znano, je konferenca dobila svoje 1me po kanadskem mestecu Pugvaš, kjer se je pred
IIMIIIIIIIIIHmiHIUIIIIIIIIIIIIIIIflllHIIIHIIIIIIIIIIlllimilllllllllllHIIIIlUIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHimimiillHIIIHIM
0 čem bodo razpravljali na SEP 68 v Padovi
petnajstimi leti prvikrat sestala skupina znanstvenkov, da prouči možnost za učinkovitejše nastopanje za konec vseh regionalnih in drugih spopadov, ki ogrožajo svetovni mir. Pobudnik je bil Bcr-trad Russel in na prvem zborovanju so razpravljali o razorožitvi.
Eksplozija je raznesla hišo
RIM, 13. — Huda eksplozija je pozno dopoldne raznesla neko hišo v Ul. Prenestina 25 Neko 74-letno žensko je pri tem ubilo, tri druge j osebe pa so bile ranjene in med njimi neka 9-letna deklica.
Tehniki preiskujejo vzrok eksplozije. Zdi se, da je šlo za plin, ki je uhajal, ter se vnel pri električnem stiku; stils je. nastal ali .pri hišnem zvoncu ali pri telefonu.
Zdi se, da je med njim in ženo prišlo do prepira zaradi moževe od ločitve o njegovem nadaljnjem delu. Do nedavnega je bil uslužben kot šofer, sedaj pa je nameraval v nekem drugem kraju odpreti lastno mehanično delavnico. To pa ženi ni bilo všeč, ker ni marala zapustiti dsedanjega bivališča. Iz prepira je nastal strašen zločin. Mala Fiorella je bila sicer še nekaj časa živa: umrla je v bolnišnici, kjer ji zdravniki niso mogli rešiti življenja.
Uniiqe> ~ ql vrl n Utice
qlahbtM ^ bUhnVblct*
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE
Tržaško Stalno gledališče pred začetkom nove sezone
Na' repertoarju Sveto, Slalaper, Tomizza, Cehov, Ionesco in izbor tržaških pisateljev - Med gosli tudi Drama SNG iz Ljubljane z Ajshilovo Oresleio
BOGOTA, 13. — V okrožju An-liquia, približno 300 km od prestolnice, Je neki avtobus zavozil s ceste v prepad. Pri tem se je sedem oseb ubilo, osemnajst pa je bilo ranjenih.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiimiitiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiitiiiiiiimiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimii
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Pogoji za nadaljevanje prostovoljnimi dajatvami
Znano je in na tem mestu smo o tem že večkrat pisali, da zavarovancu pritiče pravica do pokojnine le, če ima za 15 let plačanih socialnih dajatev. Mnogo pa je takih, ki iz najrazličnejših razlogov ne dosežejo zadostnega števila let in to predvsem ženske, ki pred poroko ali kmalu po poroki prenehajo z delovnim razmerjem. Zato obstaja tudi možnost na podlagi obstoječih zakonskih določb, da lahko vsi zainteresirani nadaljujejo s prostovoljnimi socialnimi dajatvami in si tako zagotovijo pravico do prejema pokojnine.
O tem problemu nam je pisala čitateljica A.C., ki nas sprašuje, ali lahko po 11 letih, odkar je prenehalo njeno delovno razmerje, začne plačevati prostovoljne dajatve, da bi si s tem zagotovila minimalno pokojnino. Delala je že 12 let in se ji zdi škoda, da bi ji šla vsa ta leta / izgubo.
Predvsem naj poudarimo, da obstaja določena starostna meja, ki je za ženske 45 let za moške pa 50 let, s katero se plačevanje prostovoljnih socialnih dajatev ne more več pričeti. Torej, če ima naša čitateljica več kot 4a let, nima nobene možnosti, da bi začela plačevati prostovoljne dajatve in je na žalost izgubljeni:, tistih 12 let socialnih dajatev, za katere je bila v delovnem razmerju. Vsi tisti pa, ki imajo manj kot 50 let (moški) ali manj kot 45 let (ženske), lahko nadaljujejo s prostovoljnimi socialnimi dajatvami, če izpolnjujejo enega od spodnjih dveh pogojev:
1. da ima zavarovanec v razdobju petih let, preden namerava začeti s prostovoljnim plačevanjem, vsaj za eno leto plačanih social-
nih dajatev.
2. da ima zavarovanec vsaj za pet let — tudi če pred mnogimi leti — plačanih socialnih dajatev. To je primer naše čitateljice, ki bo lahko nadaljevala plačevanje prostovoljnih socialnih dajatev, če ni še dopolnila 45. leta.
Potrebno pa je v vsakem primeru nasloviti prošnjo na socialni zavod, ki mora izdati zavarovancu posebno pooblastilo.
* * *
Čitatelj Tomaž Cuder iz Rablja se je ponovno oglasil in nam postavil sledeče vprašanje:
Zakon pravi, da se bo s 1. januarjem 1970 pokojnina postopoma zvišala na 80 odstotkov zadnje plače. Ali to velja tudi za tiste upokojence, ki so šli v pokoj po 1. maju 1968 ali pa samo za tiste, ki bodo šli v pokoj po 1. januarju 1970.
Čitatelju lahko odgovorimo, da ne moremo vedeti, kaj vse bodo prinesle nove določbe v pokojninski sistem. Vsekakor pa so predvidene precejšnje spremembe prav glede na nezadovoljstvo, ki ga je vsepovsod zbudil novi pokojninski sistem. Verjetno pa je, da se bo pokojnina zaračunala na 80 odstotkov srednje plače zadnjih treh let samo za zavarovance, ki bodo šli v pokoj po 1. januarju 1970, kot se je zaračunala pokojnina na 65 odstotkov plače zadnjih treh let samo za zavarovance, ki so šli v pokoj po 1. maju 1968 in ne za tiste, ki so šli pred tem datumom Praksa je tudi taka, da vsi zako ni, ki izidejo — razen kake izje me — nimajo retroaktivnega zna čaja, to je, da ne veljajo za na zaj, temveč samo za naprej.
V okviru dejavnosti, ki jih poleg glavne mednarodne vzorčne prireditve razvija med letom uprava padovskega velesejma, bodo kmalu na padovskem sejmišču odprli 2. mednarodno razstavo javnih storitev z naslovom ((Sodobno mesto«. Prireditev j.e na sporedu za čas cd 27. septembra do 1. oktobra, vršila pa se bo pod pokroviteljstvom ministrstva za zdravstvo. To je e-dina tovrstna prireditev v Italiji, posvečena pa je predvsem organizaciji javnih storitev v mestih, s posebnim poudarkom na javno čistočo, na zastrupljenje zraka in o-nesnaženje vode, na promet, na vzdrževanje cest in mestnih parkov ter na ustrezne tehnološke storitve.
Na letošnjem «SEP - Mostra In-ternazlonale del Servizi Pubblici« bodo letos sodelovale številne ustanove, med katerimi izstopajo vsedržavna zveza Italijanskih občin, Confindustria, italijanska zveza javnih storitev in krajevnih ustanov (CISPEL), Italijanska zveza avtomobilskih industrij (ANFTA), in druge. Problemi, o katerih bodo razpravljali strokovnjaki na kongresih in simpozijih, ki bodo spremljali samo razstavo tehničnih naprav za širjenje v ((sodobnem mestu«, so zelo pereči, kakor vemo iz vsakdanje izkušnje. Problem kemičnega zastrupljeni a voda in zraka, ki nas obdaja, je na primer take važnosti, da je skoraj neverjetno, da se ga strokovnjaki niso doslej temeljiteje lotili.
Na skorajšnji razstavi javnih storitev SEP 68 bodo spregovorili izvedenci kot so predsednik vsedržavne zveze zdravstvenih usta-
nov prof. Ragazzl, ravnatelj instituta za zdravstveno tehniko na milanskem politehniku prof. De Fra-ja Frangipane in drugi.
Temu vprašanju bodo posvetili več zasedanj v dneh od 30. septembra do vključno 1. oktobra, še poprej pa bodo vzeli v razpravo vprašanja, ki so povezana z mestno čistočo. Posvetovanje bo trajalo dva dni, in sicer 27. in 28. septembra. Govorili bodo o novih načinih čiščenja mestnih ulic, o uvedbi posebnih posod za odnašanje smeti, o sodobnem uničevanj.', odpadkov in o čiščenju mestni l ulic pozimi. Dne 28. septembru bo splošna razprava o šolski higieni naslednji dan pa bo posvečen prometu v mestnem središču. Na vseh strokovnih srečanjih bodo sodelovale vidne osebnosti iz italijanskega javnega in znanstvenega življenja, hkrati s tem pa bodo tudi praktično preizkušali razstavljene stroje in naprave za posamezne storitve.
V zvezi z napovedano razpravo o sodobnem uničevanju smeti in drugih mestnih odpadkov (vsak dan «proizvaja» 100-tisočglavo mesto o-koli 4500 ton odpadkov) organizatorji zasedanja naglašajo, da je možno te odpadke in smeti uporabili za proizvodnjo gnojil in drugih koristnih snovi, medtem ko se skoraj v vseh italijanskih mestih odpadki ali sežigajo ali pa zakopavajo nekje v predmestju. Kakor znano, je to posebno vprašanje zelo pereče tudi v Trstu, saj je res skrajni čas, da se tudi pri nas zgradi sodobna naprava za sežiganje smeti in preneha onesnaženje našega Krasa.
V Budvi kandidatke za evropsko filmsko «miss»
BARI, 13. — Kandidatke za natečaj za evropsko filmsko «miss»
—	17 deklet iz prav toliko držav
—	so danes zjutraj odpotovale s trajektom «Sveti Štefan« iz Barija v Bar, odkoder so potem nadaljevale pot v Budvo. Tu bodo v ponedeljek zvečer razglasili «miss».
Smrtna nesreča nemškega alpinista
GORTINA D'AMPEZZO, 13. — Heberhard Gotthold, 47-letni nemški alpinist, se je smrtno ponesreči! pri skoraj končanem vzponu po smeri «Dibona» na vzhodni rogelj Cima Grande del Lavaredo. Alpinistu se je nenadoma zdrsnilo in zletel je 20 m globoko. Med padcem se mu je varnostna vrv zavila okrog vratu ter ga ob močnem potegu zadušila. Takoj so mu prihiteli na pomoč neki nemški alpinisti, ki so plezali v bližini, vendar zanj ni bilo več pomoči.
Strašen zločin
SAN BENEDETTO DEL TRON-TO, 13. — Osemindvajsetletni Mau-rizio Conti je danes proti večeru ubil ženo in hčerko, staro dve leti in pol. Po zločinu je pobegnil, vendar je kmalu sam prišel h karabinjerjem in zločin priznal.
tetoviranju in «strassn» okrog popka zanka Josette Mf.rchand se v
je za zaključek sezone prišel na to mesto še dolar. Pari-Riccionu kaže z imenitnim ameriškim novcem
MESSINA, 13. — V starosti 105 let je včeraj umrla ((Stara mamica« iz Pattija Giuseppa Ferraro. O-krog nje je bilo njenih pet otrok.
Na tiskovni konferenci v novinarskem krožku je včeraj predsednik upravnega odbora tržaškega Stalnega gledališča dr. Guido Botteri prikazal repertoar in splošni program dela gledališča v sezoni, ki se bo kmalu pričela. Nova sezona pa se bo v nasprotju s prejšnjimi začela znatno prej, in sicer že prvega oktobra. Za otvoritveno predstavo je gledališče naročilo pisatelju in časnikarju Liberu Mazziju posebno delo: povezal naj bi strani iz del tržaških pisateljev in ustvaril enotno delo, kar mu je tudi uspelo. Tako bodo v tem delu, ki ga bodo recitirali Giulio Bosetti in Franca Nuti ter (narečno) Cesco Ba-seggio, spregovorili Saba, Svevo, Giotti, Slataper, Camber Barni, oba Stuparicha.
Medtem ko bo prva uprizoritev izven abonmaja, pa bo premierskim abonentom omogočeno prisostvovati vsem osmim delom na repertoarju. Vsi drugi abonenti pa bodo imeli v svojem abonmaju šest del, ki si jih bodo lahko izbrali izmed osmih. Tržaško gledališče samo bo pripravilo pet u-prizoritev, s tremi deli pa bodo gostovala gledališča od drugod.
Režiser Aldo Trionfo bo pripravil Svevovo delo «Marijina pustolovščinam; Jose Quaglio bo reži-žiral Morilca brez plače* Euge-na Ionesca; Giovanni Poli je prevzel režijo «Bertoldove zgodbem, ki jo je napisal Fulvio Tomizza; Luca Ronconi bo režiser «lvano-vam Antona Čehova in končno je mlademu režiserju Francescu Ma-cedoniu zaupano delo «Moj Krasm Scipia Slataper ja, ki ga je za oder priredil Furio Bordon. V teh delih bodo nastopali Franca Nuti, Paola Bacci, Egisto Marcucci, Franco Mezzera, Giulio Bosetti, Lino Savorani, Mimmo L o Vec-chio, Mario Pišu, Franco Sportel-li, Massimo De Francovich in drugi.
Občinstvo pa bu imelo priložnost videti tudi nekatere druge znane igralce, ki bodo prišli v Trst z gledališči iz drugih mest. Za izpolnitev abonmajskih obvez-
STOLPEC
INA
ZAVOJČEK CIGARET» DA BI Sl ZAGOTOVILI ...ZAVAROVALNI «M0ST»
V življenju vsakega človeka in njegove družine obstajajo določena obdobja, v katerih je bolj potrebno, da bi nas ščitilo zavarovanje.
Ta obdobja v glavnem sovpadajo z začetkom delovnega razmerja, ko socialno zavarovanje še nezadostno pokriva morebitne potrebe; kadar prevzamemo večje finančne obveznosti; kadar so otroci še majhni in mnogočesa potrebni...
Vam, ki ste v takih okoliščinah, predocujemo: čez nekaj let si boste prav gotovo ustvarili dovolj trdno ekonomsko podlago in boste lahko računali z izdatnejšimi dajatvami obveznega zavarovanja. Kaj pa danes?... Danes nimate še te varnostne osnove in, po drugi strani, ne morete dovoliti, da bi bila pred vami praznina! Čez to praznino morate položiti «most», ki vam bo omogočil, da boste mirno stopah proti večji ekonomski gotovosti. Oblika življenjskega zavarovanja, ki vam jo danes predstavljamo, lahko postane tak »most*.
To obliko zavarovanja imenujemo «začasno», ker pokriva tveganje za določeno časovno obdobje. Ako bi v tem času zavarovanec preminil, bo celotna vsota nemudoma dana na razpolago družini zavarovanca; če pa zavarovanec preživi predvideno obdobje, polica ugasne, ker je zastarela.
Smoter in korist take oblike življenjskega zavarovanja je podoben zavarovanju za avtomobil. Želite potovati zavarovani, ker se zavedate možnosti, da povzročite škodo drugim, ne želite pa, da bi bilo zaradi tega prizadeto vaše premoženje.
Torej, ako skrbite, da obvarujete svoje premoženje pred nezgodami na cesti, je toliko bolj logično, da zavarujete svojo družino pred ekonomskimi posledicami življenjskih nesreč. »Začasna* polica vam nudi to možnost, še posebno, ker je zelo poceni, v primerjavi z garancijami, ki jih daje.
Na primer; družinski oče, star 30 let, želi zagotoviti dru-12 milijonov lir kapitala, ki bi bil takoj vnovčijiv, ako bi
žini
preminil v naslednjih 15 letih. Moral bo položiti letno nekaj več kot 70.000 iir (vsako leto za predvideno obdobje). Imeli boste torej zagotovljenih 12 milijonov lir, plačevali pa boste borih 6 tisoč lir na mesec: 200 lir na dan, kar velja en zavojček cigaret!...
Pomislite: ako se kaj zgodi, ima ta polica neprecenljivo vrednost — ako se nič ne zgodi, ima prav tako neprecenljivo vrednost dejstvo, da je zavarovanec v miru in gotovosti preživel toliko let.
Vse podrobne informacije vam nudijo agencije INA, ali pa nam pošljite priloženi odrezek, prilepljen na dopisnici.
KDOR 00BR0 PRERAČUNA SE ZAVARUJE
r
I
I
Ime.....................
Priimek.................
Ulica...................
I Poštni kodeks in mesto | Pokrajina...............
Spoštovani
1STITUT0 NflZIONALE. DELLE ASS1CURAZI0NI Via Sallustiona 51 00100 ROMA |
PD/JO
*
nosti se bo tržaško gledališče naslonilo na pomoč gledališč iz Genove, Aquile in Rima. Genovsko gledališče bo igralo Goldonijevo komedijo «Eden izmed zadnjih karnevalskih večerovm (režija: Luigi Sguarzina; nastopajo: Lina Volonghi, Lucilla Morlacchi, El-sa Vazzoler, Esmeralda Ruspolii Grazia Maria Spina i.dr.). Gledališče iz Aguile bo predstavilo dramo «Pustolovščina ubogega kristjanom Ignacija Siloneja. Lilla Brignone pa bo protagonistka v Senecovi «Fedri», s katero bo gostovalo gledališče iz Rima. Z° vsa gostovanja pa velja, da bo tudi tržaško gledališče gostovalo v gledališčih, katerih ansambli bodo prišli v Trst.
Abonenti bodo imeli popust prt predstavah raznih gostujočih skupin (Tino Buazzelli, Milly in A-chille Millo, Gufi, Fantoni-Fortu-nato).
Novost letošnje sezone pa 50 gostovanja tujih gledališč, ki bodo igrala v svojem jeziku. Tako je predvideno gostovanje neke ameriške skupine z delom lažjega značaja, potem bodo prišli Nemci s Kafko (Grad) in Lessingom (Minna von Barnheim)> Celovčani z Nestrogem (Lumpe■ cij Vagabund) in končno kot gostje, o katerih predstavi se ie že razširil kar najbolj laska0 glas: Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane z Al shilovo Orestejo, ki je po besedah predsednika upravnega sveta gledališča ena največjih predstav zadnjih let v Evropi. Delo je v Ljubljani zrežiral Mile Korun.
Upati je, da bodo tako repertoar domačega gledališča kot tudi predstave gostujočih skupin gledališč pritegnili občinstvo v Avditorij, ki bo moral Se tudi letos nadomeščati gledališko hišo, za katero so napravili načrte in baje tudi nakazali denar — * zidati je še niso začeli.
V Turinu pa bodo igrali
TURIN, 13. — Turinsko StaM° gledališče bo pričelo svojo H- se' zono s Pirandellovo Prijatelj#0 žena. Režiser je Giorgio De DU>' lo, igrala pa bo skupina LuH°' Falk-Valli-Albani. Praizvedba Orgija P.P. Pasolinija, ki ji bod° po vrsti sledila dela: Tadeusz R°' zemicz, Priče (novost za ItaltfiJ: Ibsen, Heda Gabler; Gennaro »*’ stilli, Kvartet London; W 11 (Pra\ izvedba), Giovanni Guaita, Vebe li Ernestone (praizvedba); Rob# Loioell, Benito Cereno (novost * Italijo). Pasolini in Pistilli bost svoji deli režirala sama.
Mrurice Chcvalier ,1c slavil 80 let
PARIZ, 13. - V zelo veseli druf bi je preteklo noč v znanem do» Maurice Chevalier slavil sF jih 80 let. Okrog njega so b' skoraj vsi igralci, ki so trenutu v Parizu, pa tudi druge števtt^ osebnosti iz umetniškega sve!l Pri vse) stvari je bil Chevalier 1 di ganjen.
Nagrada
PORTOFERRAIO (Elba), l3' tj Carlo Betocchi in Carlo Laurel. sta preiela vsak milijon lir de; prvi za zbirko pesmi * passo, un altro passo» (zal-dadori), drugi pa za knjigo ‘ ( carovana di mare». Betocchifu ^ bila podeljena nagrada «Otok ba», Laurenzi pa je prejel P0".^. no nagrado, ki jo je dodelilo r sodišče.
Danici Cohu-Bendit
Je končal študije in postal ^ tor. Toda diplomo so niu gfl na pariški univerzi, ne da -rji sploh prišel na izpit. Pr0 so sklenili, da dajo diplo1**0 fl® mu in še nekaterim drugu**^. podlagi študija prejšnjega Cohn-Bendit je bil označe^^j, ((izredno inteligenten štu nekateri pa komentirajo ta * 5« profesorjev drugače. Baje up hoteli na univerzi na tak iznebiti sicer ((izredno int' nega« vendar ne preveč študenta.
3
14. septembra 1968
KUUB ČEŠKOSLOVAŠKIM DOGODKOM
Deseti velesejem mehanike v Brnu
Zagotovljena odprava blaga in izstavljanje vizumov - Letos se je razstavišče ponovno povečalo
Češkoslovaško veleposlaništvo v Rimu je sporočilo, da bodo kljub sedanjim dogodkom normalno od-brli velesejem v Brnu, kot je bilo Pač predvideno. Velesejem bo trajal od 14. do 24. septembra. Trgovski urad veleposlaništva obveza, da je moč priti do Bma z v'laJki in avtomobili. Trgovske predstavnike pa opozarjajo, naj se poležejo s svojimi partnerji glede kdaje vizumov, ki jih 'bosta izdajala konzulata v Rimu in Milanu. Opozarjajo tudi, da češkoslovaška *>°djetja ter carina zagotavljajo Pormalno odpravo blaga.
Kakor vidimo, je prišlo to obvestilo češkoslovaškega veleposlaništva tako rekoč v zadnjem trenutku. To je razumljivo zaradi dogodkov na češkoslovaškem in tuni zaradi dejstva, da bi bil mo-r®l biti mednarodni velesejem v ®rnu od 8. do 17. septembra, pa Je bil preložen na zgoraj omenjene dni.
Letošnji mednarodni velesejem jnehanike v Brnu je nekako jubi-%ia prireditev, ker slavi letos desetletnico delovanja. Organizaciji velesejma takrat niso imeli ‘S-hke naloge, ker spada letošnja Prireditev v okvir proslav ob 50. Pbletnici Češkoslovaške republike. Poleg tega je letošnje leto zna-%io po močnem povečanju češkoslovaške zunanje trgovine. Iz :®?a izhaja, da je bilo zahtev za ^delovanje letos več kot druga l?ta. sicer pa beleži mednarodni vplesejem mehanike v Brnu stalno in naglo naraščanje, kajti leta ■”58. je na njem sodelovalo 432 Podjetij, za letos pa se jih je pribilo 1.473.
Na desetem mednarodnem veleumu sodeluje 36 držav, od kadrih je 28, ki se prireditve ude-,kujejo uradno z lastnimi oddelki v palači narodov. V specializi-ahih paviljonih pa razstavljajo Podjetja iz 29 držav. Kljub temu, razpolaga sejmišče s 75.000 kv. ^tri pokritega in 65.000 kv. m odetega prostora, je bilo težko za-°voljiti zahtevam vseh zaintere-^ranih razstavljavcev. In tako so korali organizatorji poskrbeti le-os za nove razstavne prostore v Sodišču mesta, da bi vsaj deloma gostili potrebam.
(Mednarodni velesejem mehanike . Brnu je najbolj pomembno sti-I Me mehanske industrije Vzhoda n Zahoda. Sicer pa se tega vele-JJha udeležujejo podjetja z vseh sJJn in številnih držav kot n. pr. ?Njetske zveze. Velike Britanije, A, Poljske, Franclje, Japonske, j^oslavije, Kanade, Italije, Belli;!6’ Brazilije, Holandske, Argen-*te> Švedske, obeh NemčJj, itd.
, češkoslovaška je prisotna s ce-j. Vrsto svojih izdelkov, ki jih pri-^?*a na velesejem 15 podjetij,
J se ukvarjajo z zunanjo trgajte' Kar zadeva najpomembnej-„ zahodne države, imamo n. pr. ^ečo sliko: Zahodna Nemčija .deluje s 32 podjetji, švedska s «1 Francija, Avstrija in Švica s k 12, Velika Britanija z 11, Italija kar s 27 podjetji.
J*1 a izmed novosti letošnje pri-^■tve so kolektivne specializirajo razstave, pri katerih sodeluje-lt, an81eška, danska, italijanska in 'habaka podjetja. To kolektivno odvijanje podobnih izdelkov ^"hizatorji smatrajo kot nekaj, r bo treba v bodoče ponoviti.
Pfej smo rekli, da se Je prija-1'Ja Za 'košnjo prireditev 27 ita-lt^skih podjetij. Med drugimi so luj? navzoča v Bmu naslednja «- 'Junska podjetja: Centroteoni-,n Zocca, Olivetti, Cornltovis, Or-K’ Bielloni, Alfa Romeo, Om in let|' ki je edino Italijansko pod-»0te' ki se je doslej udeležilo vseh ]# •filmov v Brnu. V celoti pa L|®f Podjetij, ki se stalno udeleži0 te prireditve.
»tj :toi letos bodo že petič po vir-Dodelili zlate kolajne bmske-
ga velesejma najiboljšim razstavljenim predmetom. Ta nagrada je zeio cenjena, kar se je izkazalo že v preteklih letih. Zlate kolajne bodo podeljene po podrobnem pregledu Usočev razstavljenih izdelkov.
Zadeva «Topaz» spet v ospredju
PARIZ, 8. — Zadeva «Topaz» prihaja ponovno na dnevni red. Kakor vemo, gre za roman Leona Urisa, avtorja tudi slovitega dela «Exodus». Delo «Topaz» govori o »tajnem agentu Elizejskih poljan», o vohunu, ki da usmerja politiko francoskega predsednika De Gaul-la v prid Sovjetski zvezi in proti Združenim državam. Zadeva je bila na dnevnem redu že pred meseci in se je o njej tedaj veliko govorilo. Sedaj ponovno razpravljajo o njej, vendar tokrat s povsem drugega vidika.
Kakor smo ob času poročali, je Philippe Thyraud de Vosjoli, biv-ši polkovnik francoske protivohun-ske službe in načelnik francoske tajne mreže v ZDA od 1953. do 1962. osrednji vir informacij, o katerih govori roman. In ta mož sedaj toži Leona Urisa ter založbo, od katerih zahteva poldrugo milijardo lir odškodnine.
Bivši načelnik francoske vohunske službe namreč zatrjuje, da sta se z Leonom Urisom dogovorila, da si bosta vse dohodke, ki jih bo objava knjige prinesla, delila na pol To svojo zahtevo utemeljuje de Vosjoli z dejstvom, da je on dal Urisu podatke, torej snov za roman in da mu zatorej del dohodkov pritičejo. Kakor kaže pa se Ursis tega sporazuma -ii držal, kot ga ni upoštevala tudi založba.
Da bi svojo pravico dokazal, je Thyraud de Vosjoli pripravljen pritegniti pozornost javnega mnenja nase s tem, da bi odkril tudi razna druga ozadja zadeve, ki je vzbudila tolikšen hrup v angleškem in ameriškem javnem mnenju.
Vrnimo se k zadevi sami.
Zadeva «Topaz» je eksplodirala lani jeseni. Roman govori o sovjetski vohunski mreži, ki da deluje celo v sami elizejski palači. Tu da je neka zelo sposobna osebnost, ki ima izreden vpliv na samega de Gaulla
Ta trditev se je nekaterim zdela verjetna zato, ker da je vest o tem prišla neposredno od samega Philippa de Vosjolija. Ta pa je v času, ko je bil v ZDA, pošiljal v Pariz tudi skrajno zaupne podatke, tudi podatke o sovjetskih raketah na Kubi.
Polkovnik Mareuil in za njim general Jacquier, voditelja francoske protivohunske službe, sta od de Vosjolija zahtevala, naj jima pove, kdo mu daje tako tajne podatke. In tedaj je de Vosjoli, ki je menil, da bo vest prišla Rusom na uho, v silnem strahu izdal Svojega informatorja. In tega so kmalu pozneje našli umorjenega, de Vosjolija pa so, kljub njegovi dotedanji odlični službi, poklicali v domovino. Ker je bito vsakršno nadaljnje sodelovanje med francosko in ameriško obveščevalno službo v Parizu nezaželeno, je de Vosjoli leta 1962 podal ostavko.
Zadeva «Topaz» torej se še ni zaključila. Razočarani de Vosjoli je v aprilu letos napisal svoje spomine, ki jih je objavila ameriška revija »Life*, povzel pa jih, je nato še «Sunday Times*. V »ah člankih je de Vosjoli razkril, da vodi vohunsko službo v elizejski palači neki Anatolij Dolnicine, sovjetski vohun, ki je »dezertiral* na Zahod leta 1961.
Jutri v Novi Gorici proslava 25. obletnice vseljudske vstaje na Primorskem
Ker bo na proslavo 25. obletnice vstaje Primorske prišlo veliko ljudi z lastnimi vozili, pripravljalni odbor priporoča voznikom, da upoštevajo prometne znake in da se ravnajo po navodilih miličnikov, ki bodo urejali promet, ker bodo tako hitreje in bolj varno prišli tako na parkirno mesto, pa tudi z njega
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„„„l,lllllil|l|l|||imif||||J|||||||||||||||||||iil|||||mi||||||)||||(
ZANIMIVA KULTURNA PRIREDITEV V IDRIJI
Slikarska kolonija je vsekakor uspela
Denar, ki se v to prireditev vloži, je dobro naložen
Te dni se 15 slovenskih slikarjev sklanja nad svojimi platni, ko dokončujejo v Idrijski slikarski koloniji začeta dela. Od 15. do 26. avgusta so bili v gosteh v Idriji, imeli so zastonj hrano in prenočišče, hodili so slikat v naravo, potem pa so se živahno pomenkovali o problemih sodobnega slikarstva. Kot je v slikarskih kolonijah že navada, se udeleženci oddolže gostiteljem z eno sliko v olju. Iz tako nabranega slikovnega sklada si prireditelji kolonije v nekaj letih pridobe celo galerijo. Za sedaj se obetajo v Sloveniji tri take galerije, kajti za Škofjo Loko In Zagorjem je pričela 'kot tretja prirejati slikarske kolonije tudi Idrija.
Proračun idrijske občine predvideva za slikarsko kolonijo milijon starih dinarjev. Vloga ni previsoka In se tako po kulturni kot tudi po denarni strani bogato obrestuje. Bivanje skupine slikarjev v nekem kraju, opazovanje mojstrov pri delu, primerjanje slik z motivi iz narave, ki jo domačini dobro poznajo, vse to močno prispeva k oblikovanju kulturnega profila nekega kraja. Sloves, lepote in gostoljubnost tega pa ponesejo slikarji potlej vsak v svoj kraj, med svoj krog ljudi. To pa pomeni široko afirmacijo, kar je tudi turističnega pomena. Turistična atrakcija pa je takšna kulturna prireditev že sama po sebi. In če pogledamo to vlaganje v kulturo še z denarne strani. Vlaganja, kakor smo že zapisali, znašajo milijon. Petnajst slik v olju pa Je vrednih — če rečemo malo — vsaj še enkrat toliko. Ljudje, ki so v Idriji pred-
RADIO TRST A
J:}5, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-- 7.30 Jutranja glasba -11.35 n/”;’- narodne - 12.00 Električne . Sle - 12.10 Iz beležnice totore-l^erja M. Magajne - 13.30 Ploje®' 14.45 Z glasbo po svetu -Slis . Orkester - 16.45 Karakteri-ansambli - 17.40 Andersen:
, Prednje sanje starega hrasta* Ljudske pesmi - 18.15 U-■ in - 19.10 Poletna srečanja &ha Zabavni ansambli - 20.00 br’rt - 20.45 Gogolj: «Taras Bulj-• 21.15 Za prijeten konec tete - 22.00 Komorne skladbe.
TRST
Vokalni kvartet - 12.25 Tre-* »fran.- 14.00 Program za mla-
14.30 Domači pisatelji.
KOPER
Ž0,j|!0. 8.30, 12.30, 15.00, 17.00, L' 0 Poročila - 8.10 Jutranja glas-l*,;. 9.00 Popevke - 9.30 Polke in »T.r>5i ■ 10.15 Plošč ’	11.00 Poje
- 11.30 Današnji pevci -Id * in 12 50 Glasba po željah -jhV' \ Ravel in Smetana 15.10 ,!?> it' melodije - 16.30 Popevke sul,'i8 Fumorama - 18.00 Izbrali Ž , • 10.00 in 20.30 Prenos RL -. 1 Plesna glasba
N/vClONALNI program
J|?°' 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po-tlr,- - - 8 30 Popevke - 9.05 Ital. - 10.05 Ura glasbe 11.22 v zasebnem življenju -tol. Kontrapunkt - 13.20 Živelo v - 14.40 in 15.10 Plošča za
SOBOTA, 14. SEPTEMBRA 1968
poletje - 16.00 Program za mladino - 17.10 V diskoteki - 17.35 O-perna antologija - 18.03 Veliki variete - 20.30 Glasbeno-govorni spored.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Jazz - 10.40 Glasbeni variete - 11.40 Plošča za poletje - 13.00 Kvartet Cetra -14.00 Juke box - 14.45 Glasbeni kotiček - 15.15 Mezzosopranistka Simionato in baritonist Silveri -16.38 Ital. zbori - 17.40 Plošča za najmlajše - 20.05 Durbridge: «La boutique» - 20.40 Orkester - 22.10 Kvartet Cetra - 22.40 Jazz.
III.	PROGRAM
10.15 Bach in Bartok - 10.55 Velike interpretacije - 13.00 Skladbe P. I. Čajkovskega - 14.10 Rossinijeva opera «Wilhelm Tell* -
17.15	Mozartov kvartet K. 428 -
18.15	Lahka glasba - 19.15 Dvorakov kvartet op. 61	20.00 Simf.
koncert - 22.30 E. Peluso: «Una buona giornata*.
FILODIFUZIJA
8.00 Gabrieljeve skladbe - 11.20 Haydnove skladbe • 14.10 Griego-ve skladbe - 16.30 Lahka glasba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila - 7.50 Dane: za vas - 8.25 Inform. oddaja 9.08 Glasbena matineja - 9.55 Radijska šola: Pravljica o povodnem možu -10.25 Čez travnike zelene - 10.50 »Naš
avtostop* - 11.15 Pri vas doma -
13.00	Na današnji dan - 13.10 Violinist A. Gramiaux - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Narodna kola iz Srbije - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Zabavne melodije - 16.45 B. Borozan: Zgodba o palici -
17.00	Vsak dan za vas - 18.05 Gremo v kino - 18.35 Igramo beat! -
19.00	Aktualnosti - 19.15 Pravkar prispelo - 19.50 S knjižnega trga -20.15 Godala v ritmu - 21.00 Sobotni večer - 21.30 W. Ecke: »Gospod v sivih hlačah* - 22.30 Fonoteka radia Koper - 23.10 Za naše izseljence - 24.05 S pesmijo v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
18.00	Spored za najmlajše -
19.00	Izžrebanje loterije - 19.10 Potopis - 19.35 Nabožna oddaja 19.50 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.0') Mille voci, s sodelovanjem A. Noscheseja - 22.05 Anketa o starosti na Angleškem
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik - 21.15 Recital S. Reggianija - 21.50 Pirro Talarico: Luisa Sanfelice.
JUG. TELEVIZIJA
19.25, 21.00, 24.00 Poročila - 10.35 TV v šoli - 16.00 Atletska tekmovanja - 19.30 Disneyev svet — film 20.20 Zanimivosti po svetu • 20.45 Cikcak 21.20 Otvoritev razstave ob 25-letnici vstaje primorskega ljudstva - 21.35 Humor, oddaja - 22.40 Osvajalci — film -23.30 TV kažipot - 23.45 TV biro
lagali, izglasovali in izpeljali slikarsko kolonijo, so torej v vsakem pogledu pametno ravnali.
Zapisovalec teh vrstic je nedavno tega govoril z vodjo letošnje slikarske kolonije v Idriji, z idrijskim rojakom in znanim slovenskim slikarjem Ivom Seljakom — čopičem. Ta je ocenil prvo tovrstno prireditev v Idriji kot u-spelo v vsakem pogledu, čeprav so bili organizatorji tokrat še brez Izkušenj. Prihodnje leto bo že lažje, ker je pot, 2č utrta. Slikar Miloš Požar iz Ljubljane je
Nekdanji žirovski čevljar in slikar - samouk Janez Sedej skicira idrijske motive
bil v Idriji že petič udeleženec slikarske kolonije. Dvakrat je bil že v Škofji Loki in Zagorju. Po njegovem mnenju nudi Škofja Loka večjo Izbiro motivov, Zagorje pa je kot naselje bolj strnjeno okoli svojega rudnika kot Idrija okoli svojega. V Idriji pa je našel Požar dvoje svojskih vrednosti: tradicionalno idrijsko rudarsko arhitekturo in čipkarice.
Idrijske slikarske kolonije se je udeležil tudi upokojeni čevljar in slikar samouk Janez Sedej z bližnjih žirov. Povedal je, da ga je doslej pot že mnogokrat pripeljala v Idrijo, kot slikar pa je prišel v ta kraj prvič in si je motive povsem na novo izbral.
Mel 15 slikarji letošnje kolonije v Idriji so bil] tudi štirje domačini. Prihodnje leto, na razstavi ob otvoritvi druge slikarske kolonije, bodo vsem na o-gled njihova dela. Nova skupina slikarjev pa se bo tokrat spopadla s slikarsko problematiko
idrijskih motivov.	Ce.sira Fiori: PROIBITO VIVERE.
SaS	Založba Lerici. Cena 2000 lir.
ČLANEK, KI BO ZAGOTOVO SPROŽIL OSTRO POLEMIKO
Napad na
sovjetsko
zdravstvo
Za sovjetsko zdravstvo je znano, da je izredno dobro organizirano. Velikokrat so o tem govorili mnogi tuji opazovalci, ki so Sovjetsko zvezo postavljali celo kot zgled glede tega. Sedaj pa se je našel sovjetski zdravnik in hkrati pisatelj, ki vse dosedanje hvale ruši. V svojem javnem napadu kritizira sovjetsko zdravstvo in daje nekaj predlogov, ki so v javnosti vzbudili precej hrupa, še več polemik pa bodo vzbudili v prihodnosti. Gre za sovjetskega zdravnika in pisatelja dr. Vladi-mira Diagileva, ki v svojem članku, objavljenem v reviji »Oktober*, poudarja, da je Sovjetska zveza sicer ponosna na svojo brezplačno zdravstveno službo, hkrati pa predlaga, ustanovitev zdravstvenih zavodov, kjer bi bilo treba vzdrževalnino plačevati, za medicinsko fakulteto pa predlaga uvedbo vpisnih taks in taks za obiskovanje predavanj. Kako si to sovjetski zdravnik zamišlja in zakaj prihaja s temi predlogi na dan?
Dr. Vladimir Diagilev pravi, da v Sovjetski zvezi more pacient tudi umreti zaradi zanemarjenosti ali nezanimanja s strani zdravnikov. Nadalje zatrjuje, da so pacienti podvrženi tudi trpljenju, ki bi ne bilo potrebno. Dr. Diagilev nadalje pravi, da se dogajajo pomote v diagnozah in to zaradi preobilice dela zdravnikov. Hkrati pa dr. Diagilev dodaja, da so razlogi gornjih pomanjkljivosti sovjetske medicine drugje in sicer v dejstvu, da se posvetijo zdravstvu ljudje, ki do te dejavnosti, ki do tega poslanstva ne čutijo posebne ljubezni.
Po mnenju dr. Diagileva bi bilo treba uvesti na medicinskih fakultetah vpisno takso in še določeno takso za predavanja, ker da bi s tem odvrnili od medicine tiste študente, ki se ne čutijo dovolj pripravljene za zdravniški poklic in ki se dejansko vpišejo na medicino iz prestižnih razlogov
V nadaljnjem dr. Diagilev navaja nekaj primerov, kot n.pr. človeka, ki je bolehal na srcu in prišel zaradi tega na kliniko. Neka zdravnica mu je rekla, da ni hudega in da mu bo že kratek sprehod pomagal. Pacient je poslušal nasvet, toda že po 50 metrih je padel na tla in obležal mrtev zaradi srčne kapi.
Zdravnik - pisatelj dr. Diagilev navaja dalje primer, ko skupina zdravnikov ni hotela proučiti primera neke ženske, ki je menila, da boleha za rakom. To pa da so storili iz enostavne malomarnosti. Ženska pa je njihov odnos razu mela tako, kot da jo hočejo z navidezno malomarnostjo pomiriti in ji v resnici nočejo povedati, kako hudo je bolna. In ženska je v tem duševnem razpoloženju napravila samomor.
Seveda bi mogli takšne primere zaslediti kjerkoli, tako v javnih bolnišnicah, kot tudi v zasebnih klinikah. In to kjerkoli na svetu. Nekoliko bolj utemeljeni pa so morda njegovi očitki glede nečesa drugega. Dr. Diagilev namreč pravi, da so v Sovjetski zvezi zdravniki, ki bi jim moralo biti pri srcu zdravja pacientov, spremenjeni v funkcionarčke, ki so prisiljeni izpolnjevati veliko formularjev, svojo osnovno nalogo — postavljanje diagnoze — pa morajo prepustiti neskončnim testom. Glede teh testov pa je treba vsaj del krivde pripisati medicinskim znanstvenim inštitutom, kot pravi dr. Diagilev, ker da v teh zdravstvenih zavodih učijo bodoče zdravnike v duhu. kot da jim ne bo treba nikoli misliti, ker da bodo tako in tako to delo opravljale moderne medicinske napra ve,
Dr. Diagilev se loteva tudi farmacevtske industrije, češ da ni dovolj nagla in da se tudi zgodi, da ne najdeš zdravila, kadar kako farmacevtsko podjetje najavi novo zdravilo.
Dr. Diagilev navaja še razne druge pomanjkljivosti, tako kar zadeva bolnišnice, kot tudi kar zadeva zdravstvo nasploh, vendar se zdi, da gre v svojih kritikah predaleč. Morda pa to tudi zato, ker se tudi v sicer dobro organiziranem zdravstvu morejo najti pomanjkljivosti in napake, ki zdravja potrebnemu človeku škodujejo, ali mu vsaj zagrenijo žto ljenje.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pogaja-1 nja ne bodo privedla nikamor. Ne maščujte se nad ljudmi, ki so vam napravili krivico.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dobri rezultati, vendar ne boste zadovoljni z njimi. Nekdo potrebuje vaše pomoči.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pre den prevzamete neki posel, se posvetujte s strokovnjaki. Ne vtikajte se v tuje zadeve.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Mikalo vas bo, da bi se lotili nekaj tveganega. Ne bi bilo prav. Ljubosumni boste.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte se umakniti iz krogov, ki so preveč drzni. Obujali boste stare spomine.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nakupi ali stroški, ki jih vsekakor ne bi bilo treba. Fizično m n« boste najboljše počutili.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vsakršna pomoč od drugod bi bila sedaj sprejemljiva. Pomirite du hove.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Če vam eno delo ne gre, se lotite drugega, ker nekaj morate početi. Nervozni boste.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Delo vam ne dopušča veliko časa. In vendar si boste privoščili neko liko počitka.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Počutili se boste odlično in vendar delo ne bo šlo od rok. Duševno boste razrvani.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neke težave na delu je treba odstraniti korenito. Mir v družini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Današnji dan bo za vas pozitiven, toda le kar zadeva delo. V družini bo ne kaj narobe.
/ožito fiSit/alt:
Med beneškimi partizani © onstran Matajurja
Italijansko brzostrelko, ki mi jo je, kot sem že v začetku povedal, ob kapitulaciji Italije prinesel iz Čedada Giovanln, eden izmed organizatorjev OF odborov na šentlenartskem področju, sem ves čas čuval kakor zenico svojega očesa. Neprestano sem jo nosil s seboj in jo skrbno čistil. V zameno zanjo sem prejel od štaba karabinko, mojo brzostrelko pa je menda dobil namestnik politkomisarja bataljona Podlipec Ljubo, znan kot hraber borec za svobodo, • katerim sem se pozneje srečal na položajih Srpenica — Žaga — Trnovo, pri obrambi tako imenovane Kobariške republike. Kljub temu, da sem bil prizadet, pa me ta udarec ni mogel odvrniti od mojega navdušenja za borbo proti nemškim okupatorjem. Znal sem namreč ločiti bistvene stvari od postranskih. Treba pa je priznati, da so podobni ukrepi, čeprav je bilo teh le malo, negativno delovali na beneške borce, saj je bilo njihovo lastno in pridobljeno orožje največji ponos ter ljubezen vsakogar izmed njih. Ta ukrep je morda prišel na pobudo posameznika in njegov namen je bil, oborožiti z avtomatskim orožjem najprej člane štaba, šele nato pa borce. To sem do neke mere tudi razumel.
Istega dne so bile vse enote na Beneškem avtomatično vključene v sestav 1. in 2. soške brigade, ki sta se obe mudili na področju vzhodne in zahodne Benečije ter na Kobariškem. Del beneških borcev je pripadal 1. brigadi, a drugi del 2. brigadi. Kot pripadnik 1. soške brigade sem odšel z močno skupino beneških borcev na šentkvirinski most z nalogo, da potisnemo nazaj na drugo stran močno nemško enoto, ki je prekoračila Nadižo in se skušala prebiti skozi Šempeter (špjetar), Kobarid in Bovec proti Avstriji. Ko smo prispeli do pokopališča v Ažli, «Na Čušinj-co» pred gostilno, sem enoto razdelil na dve skupini. Polovico borcev, pod poveljstvom Bodigoja, sem posial v sever-nozapadno smer proti Nadiži z nalogo, da se spopadejo s sovražnikom in ga z močnim sunkom potisnejo nazaj čez Nadižo na njen desni breg. Sam pa sem z drugo skupino odšel po glavni cesti naravnost proti mostu m se nekaj sto metrov pred njim že spoprijel s sovražnikom. V istem času, kakor je bilo tudi dogovorjeno, je skupina pod vodstvom Marina Bodigoja planila na Nemce. Bitka je trajala kako uro in na kraju so Nemci popustili ter se morali umakniti. Imeli so dva mrtva in nekaj ranjenih. Enega od njih sem osebno opazoval, ko je držeč levico z desno roko odhitel v hišo na drugi strani Nadiže in prosil za pomoč. Namen naše akcije je bil s tam v glavnem dosežen. Ko je prispel za nami eden od bataljonov naše brigade na te položaje, smo se umaknili v Si-nt Lenart, kjer sem komandantu poročal o uspehu akciie. Pričakoval sem, da nam bo Vledimir Kneževič — Volodja čestital za uspeh, posebno še, ker nismo imeli niti enega ranjenega, pa nas je namesto tega ostro opomnil ■ «Kako ste si upali zapustiti položaj?« Nič ga nisem potolažil, ko sem v opravičilo dejal, da je ostal na položaju cel bataljon. Naslednjega dne, menda 9. oktobra, na ukaz štaba našega bataljona, smo se morali vrniti na most Sv, Kvirina, na iste položaje, z isto nalogo, kajti Nemci so ponovno silili čez most. Bataljon je namreč tisti dan zaradi pomanjkanja municije in izčrpanosti borcev po uspešni bitki zapustil položaje in se umaknil v Kr-koš nad gradom, ki ga je po zgodovinskem izročilu beneškega naroda dal zgraditi hunski kralj Atila. Komandant tega bataljona je bil Fabijan Ivan, doma z Dolenjskega. Enota je bila ponovno razporejena v dve skupini, kakor prejšnji dan, z isto zadolžitvijo in nalogo. Bilo je popoldne, ko smo se z eno skupino pod levo škarpo cestišča, približali mostu na kakih 200 metrov. Tu smo se ustavili in pripravili za napad V tem času so nas Nemci že zasipali z izstrelki težkih mitraljezov iz avtomatskega orožja. Med nami in reko Nadižo, kakih 50 metrov od mostu je stala «Maslarjeva hiša«. Nanjo so Nemci usmerili ogenj iz mino-metalca.
Na desni strani cestišča, vse od pokopališča do mostu, je bilo polje koruze, leva stran v smeri šent Lenart — most pa je bila zaraščena z akacijami. Krogle so tako klestile po vejah in po koruznici, da je listje padalo po nas ko toča. Ko so Nemci z minometalci zadeli hišo, je mina dvignila gomilo «korcev» v zrak in dobro smo morali paziti, da komu strešnik ni pokril glave. S tega položaja smo mogli opaziti nagle premike Nemcev na njihovih mestih. Padanje korcev, vej in koruznice je med nekaterimi, manj privajenimi borci povzročilo nekoliko strahu In neljube panike.
Tudi sam se prav gotovo nisem ravno dobro počutil ob neprestanem obstreljevanju in grmenju.
Nenadoma pa smo v tem trušču zaslišali no cesti ropot neznanega vozila. V trenutku sem si mislil, da so se Nemci prebili preko mostu do šent Petra, od tu do Ažle, nato preko Cušinjce ob pokopa lišču nam za hrbet. S tem bi bili popolnoma obkoljeni. Na naši levi strani, takoj pod cesto, je namreč tekla reka Kosca, ki bi nam onemogočila vsakršen naglejši umik. Ropot motorja se je čedalje bolj približeval. Moram priznati, da mi je vsa kri udarila v glavo. Kaj zdaj storiti? Odločil sem se naglo, da ob prihodu enega ali več vozil kar vžgemo z vsem orožjem po njih. Drugega izhoda dani položaj ni dopuščal. Ko je vozilo že dospelo do nas, se je naglo u-stavilo. Niso bili Nemci. Bil je osebni avto in iz njega je spretno in gibčno skočil naš komandant Vladimir Kneževič — Volodja. V trenutku nam je vsem oddahnilo. Medtem ko so od vseh strani žvižgala zrna, se ta človek,
Vladimir Kneževič — Volodja legendarni partizanski komandant na Primorskem in v Beneški Sloveniji (*)
visok menda malo manj od dveh metrov, niti ozrl rii na streljanje, pač pa se je divje zaprašil prav vame in me nadrl v mešanem sloveuskem-hrvaškem jeziku nekako tako:
«Kaj počenjate tu? Nemci so vendar na mostu.« Nato me je z enoto vred nagnal proti mostu. Nekaj korakov nas je še spremljal, nakar je skočil v vozilo in se z njim z vso hitrostjo pognal naravnost proti mostu. Pred mostom je izstopil iz vozila in z brzostrelko napadel Nemce na drugi strani mosta ter se brž vrnil nazaj. Med tem časom je druga skupina ob Nadiži že udarila po Nemc:h, ki so se kaj hitro umaknili na drugo stran reke.
Za Maslarjevo hišo smo potem našli dva naše tovariša hudo ranjena. Volodja mi je zopet rezko ukazal, naj nemudoma poskrbim za vprežni voz, da odpeljemo ranjenca v šent Lenart. Mračilo se je že. Z Durli Jožetom, ki je bil poleg mene določen za to nalogo, sva se napotila od mostu v vas Ažlo. Tu sva po hišah povpraševala ljudi za voz in kc.nje. Ko sva izvedela za lastnika, sva se takoj napotila proti njegovemu domu in ga vljudno zaprosila za vprego. Spominjam se, kako se je kmet obotavljal < verjetno še pod vtisom streljanja), češ, da nima časa, da so konji u-trujeni, ker so pravkar prišli s polja, nadalje, da poleg vsega tega še eden od njih šepa in podobno. Ko sem videl, koliko je ura in ni bilo časa za prepričevanje, sem potegnil revolver in mu dejal: »Takoj z mano!« —v našem narečju.
Tedaj se je brez besed podal v hlev, vpregel konje in odšel z nama proti mostu; tako smo ranjence naposled odpravili v Šent Lenart.
Z drugim vozom smo odpeljali precejšen nemški plen, naropano blago v Italiji, ki smo ga našli za Maslarjevo hišo. To so bili razni kovčki, zavoji in podobno. Po plenu sodeč je kazalo, da se je po tej poti nameravala skupina Nemcev prebiti preko Kobarida v Avstrijo. Ko smo s tem plenom prispeli «na Cušinjco«, je tja pravkar prišel že omenjeni bataljon, Id se je bil umaknil v Krkoš. Takoj so nas zaustavili. Komandant Fabijan je od nas zahteval plen, češ da so ga oni zaplenili že prejšnji dan. Odvrnili smo mu, da
so Nemci ponovno prodrli preko mostu in skušali to blago odpeljati, kar pa smo jim mi z našim napadom preprečili. Naposled smo se sporazumeli, da delimo plen na polovico. Toda tudi ta naš sporazum ni imel za nas nobene koristi, ker je naposled vse skupaj pripadlo štabu brigade za skupno uporabo.
Kasneje, po vojni, v decembru 1946, ko sem bil poslan v oficirsko šolo v Sremsko Ka menico, sem bil nekega dne dodeljen na stražo na dvorišče kasarne. S sosednim stražarjem sva čuvala vsak polovico ograje dvorišča. Da bi nama čas hitreje minil, sva se približala pri obhodu drug drugemu in se pričela pomenkovati o vsem mogočem. Največ sva se dotikala dogodkov iz NOB. Ko sem mu pripovedoval zgoraj opisano zgodbo, me je nekaj časa debelo gledal, naposled pa vzkliknil: »Torej ti, Jožko, ti si bil tisti, tristo hudičev. To pomeni, da sem se prav s teboj prepiral zaradi tistega plena.«
Najin nekdanji prepir v NOB naju je tako zbližal, da sva se ob tem spominu prijateljsko objela. Potem sva nadaljevala in se spomnila še marsikaterega skupnega tovariša iz bojev in tudi komandanta Volodje, ki je padel v Vitovljah na Vipavskem leta 1944, ko je zašel v nemško za sedo. Dejala sva si, da je bil ta velik Ličan (doma je bil namreč iz Like) zares velik komandant ln legendarna osebnost za nas. Ta človek ni poznal nobenega strahu. Včasih se nam je zdelo, kakor da je brez srca. Poznal ni ne preprek, ne ovir. Tudi najnevarnejše naloge so bile zanj igračka. Med ljudstvom je zaslovel in ostal v njegovem spominu slaven. Ko je prijezdil na svojem konju skozi beneško vas, so domačini vzklikali: «Dže-neral prihaja! Dženeral prihaja!«
S svojo veliko, vitko postavo in s svojo neizmerno drznostjo, je takoj pridobil nešteto občudovalcev in velik ugled ter zaupanje. Ženske so videle v njem pravi ideal, ne le vojaka. Bil je lik borca, ki ga človek morda v življenju samo enkrat sreča.
Nekoč sem slišal o njem pripovedovati naslednjo zgodbo: «Nekje v Soški dolini se je odločil, da napade z enim bataljonom nemško utrdbo. V ta namen je odredil tedanjemu načelniku štaba, tovarišu Rupniku, ki je bil kasneje moj komandant v višji oficirski šoli pri glavnem štabu Slovenije, da napravi načrt za likvidacijo te postojanke. Rupnik se je, kot bivši jugoslovanski oficir, z vojaško natančnostjo in temeljitostjo lotil načrta. Ko ga je naposled Volodja vprašal če je načrt gotov, mu je Rupnik odvrnil, da za takšen napau potrebuje več časa in streliva, ki pa ga brigada ni imela. Dejal mu je tudi, da za takšno akcijo potrebuje minometalee, ki jih brigada spet ni imela. Ko je Volodja vse to slišal, je ukazal: ((Prenehaj ti s planom.«
Ukazal je zbor bataljona in po kratkem pojasnilu o položaju odločil, da krene na sovražno postojanko. Pred napadom je še za hip sklical komandirje posameznih enot ter jim kar na kratko naznačil smer napada:	«Ti desno, ti
levo, jaz center«; nakar je izdal povelje za napad. Postojanka je bila v nekaj urah likvidirana. Rupniku, ki se je tudi udeležil napada, je ob koncu vsega rekel: «Evo, tako se delajo plani v partizanih.«
Na šentkvirinskem mostu smo ostali na položajih še ne kaj dni v sestavi 1. soške brigade. Beneški rojaki smo pogumno in krepko odbijali nemške prodore preko mostu in vseskozi čvrsto držali položaje Nadiške fronte v svojih rokah. Nemci nikakor niso mogli prestopiti bregov reke Na diže in skozi Nadiško dolino preko Benečije prodreti do Kobarida, kjer je bila po 8. septembru ustanovljena tako imenovana Kobariška republika. Tako so beneški Slovenci skuono s svojimi tovariši iz 1. in 2. soške brigade onemogočili Nemcem prodor z jugozahodne smeri. Na Kobariškem, kjer le bilo skoraj dva meseca svobodno ozemlje, so se v tem času, vse do novembrske ofenzive, nemoteno u stanavljale m krepile partizanske enote, ki so pomenile močan obrambni zid Kobariškega vozlišča. V teh borbah ie dne 26. 10. 1943 pri mostu Sv. Kvirina nadel kot partizan, beneški Slovenec Černetič Peter iz vasi Preserje.
*) Op. ur. — V «Zborn«ku narodnih herojev Jugoslavije« je med heroji naveden Vladimir Kneževič — Volodja, ki pa ni istoveten z našim Vladimirjem Kneževlčem — Volodjo. Volodja, ki bo ostal štc. viilnlm borcem na Primorskem in v Beneški Sloveniji v trajnem spominu, je bil po rodu Ličan in študiral Je na univerzi v Ljubljani, Volodja, ki ga navaja «Zbornlk». pa je bil po rodu Črnogorec in Je padel že septembra 1942 pri Mrko-njič Gradu v Bosni. Splošno pre. pričanje med primorskimi in beneškimi partizani Je. da bi moral biti proglašen za narodnega hero. Ja tudi naš »beneški« Volodja, saj Je bil res izreden junak.
(Nadaljevanje sledi)
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22,4, najnižja 17,3, ob 19. uri 21,4, vlaga 75 odst., zračni tlak 1013,2 pada, veter 4 km severozahodni, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 21,9 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, sobota 14. septembra JELENKO
Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 19.19. Dolžina dneva 12.37 — Luna vzide ob 22.41 in zatone ob 14.47. Jutri, nedelja 15. septembra NIKODEM
VČERAJ V KOPRU, DANES PA V TRSTU
Pogovori sindikalnih voditeljev CGIL in zastopnikov Zveze sindikatov SFRJ
Izmenjava misli o notranjem razvoju obeh držav, o delovanju in nalogah sindikatov, o mednarodnem sindikalnem gibanju in o medsebojnem sodelovanju
V	Kopru so se včeraj pričeli •»ogovori med zastopniki Zveze sin-iikatov Jugoslavije in zastopniki Generalno konfederacije dela Italije. V razgovorih, ki spadajo v okviru rednih stikov obeh sindikalnih organizacij, bodo izmenjali misli o notranjem razvoju obeh držav, posebno o delovanju in nalogah sindikatov, o vprašanjih mednarodnega sindikalnega gibanja in proučili okvirni program medsebojnega sodelovanja obeh organizacij. Razgovori se bodo nadaljevali danes v Trstu
V	razgovoru sodelujejo v delegaciji Zveze sindikatov Jugoslavije Rajf Dizdarevič in Marjan Rožič, člana oredsedništva Sveta zveze sindikatom Jugoslavije predsednik republišKega sveta sindikatov Slovenije Tone Kropušek, predsednik obalnega sindikalnega sveta iz Kopra Pavle Pečar in predsednik občinskega sindikalnega sveta Nove Gorice Aleksander Cerče. V italijanski delegaciji pa so tajniki generalne konfederacije dela Italije Lu-ciano Lama, Giovanmi Mosca, Urn-berto Scaglia in tajnik Nove delavske zbornice CGIL iz Trsta Ar-fcuro Calabria.
Obvestilo državnim uslužbencem s pokojnino INPS
Pokrajinsko zakladno ravnateljevo ponovno obvešča vse uslužbence državnih ustanov, ki dobivajo pokojnino INPS, da pokojnina INPS po zakonu od 20. aprila ni združljiva s plačo.
Državni uradi pa so na osnovi predpisov glavnega državnega računovodstva obvezani, da sporočijo pokrajinskim zakladnim ravnateljstvom vsote, ki jih je treba odbiti od plače in ki se nanašajo na višino pokojnine INPS.
morajo uporabiti en kg za 100 kg tropin; če jih uporabljajo za krmo ali gnojilo, pomešane z drugimi vrstami krme; če so namenjene za drugo industrijsko uporabo vštevši za izdelovanje enocianine, pri čemer pa velja pogoj, da jih hranijo v zadevnih industrijskih podjetjih.
Za letošnjo trgatev je dovoljena fermentacija do 31. 12. 1968. če pride po tem datumu do spontane fermentacije, je treba to takoj javiti inštitutu za vinogradništvo v Ooneglianu. To je treba sporočiti zavodu z brzojavko, v kateri je tic-ba omeniti količino in stopinje pijače, ki fermentira, ter kraj. kjer hranijo posodo s pijačo. Izjema glede tega velja samo za vina «re-oiotto», «vinsanto» in «passito'>, katera smejo vreti do 31. marca 1969. Toda lastniki morajo prijaviti grozdje omenjenemu zavodu v Co-1
neglianu do 31. decembra 1968; prav tako morajo prijaviti začetek izdelave. Fermentacija se mora končati v čim krajšem času in v tem času se ne sme hraniti v kleti nobene vrste sladkor, razen tistega Iz grozdja. To ne velja za tiste vrste vina, ki jih prodajajo kot šumeča vina. Tropin teh vrst vin ne smejo hraniti po 20. aprilu 1969.
ZAHVALA ODBORA ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV Odbor za proslavo bazoviških žrtev se zahvaljuje vsem, ki so počastili spomin bazoviških mučenikov minulo nedeljo ob 38-letnici njihove usmrtitve. Posebna zahvala govornikom, pevskemu zboru «Lipa» iz Bazovice, Zvezi «Iskra» iz Nove Gorice, p.d. «Valentin Vodniki) iz Doline ter vsem združenjem, ki so darovala vence.
Odbor
Ravnatelji bolničarskih šol pri dr. Devetagu
Na odborništvu za zdravstvo in higieno je bil včeraj zjutraj sestanek, ki mu je predsedoval odv. Devetag in ki so se ga udeležili predsedniki ravnatelji in ravnateljice šol za bolničarke in negovalke otrok, šol za specializacijo babic ter zdravstvenih asistentk, šol za bolničarje itd. Na sestanku je bilo zastopanih 19 šol: 7 iz Trsta, 4 iz Vidma, 3 iz Gorice, 2 iz Pordenona, 1 iz Tržiča, 1 iz San Vito al Tagliamento in 1 iz Palmanove. Namen sestanka je bil obrazložitev deželnega zakona št. 19. od 25. marca letos in zadevnih izvršilnih predpisov. Z zakonom bodo olajšali obisk teh šol. Odv. Devetag je v svojem pozdravu poudaril važnost šol, ki vzgajajo specializirano bolničarsko osebje. Zagotovil je, da bo odbor v kratkem sprejel sklepe v zvezi s podelitvijo prispevkov na podlagi omenjenega zakona. Ti prispevki bodo znašali 70 milijonov na leto.
Obiski novega kvestorja
Včeraj je novi tržaški kvestor dr. Edmondo D’Anchise opravil nekaj vljudnostnih obiskov. Med drugimi je obiskal ameriškega konzula Fuesa in direktorja SIP inž. Maseratija.
V PONEDELJEK V RIMU
Sestanek tržaške delegacije s podtajnikom za proračun Caronom
Tržaški zastopniki bodo orisali podtajniku gospodarski položaj tržaške pokrajine in uresničevanje načrta CIPE
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllliiilllllllllllllllllllllllillilliMliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiia
OB UDELEŽBI OKROG 200 ITALIJANSKIH ZDRAVNIKOV
Letošnji tržaški zdravniški dnevi posvečeni zdravljenju s kortizonom
Prof. Tagliaferro je včeraj na tiskovni konferenci opisal pomen teh zdravniških dnevov - Letos ne bo prisoten noben tujec
Opozorilo vinogradnikom
Tržaški prefekt je izdal odlok, aa podlagi odloka predsednika republike, ki vsebuje predpise za zatiranje ponarejevanja pri pripravljanju in prodaji mošta, vina in kisa. Odlok določa, da se doba trgatve letos konča 30. novembra 1968 Dvajset dni po tem datumu je prepovedana hramba tropin, ki so namenjene za izdelavo drugovrstnega vina. Izjema velja za tropine, ki so namenjene za izdelovanje drugovrstnega vina; za destilacijo in izdelovanje kisa s pogojem, da jih hranijo v žganjamah In tovarnah kisa, ki so za to po-oblaščene; za krmo živini, če jih denaturirajo z živinsko soljo, ki jo
..""»»"i"1.""""""im"'
PO DOLGOTRAJNIH POLETNIH POČITNICAH
1. oktobra seja deželnega sveta že pojutrišnjem sestanki komisij
Komisije bodo izrekle svoje mnenje o dveh zakonskih osnutkih deželnega odbora
V knjižnici glavne bolnišnice je imel včeraj prof. Tagliaferro tiskovno konferenco, na kateri je časnikarjem obrazložil program in pomen letošnjih XXII. tržaških dnevov, ki bodo 19., 20., 21. in 22. t. m.. Letos so dnevi posvečeni 22-letnemu razvoju zdravljenja s kortizonom. Kot je znano, so bile pred 22 leti prvikrat prikazane terapevtske značilnosti kortizona. Dnevov se bo udeležilo okrog 200 italijanskih znanstvenikov in zdravnikov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem in z učinki kortizona. Letos ne bo na tržaških zdravniških dnevih nobenega 'tujca. Prof. Tagliaferro je povedal, da se ni nihče iz tujine javil za razpravo o tej zanimivi in kočljivi temi.
Letošnji tržaški zdravniški dnevi so posvečeni temu važnemu vprašanju prav zaradi tega, 'ker je še danes to področje povsem neraziskano in zahteva iz dneva v dan novih pojasnil. Na kongresu bodo skušali, kolikor se to da, uskladiti z naijvečjo učinkovitostjo vsa dosedanja dognanja na tem področju, ki širijo obzorje našega znanja, hkrati pa nam dokazujejo tudi naše neznanje.
Ta ugotovitev naj bi bila, po mnenju prof. Tagliafeirra, vabilo za
Prihodnji teden se bo ponovno tačela zaJkondajna dejavnost de-telnega sveta s sestanki njegovih tomisij, ki bodo proučile dva zakonika osnutka, ki jih je pred kratkim pripravil deželni odbor. Po drugi strani pa se je zvedelo, da se bo sestal deželni svet šele prvega oktobra, to je na dan, ko je po statutu seja obvezna. Statut namreč določa, da se mora deželni svet sestati prvi delovni dan v fe-buarju in orvi delovni dan v oktobru. Zadnja seja deželnega sveta pred počitnicami je bila 26. julija.
V ponedeljek ob 9.30 se sestane prva stalna komisija za zadeve predsedstva, krajevne ustanove, 0-nance in proračun, ki bo pod pred-’	' —ilja ’-
cl, ki so doslej spadale pod državo. O istem zakonskem osnutku se bo morala izreči tudi druga zakonodajna komisija za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo, ki se sestane v četrtek pod predsedstvom svetovalca Dal Masa. Ta komisija se bo sestala v četrtek 19. t. m.
Prva komisija se bo morala Izreči tudi o finančni plati zakonskega osnutka, s katerim se pooblašča nadaljnji izdatek za prispevke, ki Jih predvideva zakon št. 12 iz lanskega leta in ki se nanaša na urbanistične dejavnosti občin. O vsebini samega zakonskega osnutka pa se bo izrekla peta komisija za javna dela, urbanistiko, prevoze in turizem.
sedstvom svetovalca, Cooiannija izrekla svoje mnenje glede finančnih učinkov zakonskega osnutka, po katerem bo deželna uprava prevzela v svojo upravo kmetijske poskusne postaje v Vidmu in Gori-
..........................mi".......mi....iihiiiihiiiiii........................................................................................'»■"
V torek pa se sestane predsed-stveni urad deželnega sveta, ki bo razpravljal o bodočem delu deželnega sveta In njegovih komisij.
čim večjo udeležbo na kongresu, ki naj pokaže vso socialno prizadevnost vsakega zdravnika.
Tržaški zdravniški dnevi so pod pokroviteljstvom tržaške univerze na pobudo bolnišniške zdravstvene šole. Zbliževanje med univerzo in bolnišnico ima danes še poseben pomen, ker obstaja želja po obojestranskem sodelovanju, ker je zelo hudo in krivično, da druga drugi odrekata učinkovitost.
Prirediteljskemu odboru predseduje prof. Mario Caravetta, predsednik bolnišniške zdravstvene šole. Prof. Caravetta je poznan tudi v tujini, od koder so ga nedavno zaprosili, naj jim pošlje vsa svoja znanstvena dela In opise svojih najvažnejših kirurških posegov, ki jih še vedno vsak dan opravlja. Pri-rediteljiskemu odboru daje elana tudi tajnik prof. Tagliaferro, ki se že 22 let ukvarja s prirejanjem tržaških zdravniških dnevov. Letos je priredil tudi zasedanje zdravnikov v okviru prireditev «Trst-68».
Otvoritev kongresa bo v četrtek ob 9. uri v glavni dvorani tržaške univerze, kjer bodo kongresiste pozdravili rektor prof. Origone, deželni, pokrajinski in občinski predstavniki, nakar bo prof. Caravetta Imel kratek nagovor, v katerem bo orisal pomen kongresa. Znanstveni del kongresa pa se bo začel istega dne ob 10.15 v konferenčni dvorani glavne bolnišnice — Ul. Stupa-rioh 1.
Tu bo prvi govoril prof. Baserga iz Ferrare o temi: «20 let terapije s kortizonom)). Podal bo obračun tei orisal program o tem zdravljenju. Nato bosta prof. Ballerini iz Ferrare in prof. Tenze iz Trsta govorila o boleznih krvavenja. Popoldne bodo prof. Glocatto iz Turina, prof. Zaffiri iz Trsta in prof. Gigante iz Rima predavali o izkušnjah zdravljenja revmatizma s kortizonom, prof. Scaffidi iz Mes-sine pa o stališču endokrinologije do zdravljenja s kortizonom. Vsak večer oh 19. uri se bo začela razprava o temah, ki so bile podane čez dan.
V petek, 20. t. m, so na vrsti predavanja prof. Colonella iz Brescie o nalezljivih boleznih, prof. Preziosija iz Neaplja o farmakote-rapijl, prof. Piaschija iz Padove o nefropatiji in prof. Antoninija iz Firenc o gerontologiji. Popoldne pa bosta prof. Amlbrasetto iz Bologne in prof. Marmont iz Genove govorila o tkivu oziroma o metabolizmu.
Sobotna predavanja bodo posvečena bolj omejenim in določenim vprašanjem. Ob 18.25 bo imel prof. Bossa iz Neaplja zaključno predavanje o boleznih, ki jih lahko po vzroča uporaba kortizona. Nedelja pa bo posvečena številnim sporočilom zlasti tržaških zdravnikov.
Važnost letošnjih tržaških zdravniških dnevov je razvidna pred-
vsem iz programa predavanj in velikega števila znanstvenikov in zdravnikov, ki se jih bodo udeležili. Kot vsako leto, bodo tudi letos skupno s kongresom nekatere vzporedne prireditve, kot na pri-mer razstava zdravil, za žene zdrav- darovanje vina za svatovščino.
Odposlanstvo deželnih in tržaških predstavnikov se bo sestalo v ponedeljek popoldne v Rimu s podtajnikom ministrstva za proračun in načrtovanje senatorjem Caronom, ki je tudi tajnik medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE). Na sestanku bodo podrobno proučili gospodarski položaj tržaške pokrajine in vprašanja, ki so povezana z uresničevanjem načrta CIPE za preureditev ladjedelskih podjetij z državno udeležbo.
Za sestanek so zaprosili deželni organi po vrsti sestankov, ki so bili na deželni upravi glede načrta CIPE pred poletnimi počitnicami. Poleg tega se je deželni odbor po odobritvi resolucije v deželnem svetu po razpravi o gospodarskem položaju v Trstu 19. julija obvezal, da bo moral bedeti nad tem, da se bo načrt CIPE u-resničeval po določenih rokih ter vzpodbujal pristojne organe, da odpravijo vsako zamudo in težkočo.
V odposlanstvu, ki odpotuje v ponedeljek v Rim in kateremu bo-j sta načelovala odbornik za industrijo in trgovino Dulci in odbornik za delo In načrtovanje Stopper, bodo predsednik pokrajinske uprave Savona, tržaški župan Spaccini, predsednik	trgovinske	zbornice
Caidassi, predsednik ustanove industrijskega pristanišča Sacerdoti in predsednik	pristaniške ustanove
Franzil.
Sestanka, ki bo ob 17.30, se bo udeležil tudi vladni komisar prefekt Cappelllni.
Poziv Kmečke zveze vsem vinogradnikom
Prihodnjo nedeljo, 22. septembra, priredi zadruga «Naš Krasu v Rep-nu KRAŠKO OHCET po starih domačih običajih. Kmečka zveza je sklenila prispevati k uspehu te hvale vredne pobude s tem, da izvede med vinogradniki akcijo za
Nadaljevanje simpozija o astrofiziki
Včeraj se je v avditoriju centra ta teoretsko fiziiko nadaljeval mednarodni simpozij o astrofiziki. Zasedanje se je začelo s poročilom Italijanskih znanstvenikov Barbata in Dell a Porte o zgubljanju zvezdne mase. Simpozija se udeležuje okrog 100 znanstvenikov iz 17 evropskih in lavenevropskih držav.
Nato je govoril Poljak Grzed-aielski o sončnih in zvezdnih vetrovih z magnetičniml polji in prevodniki toploite; znanstvenik Lin-doff je poročal o razdeljevanju toplote gigantov v odprtih masah; prof. Nariai je govoril o zgubljanju zvezdne mase zaradi zvezdnega kronskega kroženja, prof. No-biilo in Secco iz Padove pa sta govorila o zgubljanju zvezdne mase zaradi stalnega kroženja. O izgubljanju zvezdne mase so govorili včeraj še nekateri tuji znanstveniki.
Skoraj vsi znanstveniki se poslužujejo za svoje raziskave zemelj-sk.h observatorijev ali posnetkov, ki so jih napravili instrumenti na raketah. Samo na ta način se lanko proučujejo ultravioletni žarki, ki jih izžarevajo zvezde, saj Je znano, da vsa ta izžarevanja vsrkavajo spodnje plasti zemeljske atmosfere. Snovi, ki jih izgubljajo zvezde v vesolju, pa se zaradi kemično-fizikalnih	Na sliki vidimo ameriškega zvezdoslovca A. J. Deutscha iz Pasadene
ve^ zvezde°ne ’	med njegovim predavanjem, ki je bilo prvo na vrsti
nikov pa bodo priredili zanimiv Izlet. V četrtek dopoldne bo župan inž. Spaccini sprejel in pozdravil kongresiste v sejni dvorani občinskega sveta, v soboto zvečer pa bodo imeli kongreslsti skupno večerjo.
Nedovoljeno posredovanje
Devetinpedesetletni Dragutin Dra-gomioh iz Ul. Cadoma 13 se bo moral prijaviti sodniku, ker je t. m. v Ul Torrebianca brez potrebnega dovoljenja nagovarjal mimoidoče, da se za nakup blaga poslužijo neke trgovine v bližini. Zaradi istega prekrška, le da so jo zasačili 6. t.m. v Ul. Genova, bo morala pred sodnika tudi 68-letna gospodinja Giovanna Stipanič por. Raico iz Ul. Giulia 12. Dra-gonich in Raicova sta na začasni svobodi.
Zato poziva vse vinogradnike, da darujejo steklenice po 1 ali 2 litra, ki naj jih izročijo najkasneje 18. t. m. zaupnikom Kmečke zveze v naslednjih krajih:
MILJE; Darsella: Josip Scheriani, Darsella št. 253
MILJE Fontanella: Piero Crevatin, Fontanella št. 18
PREBENEG: Josip Rapotec, št. 18 DOLINA; Josip Sancin, št. 112 BOLJUNEC: Josip Bolčič, št. 12 ZABREzEC: Mario Kosmač, št. 20/a LONJER:	Silvester Glavina, Lo-
njerska cesta št. 255 KOLONKOVEC: Marčelo Cok, Ul. Gravisi št. 13
MAGDALENA:	Alojz Debeliš, Ul.
Ventura št. 29
PIŠČANCI: Anton Bole, Ul. Sotto-monte št. j,
FERLUGI: Just Grmek, Ul. Com-merciale 180
PROSEK IN KONTOVEL:	Drago
Starc, št. 552 KRIZ: Mario Švab, št. 344 COL; Alfonz Guštin, št. 12
•■iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii«>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiii*iiaiiiaii>iiiiai»»iiiiii>aiiii«i
SESTANEK POKRAJINSKEGA TAJNIŠTVA PSU
Socialisti so razpravljali o resnih vprašanjih pomorstva
Zaradi zanemarjanja družb državnega pomena PIN, je najbolj prizadet Tržaški Lloyd - Predkongresni sestanki socialističnih struj
REPEN: Emil Purič, št. 15 SALEŽ: Janko Škrk, št. 51 CEROVLJE: Ivan Antonič, št. 34 VIŽOVLJE: Josip Pernarčič, št. 3 NABREŽINA: Danilo Radovič, št. 79 SLIVNO: Josip Kralj, št. 8 PRAPROT: Alojz Škrk, št. 20 MAVHINJE: Ludvik Pipan, št. 43 MEDJA VAS: Avgust Radetič, št. 10
Kmečka zveza bo poskrbela za enake etikete na steklenicah (s podatki darovalcev). Prepričani smo, da se bodo na ta način najbolje izkazali naši kmetje in njihova strokovna organizacija.
Sinoči v tržaški bolnišnici
Naner Luaidi umrl
Včeraj zvečer je v tržaški bolnišnici umrl znani časnikar in pilot Maner Luaidi, ki se je zdravil v bolnišnici od 5. avgusta zaradi srcu ne kapi. V trenutku smrti so bili pri njem njegova hčerka in nekateri prijatelji.
Maner Luaidi se je mudil v Trstu na krajšem oddihu po povratku z avtomobilskega raida Rim Peking, ki pa se je zaključil v Kantonu, kjer so kitajske oblasti vse udeležence raida izgnale.
Maner Luaidi je bil star 56 let. Velik del svojega življenja je posvetil tudi gledališču in filmu.
V preteklih dneh se Je sestalo pokrajinsko tajništvo PSU in preučilo krajevni politični in gospodarski položaj pred začetkom vsestranske aktivnosti po poletnih počitnicah.
Pokrajinska sotajnika Pittoni in Fieramdred sta podala poročlio o položaju in o strankinih pobudah na državni ravni za premostitev sedanjega neugodnega gospodarskega položaja. S temi prizadevanji bo stranka nadaljevala v prihodnjih dneh pri vladnih Oblasteh in vsedržavnih gospodarskih organizmih, da bi prišlo do nujnih ukrepov, ki naj, tudi z dopolnilnimi ukrepi k načrtu CIPE, zagotovijo izboljšanje položaja na področju pomorske industrije.
Vo poročilu sta socialistična sotajnika Pittoni in Pierandrei poudarila resne probleme pomorstva državnega pomena PIN, zlasti kar zadeva Jadransko morje In Trst. Sotajnika sta poudarila, da zveze z našimi pristanišči v vedno večjem števiiu vzdržujejo ladje, ki plujejo pod tujo zastavo, kar Ima seveda zaskrbljujoče negativne posledice na bilanco voznin, medtem ko mornarica državnega pomena ni sposobna, da bi se primemo upirala tuji ofenzivi, ker se ne skrbi za njeno modernizacijo In okrepitev.
«že nekaj let se govori o načrtu za gradnjo novih ladij za družbe skupine Finmare, toda na osnovi najnovejših vesti se zdi, da je u-resnlčltev tega načrta odložena v nedogled. Zaradi tega popolnoma neupravičenega zastoja tega važnega vprašanja je najbolj prizadet Tržaški Lloyd, ki bi imel, če mu ne bi odrekali instrumentov za o-krapitev njegove dejavnosti, odlične možnosti razvoja z ugodnimi posledicami za jadranski promet in predvsem za promet našega pristanišča. Tudi zaposlenost mornarjev in vzporedne dejavnosti bi imele od tega zanesljivo korist«.
Na zaključku sestanka je pokrajinsko tajništvo PSU spričo ponovne ugotovitve, da obstaja nerazumevanje za pomorstvo državnega pomena Pin in zlasti za potrebe Lloyda, sklenilo najodločneje
posredovati na pristojnih mestih, da se naši največji pomorski družbi povrne možnost izvajanja konkretne politike pomorskih prevozov v skladu z neodložljivo nujnostjo povečanja prisotnosti državnega ladjevja na Jadranskem morju.
V okviru predkongresnih sestankov raznih socialističnih struj, je bil v preteklih dneh v Miljah tudi sestanek pristašev struje »socialistična avtonomija)). Sestanku je prisostvoval tudi posl. Romita, ki je podčrtal vlogo, ki jo hočejo socialisti prevzeti v italijanskem političnem življenju, odločeni, da se ponovno vključijo v vodstvo države z neposredno in pogojeno soudeležbo, v diskusiji je pokrajinski sotajnik Pierandrei dejal, da Imajo tržaški problemi vsedržavno važnost In da jih je treba zato reševati s tega zornega kota.
Z vespo je padel ker ga je zaslepil avto
Ker ga je nasproti vozeči avto 6 previsokimi žarometi oslepil, se 45-letni delavec Pietro Mariani, rojen sicer v bližini Milana, stanujoč v Mačkovljah št. 31 med vožnjo ■/, vespo po Ul. Plavia proti domu ni zavedel, da je na tleh polno kamenja. Mariani je zaradi tega nedaleč od tovarne Gaslini padel na tla, pri čemer se je precej potolkel po trebuhu. Ponesrečenega ve-6pista so odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga morali predvsem tudi zaradi črevesnih poškodb sprejeti s prognozo okrevanja v 5 ali 15 dneh na I. kirurški oddelek. Karabinjerji, ki so uvedli preiskavo, domnevajo, da je material na cesti verjetno padel s tovornjaka.
Prijavljen sodišču ker ni prijavil gostov
Policija je • prijavila sodišču 73-letnega direktorja hotela Parenzo Luigija Marcovigija iz Ul. degli Artisti 8, ker ni vpisal, niti prijavil 30 gostov, ki so 30. avgusta prenočili v njegovem hotelu.
Zelo hud padec
Kratek sprehod se je včeraj kar boleče končal za 68-letno upokojenko Frančiško Iskro iz Ul. R. Manna 9. Ženska je namreč zdrsnila na pločniku nedaleč od doma tako nerodno, da je v bolečinah obležala na tleh. Ker so ji v bolnišnici, kamor so jo odpeljali z rešilnim avtom, ugotovili verjetni zlom leve stegnenice, so jo pridržali s prognozo okrevanja v 90 dneh na ortopedskem oddelku.
Šolske vesti
Državni trgovski tehnični zavod «ZI-ga Zoisa — Trst sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrob. nejša pojasnila dobite v tajništvu za. voda. Vpisovanje se zaključi 20. septembra t.l.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti — v jesenskem Izpit, nem roku šolskega leta 1967/68 danes 14. septembra 1968 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
Vpisovanje na državnu učiteljišče ■Anton Martin Slomšek« bo do 25. septembra. Uradne ure so vsak dan od 9. do 12. ure. ju
Vpisovanje za šolsko leto 1961/69 se vrši na vseh šolah dolinskega di-daktičnega ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo vljudno prosi starše, da otroke vpišejo čim-prej. Za vpis v I. razred sta potreb, na rojstni list in izkaz o raznih cepljenjih; učenci ostalih razredov pa predložijo ob vpisu zadnje šolsko spri-čevalo.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Iva.
nu sporoča, da je na osnovnih šolah vsak dan od 9. do 12. ure vpisovanje za šolsko leto 1968/69. Otroci rojeni , leta 1962, ki se vpišejo v I. razred, j morajo predložiti rojstni list in potr-j dilo o cepljenju; ostali pa zadnje spri. čevalo.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ja-| kobu sporoča, da je v teku vpiso. vanje v vse razrede. Učenci, ki! bodo obiskovali I. razred, morajo predlo, žiti: rojstni list in potrdilo o cepljenjih. Učenci ostalih razredov naj pri. nesejo zadnje spričevalo.
Sedeži šol: Sv. Jakob, Ul. Frausln 12; Ul. Sv. Frančiška 25; Ul. Dona-doni 28; Sv. Ana, Istrska ulica 143; Skedenj, S.ta Demarchi 8.
Urnik od 9. do 12. ure. Prosimo, da pohitite z vpisovanjem!
Didaktično ravnateljstvo na Opčinah obvešča starše, da je v teku vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Otroci, ki se vpišejo v 1. razred, naj predložijo rojstni list in potrdila o cepljenju. Za vpis v ostale razrede naj predlo, žijo spričevalo.
Didaktično ravnateljstvo Nabrežina
obvešča starše, da je v teku vpisovanje otrok v vse razrede na osnov nih šolah tega ravnateljstva.
Vpisovanje je vsak delovni dan, in sicer od 9. do 12. ure. V I. razred se vpišejo otroci letnika 1962. Za vpis ,1e treba predložiti rojstni list in potrdi, io o cepljenju proti kozam, davici, poliomielltisu in tetanusu. Za vpis v ostale razrede pa predložijo učenci zadnje šolsko spričevalo. Z vpisom ne odlašajte I
Državna srednja Sola *Fran Lev. stik« na Proseku obvešča, da je vpisovanje v II. In III. razred vsak dan od 9. do 12. ure. Letos se vpisovanje zaključi 20. septembra.
Ravnateljstvo Državne srednje So. le «Sv. Cirila in Metoda« v Trstu, Ulica Caravaggio 4, sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se bo zaključilo 20. septembra.
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, kil ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimna. zije In liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Strada di Guardiella št. 13/1. Vpisovanje se zaključi dne 20. septembra 1968.
Ravnateljstvo državne srednje Sole •Fran Erjavec* v Ul. Montorsino 8 (Rojan) obvešča, da Je vpisovanje vsak dan v tajništvu šole od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 20. septembra.
Vpisovanje na državno srednjo Solo šivan Cankar« v Trstu, Ul. Frau-sin 12 se je začelo. Trajalo bo do 20. septembra. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure.
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
priredi v torek, 17. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih
PROSLAVO
PETINDVAJSETLETNICE LJUDSKE VSTAJE
Na sporedu je govor, recitacije in predvajanje ozkih filmov «Bazovica», »Mauthausen* in «čas ne izbriše*
K polni udeležbi vabi odbor
ODBOR PARTIZANOV OPČINE obvešča, *
da priredi ob priliki proslav 25-letnice vstaje primorskega ljudstva, izlet v Novo Gorico jutri, 15. t. m. in sicer z avtobusom. Vpisovanje v trgovini pohištva Rener in v gostilni Veto.
Odhod ob 8. uri z Brdine.
Prosvetno društvo Škamperle pri. redi dne 29. t.m. enodnevni izlet na Vrsno v Gregorčičev muzej. Vpiso. vanje na sedežu društva vsak večer od 20.30 do 21.30, ali po telefonu št. 70-834.
SPDT sporoča, da je izlet na črno prst preložen na nedeljo 29. t. m. da se članom in drugim .planincem omogoči udeležba na «KraSki dhcati« v Repnu.
Vpisovanje v šolo Glasbene matice
Vpisovanje v šolo Glasbene matice je še danes, 14. sept. od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. Ruggero Manna 29. Pouk se prične v ponedeljek, 16. septembra za glavne in stranske predmete.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
. Dne 13. septembra 1968 se je v Trstu rodilo 6 obrok, umrlo je 13 oseb.
UMRLI SO: 69-detna Anna Ber-san vd. Coslovich, 75-letna Gemma Tedesoh! vd. Mauri, 58-lebna Irma Anitimi por. Lussi, 62-letni Giordano Nadalin, 78-letni Quiri-no Pellis, 84-Ietna Maria Fervilla Vd. Canciani, 66-letna Alba Scar-pa vd. Mandel, 57-letni Alberto Percich, 68-letni Pietro Radiani, 42-letni Mario Pertot, 19-letmi Ern-manuele Martinem, 59-letni Rodol-fo Spessot, 64-letna Amalia Zlo-bee por. Nessi.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
■ Biasoletto, Ul. Roma 16, Davanzo, Ul. Bernini 4, Benussi, Ul. Cava-na 11, Ul. Montorsino 9 (Rojan). DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg della Borsa 12, Cenitauro, Ul. Rosetti 33, AHa Ma-donna del Mare, Largo Piave 2, SantiAnna, Erta di S. Anna 10.
SOŽALJE
t Športno društvo Kontovel izreka prizadeti družini Pertot globoko sožalje ob izgubi dragega Maria.
Poletne prireditve
PARK MIRAMARSKEGA GRADU. Predstave «Luči in zvoki*. Da-;
nes ob 21.30 in ob 22. 45 predsta«) »Massimillano e Carlotta« v italijanščini (če bo vreme ugodno). Avtobus «M» iz Barkovelj ob 21. ob 22.15.
Nazionale 15.30 «Dr. Zlvago«. Super-kolos v Terhnicolorju.
Grattacielo 16.00 «Diabbličamente tua» A. Delon, Senta Berger. Technico-lor.	p
Eden 16.30 «Teorema». Režija P. Pasolini. Igrajo S. Manga-no, i-Stemip, M. Girotti. Eastmancolor. Fenice 16.00 «L’ira di Dio». M. Fora-Technicolor. Prepovedano mladi"1 pod 14. letom.
Excelsior 15.30 «11 fantasma del p«* ta Barbanera«. VV. Disney. Techni-coior.	.
Ritz (Ulica San Francesco štev. w 16.00 «E per tetto un cielo di stei-le». G. Gemma. Eastmancolor. Alabarda 16.00 «Quella carogna 6* 1’ispettore Sterling*. Colorscope, " Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 «Squadra omicidi, spirate a vista*. R. VVidmark, H. Fo«-da. Technicolor.
Filodrammattco 16.00 «Le avvent«* di un giovane*. P. Nevvman. Techfl,-coior.	i
Aurora 16.30 «Helga». Znani film ;
spolni vzgoji. Technicolor. Cristallo 16.30 «Klng Kong».
Resson, L. Miller. Technicolor., Capitol 16.00 «11 mondo e pieno 9* papa». S. De e, G. Hamilton. Techru-coior.	r
Impero 16.30 «La morte ha fatto 1 u°" vo». G. Lollobrigida.	B
Vittorio Veneto 17.00 «139 scalinl)).
Debarre, Hony Jones. Technicolor Garibaldi 16.00 «A qualcuno piace rado«. M. Monroe. Tony Curtis. "r chnicolor.
Astra 16.30 «Per qualche formagg'n“
i.n piu». Barvna risanka. Jutri: ** profeta«. Vittorio Gassman. Tech«■ coior.	r
Ideale 16.00 «Sinfonia di guerrai). u Heston. Technicolor.
Abbazia 16.30 «1 disfanoidi vegono d Marte«. Technicolor.
Razstave
V hotelu «L’Approdo» v Devi®*
razstavlja pod pokrovitelj-stivom A»' tonomne letoviščarske in turisti® ne ustanove v Sesljanu tržaški K*' par Bruno Alzetta. Razstava bo prta do 29. t. m.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina gosifVS Štefana Daneva daruje druži™ Ban 3.000 lir za Dijaško mati®0-
Namesto cvetja na grob pbk. h lojzlija Abrama darujeta Zofija J Albert Urdih 1.000 lir za Dija®* matico in 1.000 lir za Glasbeno tico. V isti namen daruje to* Škamperle 1.000 lir za Dijaško i®9 tico.
V	počastitev spomina pokojd^ Gigijevega očeta darujejo Pregat 1.000 lir, Silvana 1.000 lir in
ko 1.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Aj<j| za Abrama darujejo Mario Maf£ na 1.000 lir za prosvetno drw“l »I. Cankar«, Franc Kavs l-000*« za Dijaško matico, Jože Koren I Jl lir za spomenik padlim partiziti101, na Opčinah.
V	počastitev spomina pok. AM za Abrama daruje Amalija 1.000 lir za Dijaško matico. ,
V	počastitev spomina pok. Ajg. za Abrama daruje Antonija K®1 rič 1.000 lir za Dijaško matico-
ESI	ODPRT
MARKET	SOBOTA 14. 9. 1968
NOVA GORICA	NEDELJA 15. 9. 1968
Leninova ulica	NEPREKINJENO VES DAN
Sporočamo žalostno vest, da je 12 t. m. tragično preminil naš dragi in nepozabni
MARIO PERTOT
K zadnjemu počitku ga bomo spremili danes, 14. t. m. ^ 17.30 na domače pokopališče na Kontovelu.
Žalujoči: žena MARINA, mati ANA, sestri: MA RIJA STARC z družino, ADRIANA BASSANESE z družino, bratje: FERDINAND, KAREL, JOSIP' BRUNO z družinami, tast EMIL z družino ter družine:	HUSU, KOŠUTA, IHNIELI, TOSSUTH
in drugi soredniki
Kontovel, Prosek, Barkovlje, Gabrovec, Trst, Ljubljana, Melbourne, 14. septembra 1968
Sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj, 13. t. m-17.30 za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono 82-letru
LUIGI BENKO (Alojz)
upokojenec Acegata
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 15. t. m. ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: žena Frančiška, sinovi Fortunat, Kud0,Jj Emil in hčerka Livija, sestre, svaki, vnuki in pravo®* Trst, 14. septembra 1968	^
MEDNARODNI CENTER ZA TEORETSKO FIZIKO Med narodne agencije za atomsko energijo izraža globoko sožalj ob tragični smrti profesorja
JERZVJA JOŽEFA SAVIfICKEGA
vodje skupine raziskovaloev nuklearne fizike pri Mednafi^ nem centru za teoretsko fiziko.
Nica, 14. septembra 1968
NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH
36 maturantov začenja danes polagati izpite v jesenskem roku
Prva je na vrsti pismena naloga iz italijanščine - Zaključeni popravni razredni izpili in popravni izpiti za malo maturo
S pismeno nalogo iz i talij anšči-** se danes začnejo na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu zrelostni izpiti v jesenskem roku. Ka-‘Or je znano, se na slovenskih pednjih šolah začnejo zrelostni iz-en dan prej kot na italijanskih, imajo slovenski maturanti en “oni predmet več. V Trstu polagata zrelostne izpite tudi maturanti slovenskega učiteljišča in klasična liceja iz Gorice.
. V poletnem roku je polagalo zre-‘jjttne izpite skupno 91 dijakov 'Klasični licej 10, znanstveni licej ‘0, trgovska akademija 35, učitelje 26), uspešno je opravilo iz-P'te skupno 47 dijakov, popravne 5>ite jih Ima 36, 8 po je bdlo od-?}čn lenih. Zrelostne Izpite v jenskem roku bo moralo torej zdaj Splagati skupno 36 maturantov iz ‘Jata in Gorice, želimo jim, da bi “h uspešno opravili.
..Te dni so se zaključili na sredah šolah popravni razredni in pljučni izpiti.
Razredne Izpite (I. in II. razredi je imelo Skupino 134 dijakov. H*Pešno je opravilo izpite 118 di-,**ov. 9 jih je padlo, 7 pa se jih i1prijavilo. Izid po posameznih šo-je naslednji:
Srednja šola pri Sv. Ivanu
. Popravne izpite je imelo 26 di-r^ov, izdelalo jih je 20, padli so ' dva pa se nista javila.
Sv. Jakob
.Popravne: 14, izdelaio 13, 1 se ni Rjavil.
Rojan
i Popravne: 9, izdelalo 6, padla 2, se ni prijavil.
Nabrežina
.Popravne: 25, izdelalo 23, 2 se “•sta prijavila.
Dolina
.Popravne: 18, izdelalo 16, dva se sta prijavila.
Prosek
Popravne: 19, izdelalo 19.
Opčine
l Popravne 23, izdelalo 21, padel 1, s« ni prijavil.
Zaključne izpite (mala matura) |J* srednjih šolah so v poletnem |,(SU uspešna opravili 104 dijaki ’{;5 odst.), padlo pa jih je 6.
L" jesenskem roku je uspešno o-Ijavilo izpite 55 dijakov, 4 so pa-ir 3 pa se niso prijavili. j,,1’!«!! po posameznih šolah so na-
lastnikom sledeči najdeni predmeti v avgustu, ki jih dobijo vsak delovni dan od 9. do 12. ure: denarnica, mali gramofon, italijanski in tuji denar, verižica z obeskom, uhani, volnena jopa, nož, tranzistor, dežniki, zavoj z otroško obleko, kovček z obleko, ure, fotografski aparat, otroška torbica, zlati zob, potovalna torba, nagobčnik, torba s steklenicami likerjev in zlata zapestnica.
uvedli na kraju nesreče preiskavo, sp Cosminijevo po bežnem zdravniškem pregledu sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer so jo iz previdnosti pridržali s prognozo okrevanja v 6 dneh. Ponesrečenki so namreč ugotovili poleg udarca po glavi tudi razne podplutbe.
Na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice je že predvčerajšnjim umrl 68-letni upokojenec Pietro Radiani iz Ul. Gambini 12, ki je 7. t.m. postal na križišču Istrske ulice z Ul. Belli žrtev prometne nesreče.
Z avtom podrl žensko na zebrastem prehodu
Več previdnosti ne bi škodilo 20-letnemu Brunu Lenardonu iz Ul.
Pisciolin v Miljah včeraj med vožnjo s fiatom 1500, TS 39886. Ko je iz Rojana vozil proti Miramarske-mu drevoredu se je namreč znašel v Ul. Montorsino pred 25-letno uradnico Neddo Pasqualin por. Co-smini iz Ul. Cisternone 2/1, ki je tedaj po zebrastem prehodu prečkala cesto. Fant je sicer zavrl, vendar ni mogel preprečiti trčenja v Cosminijevo, ki so jo morali odpeljati z rešilnim avtom RK v bolnišnico. Medtem ko so karabinjerji
iiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,,,
V PRIREDBI «ŠKEDENJSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA*
Z verigo se je ranil
Če ne bo komplikacij, bo moral 23-letni delavec Gianfranco Ferlet-ta iz Drevoreda XX. septembra o-stati kakih 10 dni v negi zdravnikov urološkega oddelka. Tu so ga namreč sprejeli po nezgodi, ki se mu je pripetila včeraj med delom v Tržaškem arzenalu. Delavec, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom RK, je povedal, da je pri pomolu št. 1 dvigal težko verigo, ko mu je ta zaradi mokrote zdrsnila z rok in padla na ud.
Prvi «ex-tempore» v Skednju pod geslom «Ščedenske kreh»
Predmet slikanja bo Skedenj sam, škedenjske noše in razni objekti, vidni s škedenjskega vrha - Bogate nagrade
nik Francesco Tiralongo z Rojan-skega trga 3/4 prijavil barkovljan-skemu komisariatu javne varnosti, da so mu neznanci prejšnjo noč ukradli fiat 500 TS 87876, ki ga je parkiral na vogalu z Miramar-skim drevoredom. Okradeni uradnik je utrpel približno 350.000 lir škode.
Goriško-licnešiia dnevnik
NOVA GORICA V OBJEMU SVOJEGA PRAZNIKA
Drevi pričetek slovesnosti 25-letnice splošnega upora
Otvoritev razstave, ognjemet, promenadni koncert godbe na pihala - Jutri osrednja svečanost
Sv. Ivan i ^Pravne izpite: 18,
Sv. Jakom
n popravne izpite: 13,
izdelalo 14,
izdelalo 12,
Se ni prijavil. b	Rojan
Popravne Izpite: 3, Izdelali 3.
Nabrežina Popravne izpite 6, izdelalo 6. Dolina
•popravne izpite: 7 Izdelalo 5, i 1' nista prijavila.
Prosek
Popravne izpite: 6 izdelalo 6.
Opčine
Popravne Izpite 9, izdelalo 9. prednjo solo na Tržaškem je to Uspešno zaključilo skupno 159 i/Jakov. Vpisovanje v višje srednje IJ* se ni še zaključilo, zaradi te-i3 nimamo še podatkov, koliko di r°v, ki so zaključili srednjo šolo, nadaljevalo šolanje na višjih tfUjlh šolah, iv/ polnem teku je zdaj tudi vpl-lij Uje otrok v I. razred osnovne Ponovno opozarjamo sloven I t, starše naj svoje otroke, ki bodo |!<)S začeli obiskovati osnovno šo-|i|,’ fciihprej vpišejo v slovensko o-l( Tjno šolo. To je njihova pravica, (Jl*h je nihče ne more in ne sme tipkati, je pa tudi njihova dolž-
llftN slovenski otroci morajo biti ffkhi v slovensko šolo. Zato so 1bile ustanovljene in priznane
Kot smo na kratko že poročali, bo jutri v organizaciji «škedenjskega kulturnega društva* prvi «ex-tem-pore» v Skednju pod geslom «Šče-denske kreh». Zdi se, da so tovrstne slikarske manifestacije postale pri nas zelo pribljubljena oblika popularizacije likovne umetnosti, saj jih je samo v letošnjem letu bila že cela vrsta od Bazovice pa do Štejerjana in skoraj na vseh so se lepo uveljavili prav naši slovenski zamejski likovniki.
Člani žirije škedenjskega «ex tem-pore» bodo slikar Lojze Spacal, ki par Marcello Mascherini, kritik dr. Giulio Montenero, šef tajništva Ital-sider v Trstu Claudio Barin _ in predstavnik društva kaplan Dušan Jakomin, v častnem odboru pa so: deželni svetovalec dr. Drago Što-krajinski odbornik Saša Rudolf, občinski odbornik Luciano Ceschia, deežlni svetovalec dr. Drago Štoka, občinski svetovalec dr. Rafko Dolhar, ravnatelj ustanove Italsider v Trstu dr. inž. Spartaco Berna-monti, šef- slovenskega programskega odšeka tržaškega sedeža BAI dr. Boris Sancin, didaktični ravnatelj Edi Strnad, didaktični ravnatelj Ermanno Bortuzzo, umetnostni kritik Milko Bambič in dekan in mestn; župnik v Slovenj Gradcu (Slovenija) č. kanonik Jakob Soklič. (Glede na to, da so v častnem odboru zastopani slovenski predstavniki v vseh izvoljenih organih od dežele do tržaške občine, bi bilo vsekakor prav, ko bi organizatorji povabili v častni odbor tudi edinega slovenskega predstavnika v najvišje telo, kakršno je parlament oz poslanska zbornicah;
Pravilnik predvideva, da se lahko tekmovanja «ex-tempore» udeležijo slikarji, ne glede na slogovno pripadnost in na kraj stalnega bivanja ter da je predmet slikanja Skedenj, vštevši livarno Italsider, naftovod, Esso, Rižarno in škedenjske narodne noše (kdove, mogoče bo kakšen slikar ovekovečil s ške
Opozorilo
bivšim partizanom
ANPI iz Vidma sporoča, da zapade konec spetembra rok za predložitev prošenj za priznanje kvalifikacije partizana na podlagi zakona št. 341 od 28. 3. 1968. Ta zakon se tiče samo tistih partizanov, ki so se borili v inozemstvu v italijanskih ali tujih formacijah, invalidov, pohabljencev, deportirancev in oseb, ki so bile zaprte več kot tri mesece.
Prošnje pripravljajo na sedežu ANPI v Vidmu, Ul. del Pozzo 36, od koder jih bodo poslali obrambnemu ministrstvu, in sicer oddelku za partizanske kvalifikacije.
Danes se v Novi Gorici prične vrsta prireditev, ki sodijo v ožji program proslave 25-letnice vstaje protifašističnega slovenskega in italijanskega prebivalstva tukajšnjega območja, katere višek bo z osrednjo proslavo v nedeljo ob 11. uri.
Drevi bo promenadni koncert godbe na pihala, ob 20. uri točno bo otvoritev razstave Primorska v boju za svobodo v avli občinske skupščine: pripravili so Jo odbor za proslavo 25-letnice vseljudske vstaje na Primorskem, Muzej revo lucije iz Ljubljane ter Goriški muzej. Ob 20.30 (vedno po jugoslovanskem času) bodo pri Kekcu prižgali umetne ognje, ki bodo goreli 15 minut Tako otvoritev razstave kot ognjemet bo prenašala TV Slovenije.
V nedeljo zjutraj bodo godbe na pihala igrale budnice, združeni pevski zbori bodo imeli generalno vajo, medtem se bodo pričeli zbirati španski borci, oddelki enot devetega korpusa, prekomorskih brigad in borci v grškem partizanskem gibanju, katerim so pripra vili svoj tabor ter se bodo predstavniki teh oddelkov z zastavami na čelu pozneje postrojih pred tribuno, za njimi pa množica. Sodijo, da bo na tribuni za povabljene iz vseh krajev Slovenije, ostalih republik in zamejstva okoli 800 oseb. Med osrednjim programom bodo nastopili združeni pevski zbori iz Primorske (350 pevcev iz Slovenije ter 150 pevcev zborov SPZ iz Trsta in Gorice), ki bodo zapeli po štiri pesmi pred in po slavnostnem govoru; še poprej bo pozdravni nagovor.
Televizijska služba Slovenije je namestila v Novi Gorici vse na prave za neposredno prenašanje pe tih najvažnejših dogodkov, od katerih bo osrednji del proslave prenašala celotna jugoslovanska televizijska mreža. Za to službo skrbi okoli sto tehnikov, časnikarjev in napovedovalcev.
Po vsej Novi Gorici so namesti-
jačo; v nedeljo bodo odprte vse jestvinske trgovine. Dopoldne bo igralo več zabavnih ansamblov za ljudsko rajanje, ki bo trajalo do noči.
Prireditelji prosijo udeležence z italijanske strani, da bi se v kar največji meri posluževali prepustnic za prehod blokov Rafut in Solkan.
SLOVENSKI ZGODOVINARJI V GORICI
IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA
Na goriškem matičnem uradu so včeraj prijavili tri rojstva in dve smrti.
Rojstva:	Monica Bezzi, Mario
Polito in Stefano Grion.
Smrti: 70-letni Giuseppe Franco in 58-letna Carmela Marini, vd. Co derin.
PRIHODNJO SOBOTO NA GRADU V GORICI
Srednjeevropsko kulturno srečanje posvečeno tradicionalni kulturi
Nastopale bodo delegacije šestih držav ■ V slovenski delegaciji znani delavci s področja narodopisja - Is točasno bo tudi tekmo vanje pe vskih zboro v
Dve pomembni mednarodni kulturni manifestaciji se bosta pričeli prihodnjo soboto 21. septembra v Gorici: VII. mednarodno tekmovanje pevskih zborov Seghizzi in tretje srednjeevropsko kulturno srečanje revije «Iniziativa Isonti-na». Pevsko tekmovanje bo trajalo v soboto in še v nedeljo, srednjeevropsko kulturno srečanje pa se bo nadaljevalo do vključno 25. septembra.
aft6.2s«r« »žs cfiss
1'S	SUie, zn piavivjc uu VZgO-
Hr* e mladine v slovenskem ma-lWii.ern Jeziku, smo se dolga leta tv*!. Za to pravico so se tudi bo-H'>n žrtvovali svoja življenja na-Pla eUe, bratje ln sestre. Ker Je Iti, ,ta pravica z velikimi žrtvami |W «tvjo pridobljena, nam je tem-U<i sveta, Slovenski oče in slovenili! blati, ki se tega ne zavedata vpišeta svojega otroka v slo-šolo, zatajita svojo kri in IV* spomin naših padlih. To smo poudariti te dni, ko pro-Jtlth m° 25-letnico splošne vstaje ^n^fskega ljudstva proti nacifa-
Udji na prodaj toda brez kupcev
t-
Poskus, da bi na sodnijski V01 prodali dve motorni ladji, \ Pomorske družbe «La Corsa-‘ \tSe je včeraj izjalovil zaradi ,Jn°sti kupcev. Gre za 498,6-S motorno ladjo «Buccaneer» 189,6-tonsko motorno adjo zgrajeni pred 11 leti * ladjedelnici «Felszegy»,
časom zašla v stečaj ter V,6*1* za seboj tudi družbo «La V4ra“- Izklicna cena je znašala \ J5* prvo in 121 milijonov lir S,T1&0 ladjo. Za drugi poskus stj ;ie bodo morali primerno zni-\J*klicno ceno. Obe ladji sta V) ani ob pomolu «Venezia» Klavno ribarnico.
^jdeni predmeti
ihjPsnstvo sporoča, da so na ob ekonomatu na razpolago
sko pokrajino pod Boljuncem, kjer gradijo Grandi Motori Trieste?). Pravilnik predvideva še, da poteče rok za izročitev slik 15. sept. ob 19.30, da mora imeti slika okvir ali pa ozko letvo in da mora biti oprem-jena s številko, ki jo bo dobila v trenutku izročitve v dvoranici bara Šport na trgu p'i škedenjski cerkvi (Via di Servola 78) Sklep žirije bo neizpodbiten, tudi kolikor zadeva prepustitev posameznih slik na raz stavo. Žirija bo ocenila dela v po nedeljek, 16. sept., izid tekmovanja in nagrajevanje pa bo v četrtek, 19. sept. ob 17.30 na kraju razstave, ki bo odprta vsak dan do sobote, 28. sept. od 16. do 20. ure. Od prodaje posameznih slik si bo društvo-prireditelj pridržalo 20 odst.
Za zmagovalce so predvidene bo gate nagrade. Prvo nagrado 200.000 lir in drugo nagrado 100.000 lir je dalo na razpolago škedenjsko kulturno društvo, tretjo in četrto po 50.000 lir pa livarna Italsider in ustanova Esso. Livarna Italsider si je za primerno reklamo poskrbela tudi tri zlate kolajne, eno zlato kolajno je prispevala tržaška pokrajina, pokal pa vladni komisariat. Razen teh nagrad je tržaška občina darovala plaketo, srebrne kolajne so prispevale občina Devin-Nabrežina, miljska občina. Ustanova tržaškega pristanišča in Tržaška hranilnic*.. Tržaški Lloyd je daroval barometer in torbo, podjetje Zoccolo iz Škednja pokal, ostale nagrade pa so prispevali še Coca-Cola, Hausbrandt, Crismani in Total.
Predvčerajšnjim je 29-letni urad-
Zborovanje upokojencev INPS
Pokrajinski sindikat upokojencev pri Delavski zbornici je imel včeraj dopoldne v prostorih Delavske zbornice v Gorici sestanek upokojencev socialnega skrbstva, katerim je govoril poslanec Raffaele Franco. Omenil je, da so organizirali že več podobnih sestankov po večjih krajih na Goriškem ter nato govoril o pobudah, ki jih je dala Delavska zbornica za povišanje sedanjih zlasti najnižjih pokojnin. S tem v zvezi je omenil, da imamo na Goriškem 16.573 upokojencev INPS in da znaša poprečna pokojnina komaj po 21.800 lir mesečno Govoril je nadalje o zahtevi po premični lestvici, ki naj velja tudi za upokojence, ter o reformi sedanjega novega sistema pokojnin, s katerim so nezadovoljni vsi upokojenci in je večina strank predložila načrte za njego vo spremembo. Ob koncu Je pozval vse upokojence k složnemu nasto pu, ker je to edini način za do šego prepotrebne reforme. Govornika je predstavil pokrajinski tajnik kategorije Norlo Marcello.
O pevskem tekmovanju smo že
-- .—d  -------------— ----------- poročali. Udeležilo se ga bo poleg
11 številne kioske z jedačo in pl- | italijanskih zborov tudi več zborov
fifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn 1111111111111111111111111111111111 iiiiiiiiiiU,iii iiiimii ii
V PONEDELJEK v gobici
Predsednik vlade Leone na kongresu časnikarjev
Kongres se bo začel v Gorici in bo nadaljeval svoje delo v Gradežu, kjer se bo zaključil v petek
V ponedeljek se začne v Gorici XI. vsedržavni kongres italijanskih časnikarjev. Slovesna otvoritev kongresa bo ob 10. uri v dvorani «Ginnastica Goriziana.), katere se bo udeležil poleg poslancev iz dežele, deželnih, pokrajinskih, občinskih in drugih predstavnikov oblasti tudi predsednik vlade senator Leone. Na kongresu so povabljeni tudi tuji časnikarji, med katerimi predstavniki Zveze novinarjev Jugoslavije
Po slovesni otvoritvi bo ob 12. uri sprejem na goriškem županstvu, nakar bo ob 13. uri kosilo v dvorani «Ginnastica Goriziana«, katerega se bo udeležil tudi predsednik vlade. Popoldne bodo časnikarji in gostje odpotovali v Videm, kjer si bodo ogledali novo tiskarno aMessaggera Veneta«, zvečer pa bodo vse gostili videmska pokrajinska in občinska uprava ter združenje furlanskih časnikarjev.
Kongres se bo nato nadaljeval v Gradežu do petka, ko se bo za-
ključil z izvolitvijo vsedržavnega vodstva časnikarskega združenja. Časnikarji delegati pa se bodo zbrali v Gradežu že v soboto popoldne, ker bo v nedeljo Izredni kongres združenja, na katerem bodo razpravljali o novem statutu.

V TOREK. 17. T. M. ZVEČER
Občinski svet v Doberdobu bo razpravljal o javnih delih
Na dnevnem redu so sola v Palkiščii, športno igrišče, občinska dvorana in kanalizacija
Ul MO «1KIW. I* K OS E14
Odvaja danes, 14. t. m. ob 19.3« Cineniascope barvni film:
/ DUE VIGILI
(PAZNIKA)
Šoferji pozor! Prihajata ..izvedenca* za globe l|rata: FRANCO FRANCHI in CICCIO INGRASSIA
Doberdobski župan Andrej Jarc je sklical prvo sejo občinskega sveta v jesenskem zasedanju, ki bo v torek, 17. t. m. ob 20.30 v prostorih občinske čitalnice v Doberdobu.
Dnevni red zanjo obsega 17 točk, od katerih je 12 za javno ln 5 za tajno sejo. Po poročilu župana bodo najprej odobrili nekatere nujne sklepe občinskega odbora med katerimi so tudi kanalizacijska dela za 9 milijonov lir.
Obravnavali bodo preureditev bivših prostorov otroškega vrtca v Doberdobu v javne urade, za kar je predviden strošek 7,3 milijona lir; odobriti bodo morali načrt in poveritev vodstvenih del. Prav tako je na dnevnem redu popravilo in povečanje poslopja osnovne šo le na Palkišču, kar bo stalo 8,5 milijona lir in bodo morali odobriti prošnjo za državni prispevek, ki naj bi v celoti kril te stroške.
Za ureditev športnega igrišča bo-bo potrošili 5 milijonov lir; polovico te vsote bo prispevala uprava, za drugo polovico pa bodo morali najeti posojilo pri mestni posojilnici v Gorici. Isto velja tudi za obnovo občinske dvorane za 5
milijonov, s polovioo prispevka države, drugo polovico pa posojilo. V obeh primerih naj bi posojilo odplačevali 20 let z obrestmi po 7,5 od sto. Končno bodo na seji obravnavali tudi prispevek občine za postavitev spomenika partizanskim borcem.
Občinski svetovalci si lahko ogledajo vse gradivo, ki je v zvezi s to sejo, v ponedeljek in torek od 7. do 13. ure na občinskem tajništvu. Javnega dela seje se lahko udeleži vsakdo, ki se zanima za občinske probleme. Na tajnem delu seje bodo obravnavali zadeve občinskih uslužbencev.
Avtobus ]e podrl skuteristko
Na trgu v Gradiški je včeraj popoldne nekaj pred 16. uro podrl avtobus 29-letno Rosetto Vittori iz Gradiške, Ul. Eroi 9, ki se Je pa ljala čez trg z mopedom. Dekle je dobilo hude poškodbe na glavi ter so jo nezavestno pripeljali rešilnim vozom splošne bolnišnice v Gorico Zdravniki ji skušajo rešiti življenje ter so prognozo.
Naraščajoči primanjkljaj bolniške blagajne 1NAM
Kot smo na kratko že poročali Včeraj, je pokrajinski odbor bolniške blagajne INAM na svojem zadnjem zasedanju pod predsedstvom dosedanjega ravnatelja dr. Picca odobril upravno poročilo te ustanove, ki navaja obračun za poslovanje v letu 1967.
Iz tega poročila je razvidno, da je imela ustanova 4.119 milijonov lir izdatkov ter samo 2.967 milijonov lir dohodkov iz prispevkov zavarovancev. Primanjkljaj je torej znašal skoro 1.52 milijonov lir ali nad 211 milijonov lir več kot prejšnje leto 1966. Porast primanjkljaja pripisuje poročilo predvsem povečanim izdatkom za zdravljenje zavarovancev in njihovih družinskih članov, ki jih je samo na Goriškem balo 77.428 leta 1967.
Tl izdatki so znašali za podporo v bolezni v 21.253 primerih nad 796 milijonov lir skupno. Za podporo v primeru porodov Je bilo izdanih nad 267 milijonov; za navadno zdravniško pomoč nad 381 milijonov, ki so jih izplačali 71 zdravnikom proste izbire, ki so bili na voljo zavarovancem.
Za zdravila je ustanova Izdala skoro 762 milijonov ali za skoro 128 milijonov več kot prejšnje leto. Za zdravljenje po bolnišnicah dnevna oskrba poprečno po 6.442 lir) so izdali okrog 1596 milijonov, kar je znašalo poprečno po 101 tisoč lir na bolnika-zavarovanca. Za specialno zdravljenje so se posluževali specialnih ambulatorijev INAM, ki so na razpolago zavaro-vanoem tako v Gorici kot, v Tržiču; zato so se izdatki v tej panogi za zdravljenje izven ambulant INAM zmanjšali za 60 od sto ter so znašali 36 milijonov lir.
Kot že rečeno so znašali prispevki zavarovancev v istem letu nekaj nad 2.967 milijonov lir, ali za 11 odstotkov več kot prejšnje leto. Največji delež je prišel iz industrije, kateremu sledi trgovski sektor; prvi je prispeval 2632 milijonov, drugi pa nekaj nad 258 milijonov; kmetijski, obrtniški in si pridržali | drugi sektorji so dali bolj skromne prispevke.
Iz Jugoslavije (Kranj, Jesenice, Zagreb, Dinjan iz Istre) ter zbora iz Sofije ter Brna iz Češkoslovaške. Potrdilo za njegov nastop so prireditelji prejeli zadnje dni.
Prav tako bo 12-članska češkoslovaška delegacija sodelovala na srednjeevropskih srečanjih. Izbrali so jo že pred meseci ter so ravno zadnje dni potrdili njeno udeležbo. Tako bo tudi na letošnjem srečanju na Gradu v Gorici sodelovalo šest držav srednje Evrope, in sicer Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Češkoslovaške, Madžarske in Italije.
Letošnje tretje srečanje je posvečeno ((vrednotam in funkciji tradicionalne umetnosti.« Naziv ((tradicionalna umetnost« uporablja mednarodno priznani strokovnjak za ljudsko umetnost prof. Paolo To-schi ter moremo pod tem naslovom pojmovati vse, kar je neki narod v ljudskoumetnostnem oziru ustvaril na področju glasbe, poezije in upodabljajoče umetnosti.
Slovensko delegacijo bodo sestavljali nekateri znani preučevalci ljudske umetnosti. Prof. Emilijan Ce-ve bo govoril o ljudski ter visoki umetnosti, prof. Niko Kuret, sodelavec zavoda za narodopisje, bo predaval o delovanju raziskovalne skupine «Alpes Orientales«, prof. Milko Matičetov o pripovednem pesništvu slovenskega ljudstva. Skupno s predstavnikom zavoda za narodopisje v Ljubljani dr. Valen-som Vokuškom bodo prisotni tudi številni zastopniki znanstvenih zavodov iz Zagreba.
Poleg iskanja srednjeevropskega sveta, ki kljub različnim zgodovinskim in političnim okoliščinam o-hranja neke svoje značilnosti, ((hoče sedanje kulturno srečanje o-vrednotiti tradicionalno kulturo, ki jo z izjemo folklore pogostoina smatrajo za mrtev repertoar, vre den samo kot razstavno blago v muzejskih vitrinah. Potrebno je razumeti tradicionalno kulturo zaradi njene svežine, zlasti pa zavoljo posredovanja preteklosti ter preučevanja najrazličnejših tradicionalnih elementov kakor tudi zgodovinskega raziskovanja pogle-
dov na svet in življenje« je Pa-squale De Simone, predstavnik revije Iniziativa Isontina, izjavil na tiskovni konferenci med obrazložitvijo programa bližnjega shoda na Gradu. Tiskovne konference so se poleg predstavnikov krajevnega tiska udeležili še ostali zastopniki revije, med katerimi so bili župan Martina, dr. Rocco Rocco, Celso Macor, Ciuffarin in Tudor.
Ob tej priliki so izročili še zadnji dve publikaciji lanskega srečanja o prozi, ki obsegata (La narrativa oggi) poglavitne članke in diskusijo z ilustracijami ter povzetek osnovnih izrečenih misli (II secondo incontro culturale mittel-europeo di Gorizia).
Kakor vse dosedanje manifestacije bo tudi sedanja pod pokroviteljstvom dežele Furlanija - Julijska krajina ter visokim skrbništvom UNESCO. Uradna otvoritev bo 21. septembra ob 18. url v dvorani deželnih stanov na Gradu s pozdravnim nagovorom župana Martine ter govorom prof. Giovan-nija Bronzija. V soboto kot v nedeljo bodo udeleženci srečanj prisostvovali večernima koncertoma pevskih zborov. Vse dopoldneve bodo na programu predavanja in diskusije, popoldne pa obiski sosednjih občin in turističnih krajev. Shodu bo predsedoval prof. To-schi; zagotovljeno je simultano prevajanje v italijanščino, nemščino, francoščino in slovenščino.
Pri prehitevanju je avto podrl vespista
Prejšnji večer nekaj po 21. uri je v Ul. III. Armata v Gorici avtomobilist iz Trsta podrl vespista 55-letnega Angela Grendena iz Go rice, Ul. Monte Grappa 14. Ponesrečencu so nudili v splošni bol nišnici prvo pomoč zaradi odrg-njenj na glavi in po rokah Okre val bo v treh dneh.
Ob zaključku svojega kongresa v Novi Gorici so slovenski zgodovinarji včeraj obiskali Gorico in Čedad. Na goriškem Gradu jdh je pozdravila skupina slovenskih javnih delavcev. Marko Waltritsch je skupino okoli 80 profesorjev seznanil z razmerami, v katerih živimo Slovenci na Goriškem, ter pripomnil, da bi morali na šolah poučevati, kako se slovenski narodni prostor širi tudi prek državne meje na Tržaško, Goriško, Beneško Siovenijo, Kanalsko dolino, Rezijo ter na Koroško, da se ne b4 več dogodilo, kot se je, da v matični domovini ljudje niso bili seznanjeni z obstojem slovenske narodne skupnosti na Goriškem.
Glavni tajnik Slovenske akade-i mije znanosti in umetnosti prof. Milko Kos, ki se je rodil v vili Zumin na Korzu v Gorici (nasproti kavarne Garibaldi) je prisotnim orisal zgodovino nastanka Gorice, mesta, ki ga uradna listina od leta 1001 Imenuje, da se «v slovanskem jeziku imenuje Gorica«. Na kratko Je opisal tudi njeno poznejšo zgodovino ter z grajskega obzidja pokazal najzanimivejše kraje v mestu in okolici, še pred poldnem so zgodovinarji z dvema avtobusoma nadaljevali pot v Čedad ter Beneško Slovenijo.
Gorica
CORSO. 17—22: «Grazie z!a», L. Ga-stoni in L. Castel. Italijanski film; mladini pod 18. letom prepovedan.
VERDI. 17—22: «Costretto ad uo-cddere«, C. Heston in Y. Hackett. Ameriški kinemaskope v barvah.
MODERNISSIMO. 16.30—22: «Una questione d’onore», U. Tognazzi in N. Machiavelli. Italijanski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.30: «La donna venu-ta dal passato«, J. Richardson in Olinda Berova. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.30—21.30: «Un uo-mo, un cavallo, ima pištola«, J. Anthony in D. Vadiš. Italijanski barvni film.
Prispevajte sa
DIJAŠKO MANCO!
iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii»iiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiimiiiiiiiiiii
PRIREDITVE GORIŠKEGA SEPTEMBRA
Jutri nastopa v Gorici 21 folklornih skupin
Med njimi sta po dve iz Slovenije in Avstrije - Nocoj tekmovanje treh godbenih ansamblov, med katerimi je tudi «Briski slavček*
I rzte
AZZURRO. 17.30—22: «Quella caro-gna delHspettore Sterling«, H. Silva In Ch Palmer. Kinemaskope v barvah
EXCELSIOR. 17.30—22:	«L’onda
lunga«, T. Franciosa. Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 17.30—22:	«L’imbosca-
ta», D. Martin in S. Berger. Kinemaskope v barvah.
ttonke
S. MICHELE. 19—22: «La vergine della valle«, R. Wagner. Dodatek barvna slikanica.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna D’UDINE, Trg S. Francesco 5; tel. 21-24.
TR21C
Danes Je v Tržiču odprta lekarna San Nicolb, dr. Olivetti, Ulic* l maggio 94, tel. 73328.
rtONKE
Danes je odprta lekarna «Alla stazione« dr Matitti, Vermegliano, Ul. Garibaldi 3, tel 77446.
Teden piva, katerega prireditye so se vrstile na Trgu Battisti v Gorici ves ta teden, bo imel danes zvečer zaključno predstavo z nastopom treh godbenih ansamblov. Med njimi bo nastopil tudi kvintet ((Briški slavček« iz, števerjana. poleg ansamblov «1 nobili« in «1 visoontl« iz Gorice. Eni bodo Izvajali klasično, drugi pa modernejšo beat glasbo. Peterica Iz števerjana. ki jo uspešno vodi Ivan Klanjšček, se je že marsikje lepo uveljavila ter se bo po svojem nedavnem uspešnem nastopu v Doberdobu sedaj predstavila tudi širši publiki v Gorici.
Na današnji prireditvi na Trgu Battlst boista poleg navedenih ansamblov nastopila tudi dva znana gor Iška komika, ki bosta obenem tudi napovedovalca.
Veliko je tudi zanimanje za mednarodno revijo folklornih skupin, ki jo priredi, jutri popoldne in zvečer goriška Pro Looo. Pri tej prireditvi bo sodelovalo 6 godb na pihala, poleg goriške še godbe iz Boona, Trenta in iz nekaterih kra-
jev videmske pokrajine.' Dalje bo nastopilo kar 13 folklornih skupin, med- katerimi sta skupini iz Gorice, Loč-nika ter zastopniki posameznih goriških okrajev v pestrih folklornih nošah, ki jih je posodilo gledališče «Stabile» Iz Trst«.
Med folklornimi skupnami sta'po dve iz Slovenije in iz Avstrije: Skupina «Svoboda - Emona« iz Ljubljane ima 33 članov, skupina ((Preddvor« z Gorenjskega pa 30. Avstrijski skupini sta iz Lienza ln iz Wolfsburga.
Med domačimi skupinami naj o-menimo «Rosutlš» iz Krmina, v kateri nastopajo otroci osnovne sole. ■ Najštevilnejša skupina je iz Trlcesima, ki šteje, kaj- 60 članov.
Spored predvideva zjutraj ob 11. uri parado godbe narodnih noš iz Ortisea. Popoldne ob 16. uri pa bo povorka vseh nastopajočih skupin in godb po središču mesta. Zbrali se bodo na Trgu Julla ter odšli po obeh korzih ln Trg Battisti, kjer bo zvečer nastop. Glavna predstava bo na Trgu Battisti ob 21. uil
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri, 15. septembra bo v Gorici odprta cvetličarna RENATO GO RIAN, Ul, Garibadli 9 — tel. 26-28.
V četrtek, 12. t. m. Je preminil* naša draga mama, stara mama in tašča
Agata Sfiligoj vd. Terpin
Pogreb bo danes, v soboto, 14. septembra, ob 17.30 iz mrtvašnice na pokopališču v Podgori.
žalostno vest sporočajo hčeri
Gabrijela in Elvira, vnuk Ivanko, sestra Veneranda, zet Jožef in drugi sorodniki.
Pod gora, 14. septembra 1968 Pogr. podjetje Prescheren, tel. 91-86

Belgijec Michel Coulon zmagovalec prve etape dirke Tour bodočnosti
Prvi Italijan Giaccone komaj dvanajsti
THONON LES BAINS, 13.	—
21-letni belgijski elektrotehnik Co-luon je zmagal danes na prvi etapi amaterske kolesarske dirke Tour bodočnosti. Na cilju Je prehitel skupino šestih vozačev, s katerimi je pred tem opravil nad 100 km dolg pobeg, ki je bil o-srednji dogodek prve etape.
Te dirke se udeležuje 80 vozačev iz osmih držav. Nastopajo tudi Jugoslovani.
Rezultati današnje etape:
1.	Coulon (Bel.) 144 km dolgo pot je prevozil v 3.47’03” s p. h. 37,939 km n. u.
2.	Abrahamian (Pr.) 8” zaost.
3.	De Vlaeminck (Bel.)
4.	Ducreux (Fr.)
5.	Van Impe (Bel.)
6.	Ivačin (SZ), vsi v času Abra-hamiana. Zaostanek na 12. mesto uvrščenega Italijana Giaccona je bil 27”.
MMMEB
Fantastični rezultati ameriških atletov
SOUTH LAKE TAHOE, 13. — 25-letni Larry Questad sl pač ni predstavljal, da bo na Izbirnem tekmovanju ameriške olimpijske reprezentance pretekel 200 m v času dosedanjega svetovnega rekorda in mu bo to zadostovalo za odsvojitev komaj tretjega mesta. Tudi dosedanji svetovni rekorder Smith je bil šele drugi, kajti zmagal je 23-letni študent iz San Joseja John Carlos s fantastičnim časom 19”7. S tem je za cele 3 desetinke izboljšal dosedanji rekord Smitha.
Izredno formo ameriških atletov je potrdil Bob Seagren, ki je z značko 5,41 m za 3 cm izboljšal dosedanji svetovni rekord v skoku s palico, ki ga je postavil pred njim Wi'lson. Seagren je nato poskusil srečo še na višini 5,51 m in Je v drugem poskusu le za las zgrešil skok. Na tretje mesto se je uvrstil izredno obetajoči Carrigan, ki ima komaj 17 let.
Današnji rezultati:
1.	John Carlos 19”7 (svetovni rekord)
2.	Tommie Smith 19”9
3.	Larry Questad 20”
4.	Jerry Bright 20”1
5.	Tom Randolph 20”1
6.	BiH Bruokel 20”3 palica
1.	Bob Seagren 5,41 m (svetovni rekord)
2.	John Pennel 5,18
3.	Casey Carrigan 5.18
4.	Dick Raisblack 5,18 3.000 ni zapreke
1.	George Young 8'57”9
2.	Bill Reilly 8'58"8
3.	Conrad Nihtingale 9'04"4 kopje
1 Mark Muro 80,40 m
2.	Frank Covelli 78,94
3.	Gary Steinlund 77,(14
Ameriški črnci ne bodo bojkotirali oiimp. iger
SOUTH LAKE, 12. — Ameriški črnci, ki se bodo uvrstili v ameriško olimpijsko reprezentanco, ne bodo bojkotirali letošnjih olimpijskih iger, ampak bodo nasprotno dali vse od sebe, da bi dosegli čim boljše rezultate. To sta izjavila danes oba najboljša tekača na svetu na 200 m dolgi progi Tommie Smith in John Carlos, ki' sta bila doslej med voditelji in zagovorniki zamisli o bojkotu iger. Povedala sta, da zamisel o bojkotu med ameriškim črnskim prebivalstvom ni naletela na zadostno podporo, pa tudi mnogi boljši črnski športniki se niso strinjali z njo.
Tommie Smith je dejal med drugim naslednje: cčeprav ne bo prišlo do bojkota, pa leto dni, ko je bojkot visel kot Damoklejev meč nad ameriško reprezentanco, vendarle ni bilo zaman. V odnosih do nas črncev je prišlo do vidnega izboljšanja, ne samo z ostalimi belopoltimi atleti, ampak tudi z voditelji, organizatorji in belim občinstvom na splošno. Vendar pa — čeprav ameriški olimpijski odbor ne dovoli nobene manifestacije— nam ne bodo mogli preprečiti, da bi ne nosili v mehiški prestolnici vsaj črnega traku.»
V	Gorici mednarodni (eniški turnir
V	Gorici se je pričel mednarodni teniška turnir, ki se ga udeležujejo drugokategorniki iz Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Skupno sodeluje 32 tekmovalcev, od ka terih so štirje iz Slovenije, dva iz
Catanzaro — Napol!	2	X
Catania — Palermo	X
Genoa — Cesena	1
.1 uveni us — Sampdoria 1 Bari — Fiorentina	X	1
Foggia — Piša	1	X
Como — Inter	2
Spal — Roma	X	1
Lazio — Bologna	X	2
Keggiana — Verona	2	X
Mantova — Varese	X
Brescia — Padova	1
Perugia — Cagliari	2


V nedeljo popoldne je bila v Standrežu prijateljska tekma Juventina-Pro Gorizia. Prvi polčas se je zaključil brez golov, v drugem pa je Pro Gorizia dosegla tri in Juventina en gol. Tekma je služila za pregled sposobnosti igralcev, ki so že pričeli s treningi, da bi bili pripravljeni za prvenstvena srečanja v oktobru. Na sliki je vratar Juventine, ki je z odločnim posredovanjem pred svojim golom
Avstrije, ostali pa iz Italije. Med favorite sodijo Čebular iz Ljubljane, Cortivo iz Padove, Primas iz Gorice ter Isopp iz Beljaka. Poleg posameznikov bo nastopilo tudi 14 dvojic. Prva nagrada je pokal Splii-gem Brau. Tekmovanje poteka po sistemu neposrednega izločanja ter se bo zaključilo s finalno igro v nedeljo popoldne.
PLAVANJE
Novi italijanski rekord Rasi: 100 m hrbtno lili
RIM, 13.	— Na italijanskem
ženskem državnem prvenstvu je postavila Raffaella Rasi (16 let) nov Italijanski članski in mladinski rekord na 100 m hrbtno s časom l’H"5. Ta čas je za 6 desetink boljši od dosedanjega rekorda Tržačanke Daprettove.
Nov mladinski rekord pa je postavila Dl Tommaso na 200 m prosto s časom 2’19”8.
1. —
2. —
3. —
4. —
5. —
prvi	1	2
drugi	2	1
prvi	X	1
drugi	1	X
prvi	1	
drugi	X	
prvi	1	1
drugi	2	X
prvi	I	
drugi	X	
prvi	1	2
drugi	2	X
OBVESTILO
Namiznoteniški odsek SZ Bor sporoča, da bodo redni treningi igralcev ob torkih in petkih ob 20. uri, v Trstu na stadionu «Prvi maj*.
Angleži zbirajo denar za olimpijsko moštvo
Svojevrstna rešitev vprašanja financiranja angleške olimpijske reprezentance
odstranil nevarnost
Mr. Sandy Duncan, tajnik britanskega olimpijskega odbora je skoraj povsem rešil težak problem denarja za britansko olimpijsko odpravo.
Mr. Duncan je imel nehvaležno nalogo zbrati vsoto 150 tisoč funtov, to je 225 milijonov lir, s katero bi morali kriti potovanje britanskih športnikov na olimpijske Igre. Stalno prazna blagajna britanskega olimpijskega odbora in tudi razvrednotenje funta nista o-betala nič dobrega, Duncan pa se je vrgel na delo in z posegi, ki niso prav v skladu z angleško e-Ifko ln niti z olimpijskimi načeli je zbral skoraj ves potreben denar. Dragoceni funti so kapljali v pen-nljiti ln šilingih z vseh krajev otoka v blagajno olimpijskega odbora. Krompir m brivski aparati pa so igrali pri tem zbiranju sredstev zelo veliko vloge!
Od 150 tisoč potrebnih funtov je več kot polovico, točneje 80 tisoč, prispevalo ministrstvo za šport, aAnglo Sporti-ng Club«, to je združenje «revn1h», je svojo zvestobo športu podkrepilo s prispevkom 10 tisoč funtov, večja tovarna, ki je letno prispevala 5000 funtov za neki turnir v golfu je letos ta prispevek namenila olimpijcem. Okoli 10.000 funtov je olimpijski odbor zaslužil tudi na prireditvi v londonskem gledališču «Palladium», kjer je nastopil popevkar Tom Jones, prisotna pa sta bila tudi Elizabeth Taylor in Richard Burton.
Kje pa so krompir in brivski a-parati?
Veliko angleško podjetje, ki pra-ž1 krompir In ga nato prodaja v zavojčkih po vsem otoku je sklenilo, da bo dalo olimpijskemu odboru dva pennlja (ali dobrih 12 lir) za vsakih 5 praznih zavojčkov, ki jih bodo potrošniki poslali nazaj. Podpora izgieda revna, vendar ni tako če izvemo, da kupijo Angleži vsak teden okoli 17 milijonov teh zavojčkov krompirja, in tudi če samo polovica teh praznih zavojčkov roma nazaj v tovarno postane vsota denarja zanimiva.
Neko drugo podjetje, ki izdeluje brivske aparate je tudi pokazalo svojo športno žilico. V vsaki škatli, ki je v prodaji Je poseben kupon in kdor ga pošlje olimpijskemu odboru je lahko gotov, da bodo olimpijci bogatejši za 2 šilinga, približno 150 lir.
Mr. Duncan Je pred kratkim izjavil: «Vsaka kolajna ki jo bodo naši športniki osvojili v Mehiki bo
last ne samo tistih, ki jo bodo o-svojiii, temveč vsega angleškega naroda«. Duncan. ki je vedno lepo obrit in si v baru poleg piva naroči vedno če zavojček krompirja, z zadovoljstvom. šteje denar, ki redno doteka v blagajno. Čeprav ni več mlad zelo rad tudi posluša plošče Toma Jonesa.
KJE IN KDAJ BO ZGRAJENO NOVO IGRIŠČE DOLINSKE OBČINE?
Preds. Brega:
ČM lokacija ia začetek gradnje
Onega dne sem čakal na trgu v | zamahom odsekala korenine. Do-
Boljuncu na zmenek. Vreme se ni moglo prisiliti ne k dežju, ne k soncu. Preko trga so prihajali od kosila trije delavci. Pogovarfajoč se v sočni toskanščini so sedli v tovornjak z napisom «SCAVI GRANDI MOTORI TRIESTEd in se odpeljali. Na postojališče se je prizidal avtobus. Iz njega je izstopila globoko sključena, izpita starka: odeta v črnino je s težavo odvlekla v stransko ulico dve veliki bisagi. Iz vaške ambulante je priskakljala petnajstletnica. Nogo je imela v gležnju debelo obvezano.«
«Kaj si si storila?« je vprašal moški glas.
«Nič» je zvonko odgovorila. In odskakljala je dalje.
Izza vasi pa se je slišalo hru menje orjaških buldožerjev, ki so lupili dobro, rodovitno boljunško polje. Našo zemljo!
* * *
Hrup buldožerjev v dolinski občini ne čujejo vsi enako. Res je, da občutijo domačini ob tem določeno tesnobo, kot jo je pač občutiti vedno, ko izginja staro in se poraja novo, neznano. Res pa ja tudi, da ta prehod nekateri čutijo bolj, drugi manj; nekaterim bo spremenil ves tok življenja, drugim skoraj nič. Nekaterim pa ga je že: med prvimi ga je občutila na lastni koži brežanska mladina.
* * *
V dolinski občini je mladina izredno aktivna Vsako leto prireja v raznih vaseh vrsto krajevnih tradicionalnih prireditev. Uspešno pomaga pri prosvetnem delu. Izredno pa je aktivna zlasti v športu, kjer se udejstvuje v osrednjem slovenskem športnem društvu dolinske občine Bregu. Dolinčani, Bo-ljunčani, Borštani, Mačkovljan: Prebenežani in drugi so čutili, da je to njihovo društvo. Zato niso vanj z veseljem pošiljali le svoje mladine, ampak so se ob nedeljah v velikem številu zbirali tudi kot gledalci na domačem stadionu in so bodrili svoje mlade športnike.
Gradnja nove tovarne pa je tej novi vaški skupnosti z enim samim
linski občini so namreč odvzeli tudi edini stadion in domači športniki so ostali brezdomci. Slišala so se sicer zagotovila, da bodo v zameno za staro zgradili novo igrišče, slišale so se pa tudi vest), da to ne bo šlo preveč gladko. Brežanski športniki so postali zaskrbljeni. Zato smo šli k njihovim predstavnikom, da bi se prepriča li še mi. kako in kaj je s to stvarjo.
Pri predsedniku Brega Dragu Oti so doma zidarili in dvorišče je bilo polno gradbenega materiala. Pomagali so vsi domači. Za mizo sva torej sedla res v delovnem vzdušju. Vsaj on!
«Samo v nogometnem odseku smo se ukvarjali s štirimi ekipami: člansko, mladinsko, naraščaj-niško in začetniško. Poleg nas so pa dosedanje Igrišče uporabljala še tri društva: Rosandra, Zarja in z 2 ekipama «Union» je kar takoj povedal. «Zdaj pa smo vsi ostali brez igrišča. Skušali smo si seveda zagotoviti nadomestno igrišče, kje v okolici. To pa je za nas izreden finančni napor. Dolinski občini smo plačevali za uporabo stadiona 2.000 lir od tekme in 1.000 lir od treninga. Pri Sv. Sergiju, kjer smo zaprosili za igrišče pa je treba plačati za tekmo kar 6.000 lir in le nekaj manj za trening in to ob najslabših urah: opoldne ali ob osmih zjutraj. Za mladince pa sploh nismo mogli dobiti igrišča. Ce k temu prištejemo še izgubo občinstva, potem je res lahko ugotoviti težavnost našega položaja.«
«Kaj pa podpora občine?«
«Ta nam je dala lani okrog 150 tisoč lir, letos pa bo ta vsota o-krog 200 000 lir, kar bi povsem zadostovalo za uporabo domačega igrišča, za tuje pa... je dovolj zgovorna prej omenjena cena.«
«Kakšno rešitev torej predlagate?«
»Občina naj takoj določi loka cijo novega igrišča in začne z gradnjo. O kraju, kjer naj bi ležalo novo igrišče so mnenja pri nas deljena. Mi športniki pred-
lagamo, da bi po možnosti stalo v bližini dosedanjega, najbolj bistveno pa je, da začno z gradnjo takoj, saj bo v nasprotnem primeru obstoj našega društva ogrožen. Letos imamo možnost, da ze uvrstimo z nogometno ekipo v 2. kategorijo, če se pa to ne bo zgodilo, bo v glavnem krivo pomanjkanje odgovarjajočega igrišča«
«Bi vam zadostovalo tudi zasilno igrišče?«
«To verjetno ne bi izpolnjevalo pogojev niti za 3. kategorijo, tem manj torej za drugo, ker bi moralo imeti razen predpisanih dimenzij tudi dvojne slačilnice, kopalnice, ograjo itd.«
«Ce bi občina zgradila nov stadion, naj bi bil to po vašem mnenju le igrišče za nogomet ali Se kaj drugega?«
»O tem smo že govorili na zadnjem občnem zboru. Občina namerava res zgraditi le nogometno igrišče, ker trenutno ne razpolaga z dovolj denarja. Menim pa, da bi morala že zdaj misliti, da bi vsaj v drugi etapi zgradila tudi atletska stezo in bi morala torej že zdaj kupiti dovolj veliko zemljišče. O-staja pa poleg tega seveda tudi nujna potreba po telovadnici.«
((Potrebovali bi torej več objektov?«
»Zdaj pričakujemo od občine, da bi zgradila osrednji občinski objekt z igriščem za nogomet (kasneje tudi atletsko stezo) in s telovadnico. Govorili smo pa že tudi o tem, da bi v vsaki naši vasi zgradili manjši športni objekt, ko: je na primer igrišče za odbojko ali košarko, predvsem pa v Borštu, Boljuncu in Ricmanjih.«
Brežani seveda niso čakali, da jim nekdo igrišče (vsaj za letos) prinese na krožniku, ampak so o-pravdli vrsto intervencij. Podpredsednik Miran Kuret je poprosil za posredovanje načelnika prefek-turnega oddelka dr. Viozzlja, bil je pri tajniku deželnega odbornika za šport dr. Sosslju, pri odborniku za šport tržaške občine Ceschii. Rezultat teh posredovanj je bil dogovor z natorežlnskim županom Dragom Legišo, ki je razumevajoče ponudil gostoljubje tudi dolinskim športnikom. Toda s tem sta nastali dve težavi: na igrišču bo igralo kar šest društev: Primorje, Aurisina, Vesna, Li-bertas, Prosek, Rosandra in Breg in bo torej izredna gneča ter težava z urniki. Poleg tega pa tudi to igrišče ni primerno za nastope v drugi kategoriji, ker nima dvojnih slačil-kratkem
Položaj predvidenega novega »športnega centra« dolinske občine, ki bo ležal pod cesto v bližini županstva. Na severni strani (pri črki «e» bo nova telovadnica s slačilnicami. Mere nogometnega igrišča: 105x65 m. Mere telovadnice (notranje) 30x18 m.
zgradili najbrže tudi v Nabrežij Breg ne bo mogel izpolniti P?' goja za nastopanje v 2. amaterski kategoriji.
* * *
Pri iskanju izhoda so doma^ športniki poskusili še eno možno«'-V Bazovici gradi Zarja nogometno Igrišče. Pred kratkim se je pred' sednik Zarje oglasil pri dolinske® županu ter mu predlagal, naj “ namesto zasilnega Igrišča v dolinski občini, če bi se zanj odločili, w občina prispeval Isti denar za dokončanje igrišča v Bazovici, ki 01 bilo tako usposobljeno tudi za nastope 2. kategorije. Toda tudi iz M moke ni bilo kruha: občinski denar lz ene občine se ne more pretakati v nepremičnine druge ob®* ne. Bazovica pa je del tržaške občine.
(Nadaljevanje sledi)
N0GQM£T
JUTRI NA IGRIŠČU
Breg, Primorje Gaja in Vesna
V	okviru turnirja za »Pokal Pšjf CO» bo prvo moštvo Brega odip* lo jutri v Miljah ob 16.30 površno tekmo proti ekipi Fortitud ■ Ker je Fortitudo v prvi tekmi
gal s 3:2, mu zadostuje v nedeU za vstop v finale tudi neodloC® rezultat. Breg pa bi moral gati z vsaj dvema goloma razlik j Trener Sušelj se ne bo rnog\ poslužiti nekaterih mladincev, so se v nedeljski tekmi najbolj * kazali, ker bodo zaposleni v sT jem prvenstvu.	, a
Upamo pa, da bomo v leto?™, sezoni prvič videli na igrišču ro, Mikuša, Žigona, Sava in B tesino.
* * *
V	nedeljo se bo začelo P0*1^.
jinsko mladinsko prvenstvo, na * tero se mladi nogometaši Bre* vestno pripravljajo.	...
Kaže, da bo letošnje PIjv'jj stvo zelo zanimivo. Vpisanih J* $ ekip. Vse bodo tekmovale v ‘ skupini in bo morala vsaka odi? ti kar 30 tekem. Ker bodo vse kipe močnejše od lanskih, PrlL. kujemo letos bolj kakovostno P venstvo.	^
Ustroj ekipe Brega je
lanskemu, nogometaši pa so ‘j dni starejši in so bolj izkuS^ Vodstvo društva pa je že izre<i)o-določilo, da letos brez izredne rv trebe ne bo ojačevalo prvega Vjio štva z mladinci, kot se je zgo^ lani.	jj-
Pripravljalni treningi so s® fli)--...................in ker
tremi teani in teh treningih resnost,,, rednost, smo prepričani, da n--
si>
čeli pred tremi tedni žamo na
rednost, ----- ------------- - .
dinci letos ne bodo razočarali- L! radi pomanjkanja igrišča bo
Breg od.grati vse prvenstvene 1 me na tujih igriščih in to posebno za mladince velika pj,.
Mladinsko moštvo Brega ra letos nogometaš prvega a Vižintin Vinko. Za spremlje%0-in odgovorne za ekipo pa so čeni: Maver Sergij, Bandi N® Maar Anton in Ba-rut Josip- ^ Trener Vižintin Ima na raBr lago sledeče nogometaše:	get
Vratarja: Žerjal Mario ih Walter;	-eI-ii
Branilci:	Kuret Silvan, * -
Herman, Krmec Marino,
Vojko in Gaburro W>alter;	„eI--
Krilca: Lovriha Milan in don Vladimir;	„aIr
Napadalci: Zahar Branko, Dgo-d-i Fabio, čuk Igor, Kocjan ris, Krmec Vilijem, čuk Mar*0 Slavec Igor.
Poleg Brega se bosta letosfJ r prvenstva udeležili še dve slj”-na skl mladinski enajsterici:	v jUV-
in novinec Gaja. Ostale P™ur|-Ijene ekioe pa so: Arsenale, jr sina, CGS CRDA, Cremcaffe. ra Poateie, Esperia, Fortitudo-.^-bertas, Ponzlana, S. Anna, San s gio PIT, San Giovannl.
Prvo tekmo bo ekipa odigr«19 jr-tri na stadionu «Prvl maj« L, stil ob 12.30 proti ekipi S. APm*
• * *	„ teH-
Prijateljsko predprvenstveno —
mo bo jutri odigrala tudi e”8 (jarca proseškega Primorja. v brežini se bo pomerila ob ekipo Rosandra Zerial.
16.3° »
35.
(~b7t raven)
General iz džungle
«Morda te bom nekega dne še imenoval za brigadnega generala, ko bom jaz postal divizijski general, Andrucho. Ti si vražje pameten in še nikoli nisi bil vojak. Ko le ne bi bilo teh progletih psov, ki bodo začeli divje bevskati, brž ko se bomo približali in se lotili zidov.«
<(Za pse bom jaz poskrbel. General,« je dejai Emilio, ki je čepel v bližini. «Poznam dobro sredstvo, ki bo zlahka zvabilo pse kake pol milje proč od fince. če bodo na finci slišali, da psi bevskajo, da pa tečejo proti grmovju, se nihče več ne bo zmenil za to, ker bo mislil, da se je do corrala, do ograde, priplazil kak divji prašič ali tiger. Moram pa zdaj takoj oditi in iti na lov. Toda poskrbel bom, da bodo psi mirovali, General. Vzel si bom tri muchachose.«
«Prav,» je potrdil General, «s teboj se bom pogovoril pozneje, če mi bodo psi prekrižali načrt in če boš ti takrat sploh še živ in jaz tudi.«
«Lahko me daš ustreliti, General, če ti ne spravim psov proč Seveda jih je zmeraj nekaj, ki so preleni ali prestari in se ponoči bojijo iti predaleč. Toda tistih nekaj lahko mirno bevska. To bo še bolj uspavalo tiste pse tam notri, kakor če sploh ne bi lajalo nobeno ščene, saj imajo vendar vso noč kaj lajati, celo če vidijo, kako teče mimo podgana ali kako gre mačka na svatbo.«
2
Poveljujoči oficir vojakov, ki so bili na položaju na finci
Santa Cecilia, je zaukazal, da bo naslednje jutro ob osmih odhod. Gotovost, da bo njegovo posestvo jutri rešeno teh dragih gostov, je pripravila finquera do tega, da je priredil poslovilni banket, saj je bilo to zadnjič. Zato pri tem banketu niso varčevali ne samo z mladimi prašički, purami in teleti, ampak še manj z žganjem, dobrim, starim, rjavim za oficirje in finquerose, ter svetlim, a zato tem močnejšim, za vojake.«
Takšne velike večerne pojedine se na Unčah v tistih oddaljenih pokrajinah nikoli ne zavlečejo globoko v noč. Deloma zaradi pomanjkanja dobre razsvetljave, ker brez nje ni dolgo sedenje, celo za bogato obloženo mizo, posebno prijetno. Sveče se krivijo zaradi vročine, medtem ko se odprte svetilke neznansko kadijo in vsak dih vetra poganja goste oblake črnega, sajastega dima gostom v obraz in jim maže bele srajce. Petrolejke pa stokrat ugasnejo in jih morajo stokrat spet prižigati. Poleg tega je zmeraj še ta nevarnost, ki jo povzroča manjvredni petrolej, da eksplodirajo. Ogenj na velikem kamnitem oltarju v patiu sveti na daleč, toda tudi ta žene sajast dim med jedce.
Ob osmih ali devetih, pogostokrat pa že preden se zmrači, oživi na tisoče komarjev, mascos, in drugih neprijetnih žuželk. In te se seveda spravijo r.a razsvetljene mize in obraze. V tem letnem času so žuželke še posebno številne in prav zares krvoločne. Ne samo da vznemirjajo ljudi s pikanjem, ampak padajo v celih rojih gostom v juho in omako in plavajo po vseh kozarcih v vinu ali vodi. Tako postane dolgo sedenje pri banketu celo za najhujšega pivca pogostokrat večja muka kot zadovoljstvo.
Toda še zaradi nečesa drugega se takšni banketi na daljnih fincah ne zavlečejo globoko v noč. Ob devetih zjutrah začne tropska vročina pritiskati na človeka in žival, rastline in zemljo. To sili ljudi, da zelo zgodaj vstajajo, da bi popolnoma izkoristili sončno svetlobo in da bi opravili potrebno delo, kakršnokoli že je, v hladnih jutranjih urah. Plodni in
dragoceni delavnik se za tistega, ki ni peon ali delavec, konča okrog enajstih dopoldne in se, če r.i bilo mogoče vsega dodelati, nadaljuje za dve uri po štirih popoldne. Zato je razumljivo, da so vsi, vštevši vojake, ob osmih zvečer tako utrujeni, okrog pete ure popoldne in končajo ob osmih, za gotovo pa ob devetih z zehanjem in smrčanjem
Takšne navade mora kajpak vojskovodja poznati, da bi jih lahko izkoristil pri svojih strateških načrtih. Da bodo priredili mogočen banket, je General zvedel ne samo od obeh izvidnikov, ampak so mu to pri zasliševanju potrdili tudi ujeti oskrbniki in finquerosi. Čeprav so bili finquerosi izredno previdni v vseh izpovedih, se jim vprašanje o banketu ni zdelo sumljivo io so zato nanj po resnici odgovorili.
General je zaukazal naskok za približno enajsto uro ponoči. Potreboval je čas, da bi armado neopazno privedel do fince. v dnevni svetlobi so korakali samo do roba grmovja. Brž ko se je znočilo, se je pohod nadaljeval.
Ves tovor, vse karabinke, vsi konji, mule, osli in psi so ostali v grmovju pod nadzorstvom žensk in nekaterih mucha-chosov, ki so bili v zadnji bitki prehudo ranjeni, da bi se lahko udeležili boja.
Samo muchachosom, ki so imeli revolverje, je bilo dovoljeno, vzeti s seboj orožje. Toda več mož je kljub temu pustilo v taboriščih svoje revolverje. Vsakdo Pa je, če je imel revolver ali ne, nosil s seboj mačeto, tisti pa, ki niso imeli mačet,, so nosili nože v volnenem pasu ali so jih imeli zataknjene v razporku od hlač.
General je sklical muchachose v krog okrog sebe. «Mla-deničl, ki nimajo revolverja in ne karabinke, imajo prednost. Strojnice je treba takoj poiskati in jih je treba odnesti skozi vrata ven ali v kak kot poslopja.« Poklical je dvanajst mucha-
chosov, ki jim je zaupal nalogo, poiskati strojnice, jih odJjV in stražiti, da jih ne bi mogli vojaki ne uporabiti ne «Ti, Celso, kot poveljnik strojnice, si mi z Matiasom voren, da jih ne bodo uporabili proti nam in da bodo zaStflet žene, ko jih bodo odnesli iz patia. Ti, Coronel, si boš poiskal svojo Emo, in ko jo dobiš, jo boš prinesel s Fide k drugim in se udeležil bitke.«
Nato je General določil dvajset muchachosov, da bi n^e, nili vse karabinke, zložene v priramidi ali obešene na in pazili, da bodo pod nadzorstvom. Potem je določi' glavne skupine za štiri strani obzidja, potem dva odd(jaza oboje vrat, ki jih ne bodo smeli odpreti, ampak samo 5 žiti, da ne bi kdo ušel.	«j
Naposled si je poiskal spretne fante, ki Jim je P°Ve razsvetljavo bojišča.	’	rj.
Oba njegova izvidnika, izborna opazovalca, sta n*u % nesla natančen načrt o legi poslopja in o tem, kje in ka^nti-porazdeljeni vojaki, policisti in finquerosi s svojimi traD“r9ti Izvidnika sta tudi sporočila, da stoji pred glavnim' straža treh mož in enega podoficirja, da pa služi ta sje bolj za okras kot stražarjenje. Okras je bil v tem, da s’ ci, poveljujoči oficir pridobil večji ugled pri ženskah na 1 * j če je stopil skozi vrata in če so mu straže stale v pozorn ^g, puško na rami. Straža je spala ponoči, saj je tudi straž* |<r bila bogat delež jedil in posebno pijače od mogočne P° je vilne večerje. Tudi ko ne bi bilo tako, bi vseeno spala, j^ji-bila utrujena, ker ni bilo nikogar, ki bi jo nadzoroval, 6e in ker so sicer bili vsi uporniki uničeni.	p
Toda General se v nobeni reči ni zanašaj na srečo a“ bi ključje. Poslal je naprej tri muchachose pred glavnin o, a za zmeraj ukinili stražo štirih mož pri glavnih vratih.
(Nadaljevanje sle^ .
UREDNIŠTVO: TRST - DL. MO NTECCH1 t>, tl., TELEFON 93-808 ln '4-638 — Poštni preda) 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. '20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno V00 vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaške?9^ 11' Trst 11-4374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoč! račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur — Mali ogl®5' beseda — Oglasi za tržaško ln go riško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri «Societli Pubbllcltii ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst