Stsviika 243. Trst, v soboto 8. septembra 1906. Tečaj XXXI. Izhaja «sa^ft dan iti rt itfic" I ii jMtiLit t Dft i. sn. 11 ptnfellti* oc 9. iri flttiai. '•MBlt&e ?e pro^jajo po 3 cvfi (6 atounk) KDOCib toV nkhrnph t Tr^tu in otolici. Ljubljani. Gorici, ' rimo. £t. Fetru, .Sežani. Nsbreiini. S*. Luciji. Tolminu, Ajdovščini, PoritoiDi, Poraberj-'u. Solkanu itd. ene cjcia$bT pe računr.io po vrHtsh (Široke 73 mm, vi«oke »' icaiJ: za tTgoTirssfce in obrtne oglase po 30 stot. ; -a r>ErirtDipe. zafcvtJe. poslanice. egiese denarnih zavodov c i 0 fltot. Za oelase v teksiu lista do 5 vrst K 20. vsaka na-fcljra \rsta K 'i. M sli oglssi po Z Rt. heseda, najmanj p« -o i O no?. — Oglase sprejema iu^eratni oddelek uprave l^mcel". — t■la^nje w »zkliučno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorska Parcialna uaia »s v*« !fto 24 K, pol leta 12 K. 3 oepeee fi K. — Na r.Kro«fi»e brez donoplane naročnine «e uprava ne ozira Vpi <1, a so se po vzduhu razlegali vsesilni -kliki: ko seiu, ko sem---- prvikrat joka! liidi narodnega slavja, potem, ko sem toliko so Iz izplakal radi naše nesloge, ki nas je raz-Irobila, oslabila, izpostavljala posmeiiu ter !ovela do roba propada: oh, tedaj sem ^kliknil tudi jaz: snemljem kapo ter se hla-, ,->m do trne zemlje vsesilnemu Slovanstvu: ■daj ver nje m, da je ese to dim. iz katerega rusrname požar, da nam razsvetli noto :srj'\ da aniri >utJa srca s endotiorno Ijabavjo, ki oživlja, v-fvarja .... Slavnostni dnevi v Zagrebu so uverili ■ li malodušneže, da vse to gibanje na Bal-.nu od vstoličenja in kronanja kralja Petra t r kapitulacije Khuena sem ima odločilen ačaj za bližujo bodočnost južnih Slovanov u da so že prvi plodovi tega skupnega pričevanja obilni. Ni le prazna lraza, ko se :je od slovanske sti-ani: Hrvatje, nam ni nio do kulturne, ampak tudi do politične -kapnosti! A da je to gibanje krenulo na vo pot, o tem nam govore tudi njega - uče: vznemirjenje v nasprotnih taborili, kjer -iipiomaeijanadevlje sedaj prijateljsko-lokavo, laj tiransko, a vsikdar smešno lice. Tradicijonalno so močni naši neprijatelji če treba brutalni, kakor nam pričata Zadar Uda. Ali to nas ne sme prestrašiti, ampak . - mora vspodbujati k zavednemu, neuinor-j ii delu. da ojačimo in očistimo svojo ->) • »d poturic in pritepencev, pak da vsi, - /.ni in zavedajoči se svoje moči, stojimo na •jah, da odbijamo tujinstvo, in da v isti - navajamo orožene vojske imponirajo še bolj. Mi smo t ineji, kjer se dele države in dokler smo trjeni o nevarnosti nemštva, ki nas že davi, juio vedno pripravljeni, da se složimo z Ita-; uni in da skupno obvarujemo svojo kri. Ali liehi in Zadar nas poučavat a, da so dan-dnnes l/olji razlogi t>esti !... . Niste-li videli v Zagrebu, bratje, Čehe in 1'oljake? Ali se niste divili tudi Bolgarom in Srbom, ki so zadnji pričeli, a toliko napredovali?! Tudi oni so vam pričah, da so kdar prišli do zmage: s delom in slogo! Stopajmo med narod, bratje, tudi sedaj, ko bije jednajstva ura, povedimo ga z delom in slogo — v boj ' Iz Hrva*sHe. Zagreb. H. septembra !?«;>•.. Svečani dnevi so minuli, uepoza! uo slavie je odšumelo. Nad Zagrebom se ziblje zopet isti mir, kakor poprej. Bili so to trije dnevi slave narodne, bili so to trije veliki triumti slovanske misli, ki globlje in globlje prodira v srca naša ter nas krepi in pov-zdiga in nam gradi novo bodočnost. Kdor«je videl tisto morje ljudij, ki so od vseh krajev, kjer bijejo slovanska srca, priliiteli k nam v naš beli Zagreb, da nam odkrijejo svoja srca : ta seje moral pokloniti pred veliko in vzvišeno idejo sokolsko, ki je znala s tako magnetično silo privleči k sebi slovanska srca. Odkar se Slovani poznajo, občutili so, da jih veže globlje čuvstvo bratstva in plemenske sorodnosti, občutili so, da so vsi veje velikega slovanskega stebla, ali manjkala jim je forma, s katero bi najprimerneje izražali svoje čuvstvo. Ideja slovanske solidarnosti se je skušala izražati snovanjem slovanskih no-vin in društev, kjer se je moglo le od daleč govoriti o pravem zbližanju. Bilo je mnogo poskusov, ali nijeden ni dosegel velikih vspe-hov. Presrečna je bila ideja osnutja sokol-stva. Slovani so demokratsko pleme, more jih torej najčvrsteje spajati ideja, zasnovana na skozi demokratskem temelju! A taka ideja je sokolska! To je bil, vidite, vzrok, zakaj se je ideja sokolska tako hitro ukoreninila pri vseh slovanskih narodih in zakaj je v tako kratkem času mogla beležiti toliko velikih vspe-liov. Ali ni bilo dovolj že to, da je vsako slovansko pleme za-se imelo svoje Sokole: trebalo je te Sokole zbližati, upoznati jih medsebojno. In zato so začeli s prirejevanjem vsesokolskih zletov, a ti še le so prav pokazali vso veličino in važnost sokolstva. Veliki sokolski zleti poljski, češki in slovenski so pustili za seboj globokih, neizbrisnih posledic, bili so velik korak naprej k zbližanju slovanskih bratov, bili so dobra vspodbuda za snovanje novih sokolskih društev: torej za množenje narodne vojske slovanske. Naš zagrebški hrvatski „Sokolje po svojem geslu: „V zdravem telesu zdrav duh" — razvil svoja krila in delal neumorno na razširjenje sokolstva hrvatskega. Njegovo delo je kronano vspeliom : sedaj imamo že kakih 50 sokolskih društev hrvatskih, a gotovo se sedaj, po zletu, to število pomnoži, podvoji. O zletu ste že prinesli posebno poročilo iz Zagreba, v katerem je v markatnih črtah podan celokupni pregled. Z moje strani bi imel še nadovezati, da so se dični naši gostje — Bolgari, Srbi, Slovenci, Čehi in Poljaki — uprav težkim srcem ločili od svojih bratov, ker smo mi zastavili vse, da jim bo mudenje med nami čim slajše. Navzoč sem bil na scenah, ki se ne dajo opisati. Objemal in in poljubljal se je Poljak iz Lvova z Bolgarom iz Plovdiva, Slovenec iz Ljubljane s Srbom iz Niša, Hrvat iz Mitrovice s Čehom iz Šlezije... na kratko: daljave so izginjale pred toplimi poljubi bratskih src. Pretresljiv je bil prizor, ko so naši Sokoli poljske Sokole dri gnili na rame. Še ganljiveji, ko so privzdignili v zrak po enega Poljakov, Bolgarov in Čehov in ko so se ti trije — ob zvokih himne, ki jo je intonirala sokolska glasba — objeli in poljubili. Sploh je bilo teh prizorov pobratimstva toliko in v taki meri, da ne bi zadoščal ves ta list, da bi podrobno opisali vseh, kar smo jih videli. Ganljivi in neizbrisni so bili momenti slovesa, zdelo se je, kakor da hočemo za vedno ostati eden poleg druzega : v objemu, nerazdružljivi — jedni. Vsesokolski zlet v Zagrebu ostane nam v neizbrisnem spominu — posledice nje- gove pak bodo velike. A ko se čez leto dnij slovanski bratje zopet snidejo v zlati Pragi, stopimo z idejo slovanske vzajemnosti zopet dalje, ustvarimo novo ustanovo, vsem jednako potrebno. To bo v s e s 1 o-v a n s k a sokolska zveza, to bo center | sokolstva, to bo ognjišče, na katerem bo ža-el3 vse naše sokolsko delo, iz katerega se ! bodo Sirom slovanskih krajev razširjale nove vspodbuje jedinstva vseh Slovanov. Na žalost so se po slavju dogodile stvari, ki jih ni možno dovolj obžalovati, stvari, ki nam v pravi luči predstavljajo kulturo tistih ljudij, ki se toliko ponašajo s to svojo kulturo. Italijauska mularija na Reki je po nagovoru svojih avtonomaških voditeljev na Reki na najprostaškeji način napala naše | Sokole iz Dalmacije, ki so se vračali domov skupno s češkimi Sokoli. Ali smejo avtono-maši že smatrati Reko kakor povsem italijansko, da ne dovoljujejo hrvatskega sprevoda po mestu ? ! Reka je po prirodnem in zgodovinskem pravu hrvatska, nje prastari prebivalci so Hrvatje, Hrvatov je tam 20.000! .Pa da toliko Hrvatov ne bi smeli imeti ni (toliko svobode, da spremijo Sokole po mestu?! Naši Sokoli so vendar junaški korakali po j mestu, če tudi je italijanska sodrga žvižgala ! za njimi in jih zasramovala. Molčali so ; ali, ko je mularija začela metati na njih kamenje, tedaj je tudi našim zavrelo in došlo je do i spopada, v katerem je 40 ljudij ranjenih a !ena oseba zelo nevarno. No, sedaj je na nas, da z Italijani enkrat obračunamo — za ved n o. To so ljudje, ki mrzijo vse, kar je hrvatskega, ki bi nas hoteli popolnoma iztrebiti z Reke, kjer smo mi i vedno bivali. Treba organizirati gospodarski 'bojkot reških Italijanašev. Nijeden Hrvat naj \ ue kupi več niti za en vinar pri reških Ita-! lijanih. Dalmatinci in Banovina kupujejo ve-! činoma pri italijanskih tvrdkah na Reki. To mora nehati, pak bodo ti ljudje kmalu drugače govorili. A zaderski italijanaši, ki so se istotako vedli z našimi Sokoli kakor njihovi reški bratje, bodo skoro občutili, tla so v Dalmaciji, v tej čisto hrvatski deželi, le povsem neznatna manjšina, ki se mora kakor taka vesti skromno in ne sme prosfaški napadati ljudij, v katerih deželi živi. Zaupamo popolnoma dalmatinskim narodnim poslancem in uverjeni smo, da enkrat za vselej zastavijo pot iredentističnim italijanašem zadarskim. nesposobne za vsakdanje življenje, slepe za praktične potrebe in nezmožne za spoznavanje položaja svojega naroda, važnosti in naloge v koncertu drugih narodov. Odtod vsi naši nevspehi povsod, naše nesigurno tipanje in omahovanje v politiki, naša neodločnost in malodušnost na gospodarskem polju, naša konfuznost V kulturnih v]»rajanjih. Malo po malo začenja se tudi v slovenskih glavah daniti, tudi mi smo se jeli zavedati, da živimo prav za prav vendarle na zemlji in da se moramo, ako hočemo obstati, postaviti z obema nogama na trda tla in se prav srčno in krepko poprijeti praktičnega dela. Počasi spoznavamo tudi mi. daje sama učenost le v toliko dobra, v kolikor povspe-šuje praktično delo in nam pomaga vstvarjati nove vrednosti. Začeli smo upoštevati strokovno izobrazbo, pa vendar teolog in jurist še vedno prevladujeta v krdelu naših visoko-šolcev. Koncem letnega tečaja 19U6 smo imeli na vseh univerzah 328 jurlstov, 188 tilozofov in samo 08 tehnikov, 3 slušatelje na trgovski in 3 na eksportni akademiji. Kohko je bilo teologov, ne vemo natančno, pa cenimo jih vsaj na 150. Med visokošolci je število kandidatov uradniškega i u duhov-skega stanu desetkrat višje nego število tehnikov in trgovskih akademikov! Kdo se bo torej čudil, da so naša politična m kulturna prizadevanja brez prave zveze s praktičnim življenjem? Kako bi to bilo drugače možno, dokler vodijo oboje ljudje, vzgojeni v drugem duhu in v drugih nazorih, nego delajoče, nove vrednosti vstvarjajoče ljudstvo? Tu treba da krenemo na drugo pot. Skrajni čas je že, da se naši najbolj nadarjeni, najbolj delavni in najbolj energični mladeniči posvetijo praktičnim pu-klicom, trgovini, industriji, obrti, poljedelstvu ter prepuste neproduktivne poklice onim, ki se ne čutijo sposobne za svobodno delo iri konkurenco z najboljšimi producenti sosednih nam narodov. Nas je malo, zato mora biti vsak na svojem mestu in vsak dober, da izpodbija vsakega tujega konkurenta. Ko bo zemlja naša, naša obrt in trgorina — kdo nam bo kratil ravnopravnost v šoli in v uradu ? Kdo si bo upal gledati nas z vrha doli? — In vse to je odvisno od vzgoje in šolanja naših otrok. Zato priporočamo slovenskim starišem, naj si dobro premislijo, kam dajo svoje sinove ! Kam naj dam svojega sina ? V „Domovini44 čitamo ta-le članek: S tem vprašanjem se bavi ta mesec na tisoče slovenskih očetov. Želimo, da bi se prav resno pečali žnjim, kajti od prave rešitve tega. na videz tako preprostega vprašanja, je odvisna prihodnjost otroka in ker je suma slovenskih otrok — slovenski naraščaj — je od dobre ali slabe rešitve tega vprašanja, kenccm koncev odvisna bodočnost celega naroda. Zato je to vprašanje več nego privatna stvar vsacega pojedinega vprašanja — t o j e naše najtežje in najvažnejše narodno vprašanje. Človek je tak, kakoršna je bila njegova j odgoja. Odgojo dobivamo, ali bi jo imeli do-J bivati vsaj v glavnih stvareh v rodbini. Pa tudi naše šole bi morale — odgajati in učiti, morale bi nam vstvarjati in vtrjati značaj in bistriti naui um. Kako vršita rodbina in šola to nalogo, o tem nam priča naša narodna politika, naša narodna kultura in naše narodno gospodarstvo. Vspehi, ki smo jih dosegli, so bili le majhni in se tudi relativno ne dajajo primerjati z vspehi naših narodnih nasprotnikov. Vzrok temu tiči v naši odgoji in v uaših šolali. V odgoji — ker Slovenci nismo ne dovolj pogumni, ne dovolj odločni, ne dovolj vstrajni, da bi se mogli spustiti v vspešno konkurenco z močnejšimi nasprotniki. V šoli — ker je odgojila naše sinove le za neproduktivne stanove — za duhovnike, uradnike, odvetnike, profesorje, itd., ker je odvračala našo misel proč od življenja, proč od zemlje v oblake, v sanjave daljave ter nas delala Komunike ruske vlade. Kakor smo včeraj javili na kratko, izdala je ruska vlada komunike o splošnem položaju in o programu, ki bi se imel izvesti. Ne vemo še, kakov utis je napravil na velike ruske novine. Edini brzojav, ki leži pred nami, pravi, da je utis na maso, posebno na meščanstvo, globok. Seveda je tudi tu optimistov in pesimistov. Dočim vidijo eni v re-solutnosti proglasa vidljiv znak moči, s katero še razpolaga vlada in smatrajo to kakor znak bolje bodočnosti, pa vidijo drugi v tej moči polje novih nasilstev, novih reakcij. Bodočnost poreče tudi svojo. Brez dvoma — proglas je resen — radi svojega tona, resen iu jak radi ekstenzivnosti in veličine reform, ki jih vlada obeča. Baveča se v prvem delu z dosedanjo gnjilavjo in dosedanjim delom revolucijonarne propagande našteva vlada vse vojaške zarote Seba-stopoli, Sveaborgu, Revalu in Kronštatu, v^a umorstva, izvršena tekom leta 1906, vse ponesrečene poiskuse, da se promovira splošni štrajk, ustajo agrarnega elementa itd. Nekako svečanostjo in v svesti si svoje moči konstatira proglas, da je moč razuma vsikdar nadvladala, da je ustaja bila udu Sena. Med tem — vlada se ne sme zaustaviti pri tem. Ni smeti dovoliti, da se oslabijo temelji države, da poneha živeti prepričanje o „potrebnosti 4 države. Sovražnikom ni bilo do razumne ema-cipacije do prosperiranja avtoritetne zveze njim je bilo do revolucije, s katere pomočjo naj bi socijalizem zavladal. Ali po tej poti se Rusiji ne pomore. Kajti manifest naglaša, da se more uničiti tega ali onega člena vlade Stran II. »EDINOST« štev. 248 V soboto, dne 8. septembra 1906 ali da je neaioino uničiti idejo, od katere je vlada prekinjena, da je nemožno ukloniti nje voljo, da se povrne normalni tok javnega življenja in svobode dela. Kaj naj vlada stori ? Manifest našteva detajlirane napotke, ki jili je dala vlada svojim organom. Vsaki organ naj zdušno vrši svojo dolnost! Vlada se zaveda položaja: na silo treba odgovoriti s silo ! ! [zlasti agrarnemu gibanju, navstaleinu vsled zavajanja nevednih elementov, se mora — v kolikor je potrebno — postaviti nasproti sila. Vlada zna, da posebno sodbena procedura ne odgovarja zahtevani situvacije. Treba uvesti sumarično postopanje. In tu vlada našteva reforme, ki si jih je stavila kakor nalogo. Vodilna misel naj ostane: izkoreniti zlo, ne da bi se oslabile, življenske energije države. Vse te reforme naj porodijo novo Rusijo, utemeljeno na zakonih in na r a c i j o n a I n i svobodi. Te reforme so: 1. Agrarni problem. Agrarna komisija bo stavljena v položaj, da poboljša stanje kmetov v s romašnih pokrajinah. Vestno delo na licu mesta bo nudilo dumi obilo gradiva za rešenje tega zelo kompliciranega problema. — 2. Zagotovi se enakopravnost državljanov in svoboda vere. 3. Vlada je že odločila pomnožiti število ljudskih šol in ima namen uvesti obligatorični pouk za ljudske šole. Istodobno želi vlada poboljšati ma-terijelno stanje učiteljev. V to svrho je že določila v proračunu za 1. 1907. znesek pet in pol milijona rubljev. 4. Ozirom na Žide vlada predloži dumi dotične zakonske načrte Njihovo razmerje nasproti družavi in ruskemu narodu se zakonsko fiksira. Istotako so načrti, ki se predložijo dum-nešte\ilni. X. pr. temeljni zakoni o pravu zborovanja in združevanja, zakon o tisku, o svobodi vere in nedotakljivosti osebe, o pc* holjšauju zemljiške posesti kmeta, zakonodaj-stvo o zaščiti delavcev, o ureditvi krajne avtonomije, o ureditvi zemstev na severoi zapadu in na jugu baltiških pokrajin, o zem-stvu in občinski avtonomiji za Poljsko reformah na sodbenem in policijskem polju. Končno se ustavijo preliminarni koraki za sklicevanje narodnega zbora v smislu ukaza od 30. oktobra 1904. Kakor se vidi iz vsega tega, so projekti vlade uprav ogromni, vredni naših simpatij ! Ruska vlada ima stem uvesti rusko državo v vrsto prvih konstitucijonelnih držav. To, kar manifest vsebuje, to je vsebina konstitu-cijonelnega življenja. In vlada — rekli bi — misli rosno. 0 tem nam priča resnost vse te listine, posebno pa zadnji stavki iste. Vlada apelira na patrijotizem in razsodnost treznih elementov. „Vlada ne vidi svoje dolžnosti v tem, da bi tlačila javno mnenje, ki se lealno izrazuje potoui listov in sestankov, ali ko bi se ta sredstva upotrebljala v svrho razširjenja r e v o 1 u c i j o n arnili idej, bi se vlada ne plašila zahtevati od svojih organov aplikacijo zakonitih odredeb, da se zapreči. da se sredstva za napredek ne spremenijo v sredstva za razpadanje države in za nasilja". J »a vlada resno misli, smo že naglasili. Ali to ni še vse. Treba, da tudi drugi pozvani faktorji mislijo resno. Mislimo namreč: narod in njegov legalni zastop — duma. Posebno duma co poklicana na veliko dobo. To izhaja tudi iz carskih besed: „duma bo sklicana v najkrajšem času". Naj se v dumi zbirajo vsi oni napredni, resni elementi, naj se grupirajo v eno jako formacijo vsi oni, ki jim je res do realiziranja carskega proglasa, do preporoda Rusije! Ako se doseže to, ne more izostati tudi tretji predpogoj: vspeh! i To želimo mi iz vsega srca hudo izskušenemu, [ mukotrpnemu ruskemu bratu. j - - ■ ■...... Drobne politične vesti. Kardinal Puzyna se odpove š k o fi j i ? rKuryeru Lwowskemu" poročajo iz Krakova, da se knezoškof krakovski, kardinal Puz.vna, odpove svoji škofije in da se ; stalno namesti v Rimu. Kakor naslednika mu 1 imenujejo kanonika kneza Sapielio in prze-miselskega škofa d.ra Pelczarja. Nov kandidat za predsed-ništvo v Združenih državah. Londonska „Tribune" poroča iz \Vaschingtona, da namerava senator Bailev iz Teksasa prijaviti svojo kandidaturo demokratične stranke za predsedništvo Združenih držav. Izjavil je, daje nasprotnik podržavljenju železnic, kakor je predlagal Briand. Poljski otroci nočejo moliti po nemški. Iz Poznanja poročajo :, V poznanjski pokrajini se množe slučaji, ko sp poljski otroci branijo na verskem pouku odgovarjati v nemškem jeziku in moliti „Oče naš", po nemški. Vse zažugane oziroma pri-sojene kazni ne pomagajo nič. Po nalogu pruskega naučnega ministra pride v Poznanj neki ministerijalni svetnik, da se posvetuje s šolskimi oblastnijami. kaj da je storiti v stvari ? Hrvatska zemlja v nemških rokah. Hrvatski listi poročajo, da je veliko posestvo Pisarovino kupilo pet Nemcev iz Mitrovice za 640.000 kron. Posestvo ima 1630 oral, od teli 800 gozda, ki je vreden vsaj 800.000 kron. tako da so zemljišče dobili zastonj. Vrhu tega so kupili posestvo pod zelo ugodnimi pogoji. Posestvo je bilo najprej na ponudbo domačim Hrvatom, ki je pa niso hoteli kupiti, so se pogajali, odlagali, dokler ni prišlo — v nemške roke. Ustaja na Kubi. Iz Nev-\"orka javljajo : Iz Havane dospeli potniki poročajo, da je stanje na Kubi mnogo slabeje, nego je doslej znano, ker vlada sedanjega predsednika n» dopušča, da pridejo v svet vznemirjajoče vesti. Vedno se vrše boji, v nevarnosti je tudi letina tobaka. General Guerra je baje sklenil vse požigati, ako Palma ne odstopi, oziroma se ne uda. Sprememba zistema na Hrvatskem. Kakor javljajo iz Zagreba, je prof. Josip Pasarić, dosedanji urednik „Pokreta" prejel dekret, s katerim je povišan v VII. činovni razred ter prideljen v službovanje oddelku hrvatske vlade za notraiye posle. Proti dru. Trumbiću. Iz Spljeta javljajo: Poveljnik c. in kr. eskadre grof Montecuccoli je obiskal v Spljetu vse načelnike oblastnij, le županu dru. Trumbiću je poslal samo karto. Ta je isto tako vrnil, poslavši Montecuccoli-ju karto. Na svečano večerjo na vojni ladiji so bile povabljene vse odlične osebe, le dra. Trumbića ni bilo. To postopanje smatrajo c. kr. politično demonstracijo proti dru. Trombiću kakor avktorju reške resolucije. PODLISTEK. Na potijk ciljem. SI. Vilinski. „Ti si pa danes strašno ironično... ali ne vem kako razpoložen!" je odgovoril Polj anšek. Grabar je molčal, vzel iz tobačnice cigareto in ponudil eno tudi Poljanšku. Počasi sta šla po peščeni poti med pol-golimi brezami, izmed katerih je kipela proti nebu jutranja megla. Ko sta dospela na jasno sred gozdiča, kjer je bil določen prostor za dvoboj, ni bilo tam še nikšgar. Grabar je pogledal na uro. „Saj je Se-le polosmik !a je dejal. „Ni torej čudno, da še nobenega ni..." Sedel je na suh štor in si prižgal drugo cigareto. „Kako ti je pri srcu?<; je vprašal Po 1 j anšek in se naslonil na deblo vitke breze, Grabariu nasproti. „Tako... navadno..."* je odgovoril Grabar. Domače vesti. Cenj. Čitateljem! V nedeljo ne izide naš list iz razloga, ker je naše osobje dobilo dopust za udeležbo na tolminski slavnosti. Prihodnja številka izide v ponedeljek zjutraj. Villach—Triest. Prejeli smo: Kaj pa je zopet to? Pred sabo imamo zavitek (koverto), na kateri je znamka obliterirana s samo nemškim pečatom „Villach—Triest". To pismo je bilo oddano medpotoma na eni postaj nove železnice iz Tolmina v Trst in je dobilo tak pečat. Poštna uprava se pa res' dan za dnem bolj kaže, kaj da je. Najprej , je napravila z ureditvijo pošte na novi progi' grozno zmešnjavo, da ne rečemo kopo ne- j umnosti; kajti navaden poštni sel bi ne bil mogel bolj „kunštno" urediti novega poslovanja, kakor so ga gospodje, ki sedijo sedaj pri zeleni mizi. Tako je sedaj, da se vsi pritožujejo. ker dobivajo sedaj z železnico pisma kasneje, nego prej z navadnim, dolgočasnim poštnim vozom, ki je mešal prah po soški dolini. V Gorici pa imajo še celo „Unicum", da vozijo pisma in razne druge pošiljatve skozi mesto na novo postajo na sprehod in potem nazaj v mesto, tako, da jih ljudje dobivajo 4—5 ur kasneje, nego so jih dobivali popred. Toda radi tega noj se pritožijo drugi na pravem mestu ter povedo tam, da dotič-nik, ki je ta umotvor napravil, zasluži — medaljo v podolgasti formi in 25 eksempla-rih. Sedaj pa še ta pečat! Kdo se je pa zopet to izmislil, kje pa je ta pošta Villach— Triest ? Morda obstoji tudi Triest—Villach ? Kakšen narod pa živi ob tej progi? Ali je vse to ena sama dolga pošta? Naj nam kdo pojasni, kaj to pomenja! In če se temu ne da na kak način odpomoči, na pečatu je še prostora za --slovenski napis! Počeščenje. Bralno društvo v Sv. Juriju ob Sčavnici je imenovalo svojega rojaka, velerod. g. Frana Hrašovca, vpokojenega sodnika v Gradcu, povodom njegove 85-letnice svojim kastnim členom. Ne žalimo sebe! Prejeli smo: Pred par dnevi sem poslušal v restavraciji Balkan, kako so neki naši sicer vrlo dobri Slovenci razpravljali o Dalmaciji, a so o tem neprestano omenjali: Spalato, Zara, Sebenico, Bocche di Cattaro, Ragusa itd. To pomenja, gospoda moja, žaliti, ker, ako mi ne vemo, da so to čisto hrvatska mesta s hrvatskimi imeni: Split, Zadar, Šibenik, Boka Kotorska, Dubrovnik itd., kako se smemo potem jeziti na „Piccola", ako je izvalil kakov Tricoruo ali Cesiano ?! Spoštujmo sebe in svoje svetinje ! Tudi v takih stvareh bodimo pedantni in natanjčni. Taki naj bodo posebno naši trgovci in vsi oni, ki imajo veliko dopisovanje s slovanskimi deželami. Sramota XX. stoletja! Da se v naši državi, oziroma v naših deželah plačuje učiteljice ročnih del z 30 do največ 50 K mesečnih, to je, po mojem menenju, velika sramota ! Učiteljice ročnih del imajo navadno po dve, tri in več šol oddaljenih ena od druge po 10 in več kilometrov. Na teh šolah morajo nastopati v lepem in grdem vremenu. Da bi se vozile iz ene šole v drugo, o tem, seveda, ni niti govora, kajti onih 30—40 kronic, ki jih dobivajo na mesec, jim komaj zadostujejo za vsakdanji — kruh ! Kako naj te reve žive s tako plačo in kako naj se še-le oblačijo in obuvajo ? ! Kje naj si pre-skrbljajo sredstva za razne potrebe, ki jih imajo, osobito mlada dekleta? Dežela (govorim o Goriški) in občine bi morale to stvar vzeti v pretres, a gg. šolski nadzorniki bi morali povedati merodajnim krogom, da se danes s tako sramotno plačico ne more pošteno preživljati in še manj snažno opravljati gospica, ki se mora že radi potrebnega ugleda kazati na zimaj ličnejo, nego so navadno ženske na deželi. Več nego pravično bi bilo, da bi učiteljice ročnih del plačevali vsaj tako, kakor se plačuje tržaške — „še-šolote" !!! Pomaga naj, kdor more in kdor je dolžan storiti to. B. „Bi mi li napravil malo uslugo?" je vprašal in pogledal Poljanšku v obraz"... „Seveda... Jako rad..." „Torej... morda se mi danes ka] dogodi. Če padem, ali pa če bom težko ranjen, nesi to-le pismo njej ! Naslov je na kuverti!" Vzel je iz žepa drobno pismo in ga dal Poljanšku. „Drugih želja nimaš?" je vprašal ta in stravil pismo. „Malo, ali pa nič... Starišev in bratov ali sester nimam več— Pozdravi prijatelje in reci jim, da sem vesel umrl... In doli v domovino piši, morda kak stric ali teta solzo poto& za menoj— Hahaha!..." Zasmejal se je na ves glas. „Kqj pa b tvojimi pesmimi?" je vprašal radovedno Polj anšek. „Te lahko zažgeš, kar jih je še, ali pa izdaš v lepo vezani knjižici in napišeš predgovor z mojim življenjepisom^. Morda me potem povzdigne slovenski narod med svoje slavne može!... Zopet se je zasmejal. Tedaj se je pokazal med brezami nasprotnik Grabaijev. v elegantni civilni obleki, in dva draga gospoda z njim« Eden je bil bo\j postaren, debel mož in je imel mal kovčeg v desni, nemara je bil zdravnik. Drugi pa je bil sekundant. Zdravnik in Poljanšek sta se predstavila in pozdravila. Sekundanta sta se bila že prejšnji dan izpoznala. Tudi Grabar je vstal in se V3em mrzlo poklonil. Določili so petnajst korakov razdalje med nasprotnikoma. * Poljanšek in baronov sekundant sta določila distanco in jo zaznamovala s kameni. Med tem je baron odprl skrinjico, katero je imel s seboj in Grabar si je izbral en samokres. Dražega pa je vzel baron. Molče sta polagala patrone v luknje, megle so se tedaj na nebu raztrgale in iz vi-;Save je prišla jasnejša svetloba. Grabar in baron sta se podala vsak na syQ]' prostor. „Also, meine Herrn..." je začel baronov sekundant, obrnjen proti Grabaijn, toda ta je hladno z roko in sekundant je . umolknil. ! Prvi strel je imel baron. 1 (Pride še.) Torej tudi v cerkvi nimamo še pravic ! Pod tem naslovom smo prejeli: V poročilu o katoliškem shodu je prinesel „Slovenec" med drugim neko opazko od strani nekega slovenskega duhovnika iz tržaške okolice, da treba izvojevati tržaškim Slovencem pravico v cerkvi, v šoli in uradu. Zanimivo in pohvalno je. da smo čuli tudi iz ust našega duhovnika iskreno priznanje, da mi tržaški Slovenci tudi v cerkvi še nimamo svojih pravic, ki nam grejo. Priporočamo torej onim našim svečenikom, ki so si ohranili slovensko čutstvovanje, to notico \ blagohotno in rodoljubno vpoštevanje. Štrajk sodarskih pomočnikov traja dalje. Iz krogov teh delavcev nam zatrjajo, da so bili pripravljeni sporazumeti se z gospodarji zaradi delavnega časa (pol ure manje, torej 9 ur in pol) in zaradi plačila. Ali gospodami da nočejo nič odnehati in zahtevajo nepremično delavni čas 10 ur. Gospodarji vstrajajo torej pri tem, kar so obljubili že pred štrajkom. Vsled tega štrajka trgovina močno trpi, ker dan na dan ponujajo tukajšnji trgovci naročila. Torej ne le v interesu delavcev, ampak tudi gospodarjev I »i bilo, ako bi se ta štrajk čim hitreje pravično rešil. Žalostno! Iz Šempolaja nam pišejo : Dne septembi-a. okoli 10 ure zvečer se je ponesrečil Ivan Skrk, posostnil v Tmovici, po domače v Bajti, ko je šel zapirat klet. V kleti je padel v nezavest in plamen luči, ki jo je imel v roki, mu je /a-žgal levi rokav srajce, da je nesrečnež po vsej levi roki in na isti strani po prsih ožgar in opečen. Sreča je bila. da so otroci kmalu zapazili nesrečo, ker drugače hi se bil zadušil od samega smradu od petroleja. Poslali so hitro po zdravniško pomoč v Nabrežino, toda zastonj, ker zdravnik ni hotel iti na li< ■ mesta k nesrečnežu. Izrazil .se je še celo: „Jaz seni sklenil, da ne grem po noči k nobenemu bolniku, uko hočete, pridite jutri pome". Takšni so nekateri zdravniki, da niti v največi sili nočejo priti na pomoč. V hiši j«-nepopisna žalost in to tem bolj, ker se je sedaj pripravljalo za ženitovanje njegove hčerke, ki se je imela poročiti v kratkem času. Izgredi v Zadru. Iz Zadra javljajo od 7. t. m.: V tukajšnji čitalnici je bil shod, na katerem je govoril posl. Biankini. Po shod* so š!i udeleženci v sprevodu po mestu, Italijani so jih pa napadli. Hrvatje so se branih s kamenjem in revolverji. Orožništvo je raz-gnalo italijanske napadalce. Aretovana sta bila dva Hrvata in en Italijan. Prodanovi hrvatski tiskarni so razbili vrata. Izgredi na Reki. Kakor javljajo z Iteke. je vlada na Reki in Sušaku izdala stroge odredbe, da se vzpostavi mir. Na Sušaku marajo biti vse hiše zaprte zvečer ob 7. uri. javni prostori ob 9. uri. V četrtek zvečer so Italijani na Reki priredili demonstracije p< ulicah ter ovacije pred palačo guvernerja i:i župana dr. Vio, ki je demonstrante n:» • govoril. Bojkot Reke. Z Reke poročajo, da s o se sestali v Novem Hrvatje iz Reke in Primorja ter se posvetovali, kako bi odgovorili na reški napad. Osnuje se odbor reških Hrvatov, ki izda popis hrvatskih trgovcev na Reki in organizira hrvatsko zvezo za nakupovanje pri rojakih in za gospodarski bojkot Italijanov na Reki. Razpis zalaganja. Razpisan je natečaj za zalaganje raznih živil, potrebnih upravama c. kr. kaznilnic v Kopru in Gradiški za leto 1907. Podrobnosti se poizve pri c. kr. državnem pravdništvu v Trstu. Razpisana služba. Pri tržaški Hlijalkt „c. kr. brzojavnega kor. biro" je oddati mesto pomožnega sluge. Javiti se je ali onebii;> pri vodji filijalke od 12.—2, pop. ali pismeno s prilogami na imenovano tilijalko. Vzroki dima in požarov na državni progi Trst—Jesenice. Pišejo nam: Imel sem priliko, da sem se z nekim starim izkušenim strojevodjem na državnih železnica.: (sedaj v pokoju), pogovarjal o vzrokih požarom in dimu na novi železnici. Najprej je vzrok slabi prašni lahki rjavi premog; moral bi se rabiti bolji težki premog. V vsakem dimniku na lokomotivi je vložena takozvana rauchfangrose (to je ena luknjičava železna ploča, podobna situ). Ravm tako je vloženo drugo sito v dimni zalogi (rauchkamer). Ta sita zadržujejo iskre in dim. Samo je treba strogo paziti, da so te ploče cele in ne pregorele. Tudi morajo bili položene na pravem mestu v dimniku, ne previsoko ne prenizko. Ta sita se večkrat premiujajo z novimi. Ako bi strojevodje i* kurjači pazili na to, bi iskre ne uhajale ic provzročale požare ob progi. V «-oboto, dne H. septembra 1906 »EDINOST« st. 248. Stran 11J Dalje je vsaka lokomotiva preskrbljena s je sprehajal po ulici della Cattedralev družbi! „tentiranim Marokovim aparatom, kateri po- j 19-letne lahkoživke Marije G., in ta da mu j ~ra OWa posadilo se je po Krasu 53,005.836 gozdnih ' drevesc, večinoma črnega bora. To je stalo ________JOOOt HaJOOOOOOOttOOOOt« Važen razglas za vso okolico! X st Naprošeni ste, da obiščite dobro znano 111 veliko zalogo narejene obleke« = Trst, ulica Arcata štev. i —-s— Tu najdete največo izbero: prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo ^ po najnižjih cenah. — VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA- « NIH IN ČRNIH, VRŠNIKOV in blaga za obleke. Uzorci zastonj. VITTORIO PIŠKUR. 339.085*2<» kron. Ce pogledamo, kakšen je naš Kras sedaj in kakšen je bil nekdaj, moramo reči, da se je doseglo s to svoto mnogo vspeha. Za nasadbo 1 hektarja zemljišča stalo je na goriškem Krasu povprečno 38'11 K, ^radiščanskem 59'15 K in na sežanskem. Krasu 62*73 K. Da se je nasadilo 1000 dre* r vesa, stalo je : na goriškem Krasu 4*72 K, na gradiščanskem 7*21 K in na sežanskem Krasu 7'4] kron. Leta 1905 se je posadilo na novo 46*34 hektarjev zemljišča. Vsega od države ]>osajenega zemljišča je sedaj 3,147.916 hektarjev. Razuu tega so posadili tudi privatniki 416*794 lua zemljišča, za kur se je dalo iz drevesnic 5,025.790 drevesc. Velikih vojaških vaj v Šleziji se je udeležilo 63.500 mož. Mlini, robkalnice, stiskalnice za grozdje ter vsakovrstni stroji in orodje za vinogradstvo. V. A. FISCHETTI, Trst, ul. C*. Rossiui 20 TELEFON štev. 723 Tehniški stroji in predmeti za vsako industrijsko stroko. Motorji za vsakovrstno kurjavo. Kciodar 1» ti«me. Danes: Rojstvo device Marije; Tolimir; Neosda. — Jutri: Ime Marije? Užeruii ; Sina. — Temperatura većraj: ob 2. uri po-poludr.e 4" 29" Ceisius. — Vreme včeraj: lepo. — i i Drcisfuene vesti in zabave Založba kavinih izdelkov v korist družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani Od 1. julija t. 1. naprej je edina založnica kavinih izdelkov v korist naše družbe le' tvrdka „Ivan Perdan v Ljubljani-".; Tvrdka Perdan je po naši družbi znana postala vesoljnemu Slovenstvu, Postala je pa i ob enem tudi naža dobrotnica. Tudi to dobro ; ve naš narod. P e r d a n o v a kava je n a j b o 1 j- J ža in konkurira z vsemi dru-| g i m i izdelki te vrste. Zunanja j oprema te nove -družbine kave"4 je umetniška • in ob enem poučna. Na nje ovitkih je videti, [ naša družbina šolska poslopja v Trstu, v Ve- j likovcu, na Muti in na Savi. Slovenke,1 kupujte odslej le to novo druž- j bino kavo! . j ~ ■ i Darovi. Za družbo sv. Cirila fn Metodija po-; slal g. Svitoslav Sila učitelj v Vojščici 2 K 4 st. kot izkupilo na dražbi prodane podkve, v Škrbini. _ Književnost in umetnost Spomenica Miroslavu Vilharju. V Ljubljani 190G, Izdal in založil odbor za Vil-harjev spomenik. — Vsebina: a) Miroslav Vilhar, spisal dr. Jos. Tominšek; b) Venec izbranih Vilhaijevih pesmij. Izbral in uređ. A. Aškerc. Stane 30 st. (V Trstu se dobiva v Lavrenčičevi tobakami trg Caserma.) Christianitatis aurea fama. (Iz mojega dnevnika.) Pred menoj leži moj dnevnik. Beležim vanj svojo nesrečo, nesrečo, da sem — živ, ker živeti pod danimi okolnostmi, to je v resnici nesreča. Nisem dorasel Turgenjevemu geniju, moji zapiski so le spomini mračnih časov — erupcije perverzne moje duše, impresij onistične momentne slike. Vendar so mi ti zapiski mili; v njih vidim svoje življenje, co so Gadola Povodom premeščenja prihodnjega 24. avgusta v ulico S. CATERINA štev. 9 bivši tr^ prod;ija tvrdka blaga za moško obleko JOSIP SPEHAR vse letno in zimsko blage po3 izredno znižanimi cenami. co RESTAURANT POLLEV v Sežani „Na vagi". Prenočišča. Prenovljeni prostori z vrtom. Salon z glascvirjem. Prostorni hlevi z veliko lopo za vozove. Dobra kuhinja. Kriški in £omajski teran in belo vipavsko. Teran v buteljkah. __= Cene zmerne. Se odda več mebliranih sob z uporabo vrta za sprehod. Kopališče v hiši. »Se. priporoča ANTON STARO. IVRM SCJBRN posredovalnica in zastopstvo ul. Vincenzo Beilini 13 z zalogo kuhanega in svežega masla za prekupčevalce in rodbine. FosreilovaiDica za vino „Istarske vinarske zate d Puli" za krčmarje in gostilničarje po primernih cenah. Zalog« sira in drugih domtčlh jestvin. Cene nizke. (Dalje na 6. strani) TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA 1)1 RISPARMIO S. KATALOGI BREZPLAČNO. Posojila. oil 500 do 50.000 kron zamore dobiti vsaka oseba pod ugodnimi pogoji, toliko kar se tiče glede povrnitve glavnice, nizke obresti, kolikorglede jamstva, ne da bi bilo treba kaj naprej plačati. Daje se posojila na hipoteke na poslopja in zemljišča v mestu in okolici, zajamčena je naj veča tajnost. — Za nada^jna pojasnila se je obrniti na GIOVANNI SFANGHERO zapriseženi cenilec od II. predpol. do I. ure pop. trg S. Giacomo 1, n. (Corso) ^ in od 5. do 8. ure pepol. v pisarni ulica Carto Ghega it 3. ^ S trarj IV. »EDINOST* štev. 248, 249 V soboto, dne 8. septembra 19- •» HOTEL BALKAN 70 sob, elektr. razsvetljava, lift. kopelji Cene zmerne SSa&ft* HOTEL BALKAN o C. VEfCHIET w ZLjlTAR -met TRST - Copso štev. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine. srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. Cen© *m«rae. Ž* o •M O > O 6e o fl r-t M •C O ta A > !:k •favAOta^*} iveq 1« e« *P ISHOD 1 ?mjPn izafl!<{ fui02|siqo iuiu(i<[0 z ojtjsu.^od oa^sui^o \\ojs ouauis; oq up 'ipuu \ •oftsoJjiq ni offsoapoj ofr&^foa Z os fij i>7f?unt u z uara od ttapojvu »» ofeuiofsjdg 8)j8|qo 9))soui ez e6e|q efioiez — 'afJOiiUEijauj ui apeA0)j bz — a j potu ui auauina — a)ja|qo auauia|f||o/\ — *a>|§oiu bz l^aujpajct jJSnjp ju^sjao^bsa ui eoiAoJSou 'soiu^bjao ai>|!u^bjao eoiua^ajci 4auBAJBq ui a|aq aopejs 'j^iuAOia; 'aoBm 'lojdop •ajjjag u; 3)(soui ez 3|a|qo iiiuaf^ojofizi ^IPA 97E3ue;gajJoxiBfioA JSiJ^ 61 BOJIH ouiaoSjj a ir-A as ali£ I*?9!^0 ouao ni ojqop as a+a^ojj i{OU3AOJS JOZOcJ S M O •2» £ 8« P h" O i 71 TRST — ulica Barriera 25, I. p. Avtonzo7aca mednarodna agencija za nameščanja ^ndrej S|tt(ieŠ, ItltZUr ^ ! vm- in izdelovalec pohištva -mm (ulica Ireneo delia crtce 4, ia nlica Scussa 8) Ima vedno v 7alogi zakonske i a obedovalne sobe najfinejše iu trdno delane v lastni delalnici. Posebna, izbera kuhinjske oprave. Specijaliteta: W OMARE-LEDENICE. Sprejemlje kakorsno-koli naročilo za tu in za zunaj, kakor tudi poprave. J\A I>obe se vedno na razpolago stanovanja mala in velika. — Skladišča vsake velikosti. Kupuje in prodaja izvrševanje raznih obrtov. jiiiDicšfa izbrano osobje za vsako stroko. Josip Stor kovač in mehaniker instalater za vodo in plin TRST Ulica Boschetfo štev. 1. Karo! Kofcl avtorizovan inštalator za vodo in plin TRST ulica Giuseppe Parini 15 TELEFON št. 1596. A. Beccari B. Rose autorizovana mehanika in inštalaterja vode in plina TRST, nlica Lucija štev. 4 Telefon štev. 1448. Sprejemajo se v popravo svetiljke, sesalke, kopeli, closet, vodne pipe itd. itd. osir&ijeta in opravljata vodna KaMatori? ter imata Zalogo pritiklin in prodajo mrežic za svetiljke Proračune na zahtevo brezplačno. Začudenje vzbuja! Mesto K IS lc K 7 1'olpinuni sem v ulioi I.azzaretto vacchlo itev 19. (ua vogla ulice Oiorgio) ot«oril XST ZALOGO VINA /a (IoukiJo ral«), pridelek i/ mojih vinogradov v Bolu (ot >k Rr.w-i in ga prodajam r sodček i h iu ateklcnicah. Že sani kraj V.v i zagotovlja, da j-» kakovost najbolja. I>a z:iuiurem tvnifnk.i odjemalcem jamč.ti za pristno vino, spiu oklenil, ila doi>iv.»-i v orlg-iaalujh sodčekih naravnost iz mojih kleti v Bol j in da jja tako raxi>o4iljani tudi ua stanovanja. Za krčir.arje in gostilničarje primerne cere. V nadi, da me pikast te t. Vajo naro^bo Kele/iui - ■ u.ii-udanej j IVAN CVITANIČ. O Oglase, poslana, o«mrtnice, zalivale, mule n^'.iss in v obće kakorSno koli vrsto oglasov sprejeta:-„Inseralni oddelek" v ulici Giorpio Galatti ir (Narodni doni) polunadstropje, levo. Urad jc odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. po,. Po noči ?e sprejema v „Tiskarni Edinost . Krasna Gloria remontoirska srebrna ura. s 3 močnimi pokrovci in z odskočnim pokrovcem, bogato gravirana, točno idoč^, 3-letno jam-jtvo pošilja po povzetju za samo K 7 Tovarna ur I. KO\IG Dunaj, VII., Westbahnstr. št. 36/117. Alesandro Rizzo Trst — ulica Riborgo št. 2 7 — Trat Zaloga vsakovrstnih = klobukov fn kap = Hotranjil in zmiaiijiii tom — Zaloga slamniJcoT Zmtrne cene. 1 TRIE8TE- OFFICE si. S. Giovanai 18 (Topi nI. Torre bianoa) Agencija za nepremičnine in trgovino PRODAJA IN KUPUJE IIISE Daja v najem stanovanja, dvorce,5 skladišča in prodajalnice. - TELEFON 14-73 SVOJI K SVOJIH! Prva klet dalmatinskih vin IHliško7 iV Arambiušin. ¥ m TRSTU, ulica Saoila 22. sar TRANSITNA ZALOGA lastni vinogradi in nasadi oljk r Kaštelu v Dalmaciji. Na zab:av se poftilja na dom v steklenicah ali sodćekih Zri goldinarje stane mali poAtni »Itojrek dobro zhrauego mila: vijolica, vrtnica, zvonček, htlistrop. breskovni ovet lilija i. dr. — PoSiljatev po postnem poreetjn BOHEKIA FABFUHEBI£ j Bodanbach t £ Welcher 240 Tovarna, slaščičarna in tovarna liišiotov VinHo SHerk T R 8 T — ulica Acquedotto št, 13 — TRST (vi*-a-ria Kavarne Centrale) Podružnica ulioa SUr&mar it. 13 V^aki dan 3-krat svež kruh. Moka vsake vrs e iz iiMjboljših mlinov po najugodneji ceni. Izvrstni bi-skoti, toliko navadni, kolikor tudi tinejši; specijaliteta bi^kotov za čaj in druge potrebe. Pošiljam na deželo s poštnim povzetjem od 2 klg naprej. Razpolagam tudi z veliko izbero najfinejših bonbonov in čokoiade napolnjene z najfinejšimi likeri. Specijaliteta kruh iz krompirja. Vsakovrstni likerji in čokolade; bonboni. ruski in kiUjski čaj. Svoji k svojim. DROGERIJA Josip ZigOnaLCasma*« • • • • * w « • • • _ Izbor drog, barv, čo?lć*v, pokoatl parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralna vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega alrnpa tamarindo, malinovc a itd. itd. xxxxxxxxxxxxxxxx IVAN KRAGL & Co. Trst ulica Giuseppe Gatteri št. 40 (vogal ulice Pieta) Mehanična delalnica za popravljanje strojev, kotlov, sesalk vsakegra zistema, motorjev na plin in bencin, litogrrafičnih in tiskarskih strojev, poljedelskih strojev vsake vrste itd. XXX>OCXXXXXXXXXXX MATEJ ŽAGAR mizarska delalnica Trst, ulica (igo Foscolo Stev. 30 Jzvr-i vsako mizarsko delo. popolnoma urejene spalne, /ikonske In obedovalne sobe v modernem Stilu in priproste, po načrtu, kakor tudi kuhinjsko pohišzto. — Ima vedno pripravljeno pohiStvo. Prejema naročbe vsakovrstn. mizarskega dela in popravljanje pohištva. Delo fino in solidno. Cenq zmerne. AGENCIJA za nameščenje v službe raznih vrst. — Izbrano osobje toliko za tukaj kakor notranje ia vnanje dežele ulica Caserma št. 16, I. nad. Prima lavanderia « « - -• - meccanEoa Triesiina Prva tržaška mehanična pralnica ulica Belvedere št. 35 prevzema, počensi s I. avgustom domače perilo vsake vrste tudi samo za pranje. Najnižje cene, enake onim tukajšnjih peric. Najtočneja postrežba popolnoma lepo belo perilo, oprano brez škodljivih snovij, za kar se jamči Naročba po telefonu. — Telefon 1061. —— KKKK H &SmKXKSm*lt% Alojz Jasbitz stavbeni mizar Trst, ulica deila Rotonda štev. 4 IZDELOVALNICA nmeininskega pohištva (mcbljcv) fino delanega in navadnega. z—— Sprejema naročila po uzoreih.-- Cene zmerne. Carlo Vi!es Trst. Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. de! Arsenale JOSIP ROŽE AUTORIZOVANA mehanična delalnica za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave. Mita zaloga priprav Z2 žarne luči na plin. mizarski mojster Trat. ulica Giulia štev. 8. Trst izvršuje vsakovrstna mizarska dela. Posebno pa s konsr.mn i m vodom po ! fffT Kdor službo uli kakorsiio-koll zaposlenje ; kdor išče uradnike ali službeno osobje : kdor ima ?a oddati sobe, stanovanja, dvorcev ; kdor ima za prodati lii.se, polja, dvorce : kdor j želi posojila, vknjižbe itd., prodati ali kupiti a se priporoča slovenskim j premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itrf. , posojilnim in drugim za- j taj posluži aa alih oglasov v deželi za nove stavbe. j d i n o s 1144, bi* so uajeeneji, največ čitani ! ni najbolj pripravni v dosego namena. 'Vid Ivanka Doreghini TRST. - UI. Madonnina štv. 8. VELIKA ZALOGA pohištva, manufaktar, ur, slik, zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moško obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. Mr Tovarna pohištva ib Aleksander levi JKiiud ulica Teta Stv. 52. A (lastna Mia). ZALOGA: + pmzzn ROS ARI 0 (Šolsko fO*\op\9}. j| Oen«, Sa — nI bati nobon* honkuronoo. [r Sprejemajo m vsakovrstna dela tudi po posebnia načrtih. **ecoococo» ••alk brespliiao ia frtak« lOitOiioiiOiiOKOnaiiOroi' O«' Ot V .-obalo, dne 8. septembra 1906 »EDINOST« Štev. 248, 249. Stran V" Josip Gorjanc krčmar v Gorici na Koma št. 3 v ^ttems-ovi palači to i briska in furlanska vina prve vrste in izvrstno pivo postreže ob v^aki uri gorkimi in mrzlimi jedili Ima sobe za prenošišče. = Vse po zmernih cenah. j 'r poroča svojo krčmo slavnemu občinstvu. FILIP IVANIŠElflĆ zsloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Oinišu 7 ulici Torre bianca 11 (Telefon 1405) • kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje ornima slav. občinstvu svoje gostilne ,AirAdria* u ica Nuova St. 11 in „A.! frateJl dalmati,, ulici" /„uecclie št. v katerih toči svoja vina 1. vrste . . - 3aBSBSS£i flBBMfflasttftSBaaaBBgaBaM^ I Zaloga izvczno-marfcne (E^port-Marzen) In viežane (Lager) rzzr. pire = v sodoekih in v boteljkah, kakor tudi z= kvasa = iz tovarne ilr&tov Reinfnghaae Steinfeld pri Gradcu, zaloga JMonijeve Qiessh9b!er vedno sveže kisle vode p« ssaermlb oemah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via ieflli Artisti štev. 10. i Crand hotel „Union" v £jnbljani. Jfomfort prve vrste. ■ ■ ■ jtad 100 sob „Avtorizovana vinska agencija" Crst — Zrg Cavsna 6, 1. nadstr. — Trst. se bavi: z nakupovanjem in prodajanjem dalmatinskih, istrskih in inozemskih vin, olja prekajenega mesa in vsakovrstnih domačih produktov. — Preskrbuje posojila tudi krč-marjem, daje v najem oziroma prodaja in kupuje zgradbe, skladišča, prodajalnice, stanovanja, v mestu in zunaj. — Prosi se razprodajalce vina v njih interesu, ako hočejo pro-- dati vino, naj pošljejo vzorce in cene. -- i 99 ALL1AKZ 1 akcijska družba za zavarovanje na življenje in rente na Dunaju =ss= Ustanovljena leta 1800. Družba vsprejema zavarovanja na živFjenje v tedenskih obrokih otl 10 stotiuk naprej. Zavarovanja za vse sloje z zdravniškim spričevalom ali brez njega. Dne 31. decembra 1905. je bilo v prometu 248.238 polic z zivarovaluo glavnico....... Garancijski fondi znašajo po bilanci leta 1905 K 76,251.975 60 „ 9,512.425-33 Za informacije in prospekte obrniti se je na glavno agencijo „ALLIANZ" Ćrst - Borzni trg št. 1; cd 20. avgusta naprej: Via Caserma št. 13 (Vsprojemajo se lokalni agenti) - I Pozor ! Kaj tacega še ni bilo! Pozor! Garantirano dobro idoco uro z verižico le za K 2.95. odpošiljamo toliko časa, dokler so v zalogi, iz naše podružnice v Bregenzu (Avstrija) proti prejšnji pošiljatvi zneska ali povzetju; mi prodajemo radi tega po tako nizki ceni, da izpraznimo našo zalogo, v kateri imamo 100.000 komadov. Redka ugodna prilika za prekupčevalce. Schweitzerische Uhrenfabrik ..Aralk' Bregenz. Garancija 2 leti! S&T Garancija 2 leti! Mirodilnica Si!vij a Schussnig ss je preselila od trga S. Giovanni 53 it Via deli© Torri m vosral ulice S. Lazzaro št. 1 7. DOMENjCO RAVALICO S^™01**"!^:"! SOVA ZALO«A VI \ A istrska vina, furlansko belo in črno vino, dpolo in kraški Uran. Vino v steklenicah od enega litra 72 stot., v steklenicah od pol litra 36 stot. skupno z steklenico. — Kraški teran v steklenicah K 1*04, od pol litra 52 •tet. skupno z steklenico. W Fina vina v buteljkah različnih mt ————— Za krčmarje in gostilničarje posebne cene. ———— Hceete se prepričati? obiščite velika skladišta lig vdove Salarini jtialo in dobro Za polovico ceneje, nego v kataloga celo pri nakupu enega komada vam prodamo vse. Tako stan? kolo 40 gld. Od 47 gld aaprej popolnoma prooto carine z avstrijske odpošiljala« postaje. Prosti tek 2 gld. Kol^aa ML"LT1PLEX tf let pismenim jamstvom. Pokrora teka 2.40, 2 60, «-80. Zračni mehovi gld. 1*50, 1-70, 2-10, pismeno jamstvo. SedJo gld. 1-—. Nožne sesalke 5« st.. stožci, oei itd. za vsak zinlem čudovito po ceni Iluatrovan cenik ?aetonJ in carine prost. ISča se tudi zastopnike z:i prigodno prodajo. Tovarna na kolesa „MULTIPLEX" Berolin 316 Gitschinerstr. 15. n . ^ SO Pontc doila Fabra 2 I ul. Poste Nuove 5 (v.>-h1 Torrente). | ^Alla Citta di Londra'- Vt iik izl or izgotr.vljenih oblek za moške, dečke iiiiii oiroke. Površniki, močne jope. kožulii in ! ih ]> letotov. Obleke za dom in delo. Delavske j Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni • .jt.-iiii. Spacijalltota: blago tu- in inozemskih j • .irr.. Izgotovljajo ee obleke po meri po najnovejS i točno, rolidno in elegantno po nizkih cenah i rm Posredovalnica == za kupovanje in prodajanje hiš V. EISELT Llica Torre Bianca št. 16, I. nadst. (m1. 10.—predp. ia od 4.—7. pop ZALOGA POHIŠTVA TOVARN Mam msruge 1 liA*1 v Gorici-Solkan V^ ^^TRSTviflDEIREnORll(ROSflRIO) - n PfllflČflMARENZl PoURUŽNIt£:5PLJET.KEKA Telefon N 1631 iuje kupo.anja. prodajanja in vknjižbe. — Iščejo se kapitalisti za prve aii druge vknjižbe. I J. T.Colombani Učilišče in vzgojevališče za deklice Temeljit pouk po učnem načrtu za osemrazredne ljudske šole na Primorskem. Letna plača 4r>0 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in an-gležkem jeziku; v godbi, glasovir, gosli citre, petje, v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju. T riri »vina nisi ni fakturnega blaga ulica Vincenzo Bellini št. 18 uliieno blago za ^ospe, Svila, Zefir, IVrkal. nogovicc, Perilo in drobni predmeti. ptoa Ossenckoschi stavbeni klepar auicrizovani inštalater za vodo in plinn TRST, ulica Sanit^. štev. 5 r-u e k: korono si bodi delo svoje stroke ter ima kleparsko delalnico Predaja kopeli in Closets.^M Cene zmerne. Šolske sestre jrst _ ulica G. Besenghi št. 6 -- Trst. Angelo Lizza sukar, dekorater, slika izveske itd., lakira Trst — ulica Paduina št. 9 (vogal ulica Chiozza). Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, umetniško delo, kakor sobe izveske in lakiranja. X)OOKX)OOOOOOOOOCX Tovarna cementnih plošč ARISTIDE GUALCO TRST, ulica S. Servolo 2. Velika zaloga dobro vležanih cementnih plo^č vseh velikostij vrat in barv. Tovarna in zaloga cementnih cevij Blago trpežno. — lire/konkurenčne cene. Na željo se stavijo v delo plošče solidno in po ce.i od izurjenih luatnih delavcev. 000cx300000302c00l0c0003000000000 0W Nad 40-leten vspeh "VI § PASTIGLIE PRENOINI od ogrolanjene sladke ikorje znai«t8lj in izdajatelj P. PRENOINI v Trstu Počaščene z kolajnami in diplomo Zdravniško priporočane pri grlobolu, kašlju hripavosti, kataru. Podeljujejo pevcem in govornikom čist glas. Zaloga v lekarni PAENOlNl in v vseh boljših lekarnah v Trstu in Evrope. Sfcjf Paziti je na nepoštena ponarejanja -»n ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTIGUE PRENOINI". 13 Slovenci! Podpirajmo Dijaško podporno društvo" v Trstu Drogerija Gustavo Marco ulica Giulia štev 20, Droge, barve, pokost, petrolej, čopi5i, ščetke, mila, parfumi itd. — Zaloga iip in steklenin. t —-0 Antonio Bucker Trst, ulica Barriera vecchia 19. Velika izbera zlatih in srbraih žepnih ur za moške in ženske. Sobne zidne ure Lpei,dole|, bu-dilnice a gld. 1'50 in več z Jamstvom za dve leti. Izvršuje poprave z največo natančnostjo. Cene po dogovoru. Podpirajte družbo sv. Cirila in Metodija! Crmano Cattelani Trst, ulica Acquedotto štev. 10 Trst Inštalacija za vodo in plin. Velika zaloga držal za svetiljke, tulipanov, aparatov in vseh drugih predmetov za žarno luč. Zaloga mrežic prvo kakovosti. Izvršuje o priliki 24. avgusta povodom premeščen; stanovan ja ali trgovine p.-enoa sveiiljk. Izposojuje svetiljke po tovarniški ceni. Nsročbe se izvršujejo točno. MIZARSKA DELALN1CA Josip Visnovitz TRST, ulica Dante Alighieri izvršuje vsakovrstno delo pri novih zgradah Prodaja jelovo deščice za pode. Si: GLAS. V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Jesl) nlica Nnora 24 (jritlifle) daj a novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. 0 o o o o o o o o o o Na prodaj j6 (ki dvorec v Gorici blizo postaje z dvemi stanovanji za leto in zimo, ima 5 sob, kopališče in druge potrebne prostore, sadni vrt in vrt s cvetličnjakom. Cena 72.000 kron. — Obrniti se je na TRST, Corso št. 22, II. nadstr. i I < FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TRST, ulica deli* Acquedotto §t. 2't Aatomovana elektrotehnična delalnica s pridelano mehanično delalnico Sprejema vpeljavo električne razsvetljave, zvoncev, telefonov, strelovodov, kalcor tudi uiehanićna dela, ki bo v zvezi z elektrotehniko, kakor poprav® dinamičnih motorjev in preosnove svetiljk kakorinoga si bodi si&tema. Cene jeko zmerne in iz\rčittv pcfoina. > I i 5 o« pralnica in čistilnica na suho (s parnim strojem) sa obleko bre% razdiranja, blago, pohištvo pregrinjala itd., kakor tudi dežnike TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST ^Ibin goegan O priliki plesov se izvrši najhitreje. Pregrinjala se lik? po 20 nrc. Lojiai. >tran VI. »EDINOSTc štev. 248, 249 V soboto, ane 8. septembra svojo vero iu ljubav..... Ah, da —, ta vera! • sednik baron Beck, kjer bo v nedeljo raz- Kavno se mi je oko zaustavilo na nekem | pravljal z dr. Wekerlem. „verska razmatranja". Jaz, brezpa- mestu: ^ _ . /ijetnež! Hočem premotriti spono religije s ttouiočjo humanistično-estetske perspektive. Vera je kopališče duše", druga človeška uarav, početek človečanstva, svetinja, ali kaj V Ha — vera je sredstvo do moči, in to: za laveža do moči izvršene dolžnosti, za bogatija sjaja.... Ta stran ! Moram jo vendar priobčiti: BUDIMPEŠTA 7. „Ogrski biro" poroča z Dunaja : Ministerski predsednik dr. Wekerle je danes obiskal tudi skupnega vojnega ministra Pitreicba ter se ž njim razgovarjal o stvareh skupnega proračuna. Osmi shod avstrijskih gasilcev. : DUNAJ 7. Danes predpoludne je bil v , mestni dvorani otvorjen osmi shod avstrijskih asilcev. Udeležence je pozdravil župan dr. Dve paraleli. JLueger. Na to je namestnik grof Kielman- 19. u v g u s t a. Angleži so v Trstu. V j gegg 0tVOnl razstavo združeno s shodom ga- predveče t esarjevega godi pripeljalo se je si|cev i>et močnih oklopnjač — v našo luko. Ali so j * Dvana:st vojakov utonilo, prišh slučajno, ah pa v službi kake posebne j *iiplomatične ali politične smeri? Ne brigajmo J BUKAREST 7. Za časa kombiniranih Angleži so v Trstu. Sinovi Cromwella —" i vaj na kopnem in na morju pri Konstanci. puritan« a. Na večer je priredil vehnožni j sc je neki čoln preobrnil. Utonilo je 11 vo-tržaški župan -na lovcuu diner njim na čast. I jakov in 1 častnik. Mnogo je bilo povabljenih; med ostalimi' ivilna in vojaška krojačniea Begata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh pred- ■ metov spadajočih v krojaško brt. - Odlikovan dne 5. aprila 1906 na XXVII- mednarodni razstavi v P«rizu » Častno diplomo, kastnim križcem in zlato kolajno. Naročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z oiTičnim spoštovanjem AVGUST ŠTULAR Trst, ulica Gioacchino Rossini štev. 24 (Od 24. avg. naprej nahaja krojačsica provizorlčno v ulioi Caserma it. 4) H r e s v e 11 i gospod dr. Frančišek N a g 1. škot tržaško-koperski. S početka sem s,: čudil, ali se imamo čemu čuditi ? Angleži -o močni, njim pripada dober del sveta, oni so prijatelji naše diplomacije, k temu so v ta čas tudi naši gostje. A slednjič: je-li stoji v k.iki epistoli svetega Pavla zapisano, da * ržaško-koperski škof ne sme toastirati naj-,.:iritanicnemu Angležu?! Da je Anglež naj-litiji protivnik rimskega papeža — moti li kit j to ? ! Pak da z vršim : Ni-li dr. Nagi v svojem pastirskem pismu od 1903. izrekel lepo ;»fsedo: Vse za vero in za slavo gospoda Jezusa Krista? Ali ni tržaški škof tu, da širi slavo Odrešenikovo tudi med Angleži? Ergo — bibamus! No jaz se teinu ne čudim več. 15. julija. lina se odpreti nova bo-iiinjska železnica. Mili bože, kolikih priprav! Kakor da si v rajskem carstvu: samo cvetje iti bršljan in vrba in lipa ! Žalibože, teh dni dogodila se je ob tej priliki v Tolminu velika nesreča, Cmegorec, v službi na novi liniji, nabiral je po ukazu dotične oblasti — kraj nekega propada se svojimi tovariši brš-jan. Okititi hočejo s tem tolminsko postajo. Bil je blizu gotov, ko se mu je — noga spodrsnila in.... izginil je v p r o p a d u. Drugi dan odmeval je ves Tolmin od žalosti. Oče žrtve, ubog Črnogorec, sive brade ji poštenega čela, stražil je že 25 ur stražo v mrtvašnici svojemu Rajku. Zaprši se v .iirtvašnico jokal je nad svojo usodo. „Raj k o — moja rano !u — Ubogi starček, prišel si, se svojim sinom kaj zaslužiš, da pomoreš •^i ii svoji kitiimiti Črnogori, da povrne -taiki-materi lep-ega sina — a ti jej vračaš •kostje ! Mož umoril ženo. DUNAJ 7. V "NVahringu bivajoči hišni oskrbnik Kieslinger je ubil svojo ženo s sekiro. Na to se je podal v različne gostilnice in konečno ga je neki redar aretoval povsem pijanega. Zopet panamska afera. LONDON 7. Kakor poroča „Morning Post" iz AVashingtona, je prišlo v javnost več nepravilnosti v stavbenem vodstvu panamskega kanala. Voditelji posamičnih oddelkov bodo nadomeščeni z drugimi. Kakor se govori, je Roosevelt sklenil, da ukaže strogo kaznovati uradnike, ki so zakrivili nerednosti. Shod francoskih škofov. PARIZ 7. Listi poročajo, da so se škoije bavili na včerajšnji konferenci tudi o vprašanju glede cerkvenih zgradb. Shodu je bilo predloženo mnenje nekega katoliškega pravnika; ki pravi, ozironi na to, da so vse cerkve na Francoskem lastnina občin, da se je nadejati, da se večina občin — neizvzemši republikanskih in radikalnih — izogne vsakemu spo.ru s katoliškim prebivalstvom ter izroče cerkve katolikom tudi po 12. decembru. PARIZ 7. Danes predpoludne je bila zadnja plenarna seja francoskih škofov. Zatr-^ j uje se, da niso škofje storili nikakega trdnega sklepa, marveč da so se omejili na to. da izdajo potrebne odredbe z ozirom na pra-vouiočnost zakona o ločitvi. J Angleški kralj Edvard. MARI JINE KOPELI 7. Kralj Edvard odpotoval cul tukuj preko Heba na An- Njegovi črnogorski tovariši ^o mu hoteli' gležko ob 4. uri 55 min. prirediti skromen pogreb. Obrnili so se v "•i namen do tamošnjega župnika, da-li bi ga • r. sprovel <1<> hladne zemlje V Stvar ni bila ! lika — — — zahtevati od katoliškega -vtvčerJ'ia, da prisustvuje pogrebu Vi t j a pravoslavne vere. Tu ni bilo a'e. In župnik 90 je obrnil do nadškofa v •Gorici. Dobil je odgovor — ne znam kakov! Ali stvar je bila — kakor sem rekel — resna. Žrtvovati radi jedne pravoslavne duše pred-Ike katoliške cerkve! Svečenik ni prišel. V' zato. Mrtvec je dobil vendar spremljevalca. Ob odprtem grobu se ga je spominjal jeden užaloščenih tovarišev. Xe spominjam se po- • 1 robno besed, ali v dušo me je žgalo: ..Daleko od kuće, ode nam ti, dobri Rajko, u tudjem svietu bez vjere i milosrdja. Sami smo, sami i bez Boga. i toga nam hoće da krate. Ali ništa zato, Rajko, mi imademo svoga Boga \u In tudi tega nisem mogel s početka ameti. Katoliški svečenik ne sme moliti nad grobom p r v o s 1 a v n e g a — kršćana! S-daj im jf ja>no. Bilje skromen Črnogorec. 11:, a v g ii s t a. Danes je presvetli gos-jiO i dr. ^ Nagi obiskal angležko eskadro. Bil \sprejet z največimi častmi .... Star prijatelj dr.a Nagla. Brzojavne vesti. V Baron Appel. GRADIŠKA 7. Bivši deželni šef v Bosni in Hercegevini general konjeništva Ivan baron Appel, ki je nedavno obolel, je danes tukaj mrl pri svoji sestri E mesti ni pl. Olaricini-Dornpach v 80. letu starosti. Avdijenca pri cesarju. BUDIMPEŠTA 7. „Ogrski biro* poroča z Dunaja : Cesar je danes ob 10. io pol uri predpohidne vsprejel v privatni avdijenci ministra a latere grofa Zichvja. Ministerskega predsednika dr. Weker!e vsprejme cesar v avdijenci ob 1. uri popoludne. Ob 3. uri popoludne se vrne isti v Budimpešto. BUDIMPEŠTA 7. „Ogrski biro* poroča z Dunaja: Ministerski predsednik dr. We-kerle je bil danes ob 1. uri popoludne vspre-jet od cesarja v daljši avdijenci. Po dovršeni avdijenci je ministerski predsednik rešil razne stvari v kabinetni pisarni ter je nato obiskal ministra vnanjih stvari grofa Golu-chowskega. BUDIMPEŠTA 7. ..Ogr. biro" poroča z Dunaja: Ministerski predsednik dr. AVekerle je odpotoval ob o. uri popoludne na svoj grad ▼ Klopodia ter pride od tamkaj v nedeljo zjutraj v Budimpešto. V soboto popoludne odpotuje v Budimpešto ministerski pred- Eksplozija na vojni ladiji. ROCHEFORT SUR MER 7. Xa križarju „Davuta je med vožnjo eksplodirala cev parnega kotla, vsled česar sta liila j>o-škodovana 2 maš ini sta in kurjač. Brezžični telefonski aparat. PARIZ 7. „Matinu poroča, da je elektrotehnik Maiche izumil brezžični telefonski aparat, s katerim je bilo možno telefoničnim potoni zveza ti Boulognc in Ajaccio. Turško povišanje carine. CARIGRAD 7. Danes se je vršila konferenca poslanikov glede tri odstotnega poviška carine. H u s i j a. PETROGRAD 7. Tukaj in v Odesi so se vršili dijaški shodi, ki so izjavili, da bi bilo želeti, da se otvori vseučilišče. CITA 7. V tukajšnjem učiteljskem seminarju se je vršila hišna preiskava. Našli so orožje in revolucionarne spise. IIELSINGFORS 7. Tretji finski pehotni polk v posadki v Helsingforsu je večinoma dezertira], ostalo je le 130 mož. Upornikom, ki so dobro preskrbljeni s patronami, se je pridružila rdeča garda, zato je v nevarnosti petrograjska železniška proga. Nemiri v Besarabiji. Iz Besarabije prihajajo poročila o izbruhu velikih nemirov. V Bolgradu je ukazal guverner aretovati tri bivše člene dume. Prebivalstvo je pa aretovance s silo osvobodilo.; V več občinah so se uprli kmetje, so zaptli davkaije v kleli ter so šli nasproti kozakom s puškami in kolini, kozaki so branili nar pasti kmete. Razne vesti. * Potres na otoku Havai. Iz Ne\v-Vorka javljajo, da je bil na otoku Havai minoli torek silen potres. Po potresu je bilo obrežje pokrito z mrtvimi ribami, ki jih je usmrtil podmorski potres. Loterijske številke, izžrebane dne 7. t. m.: Dunaj 12 32 36 80 22 Gradec <>0 53 50 59 11 Llitniflt uredništva. Dopisniku iz Sežane: Za današnjo številko ni bilo več možno iz tiskarsko-tehničnih razlogov. M. U. Dr. Ani Zahorsky se je povrni! in prevzel svoj ambnlatorij t ulic* Torre Bianea štev. 8 - Ordinuje od g-i i predp., 2-4 ure pop. Telefon štv. 1384. Nobena Razprodaja obuval bi ne mogla tekmovati se svetovno tovarno obuval v -i* TRST, Ccrso št. 29. (zgled: gid. 2*90 2-60 Dobri moški čevlji . . ., ženski . . Množina ženskih čevljev s trakovi in z gumbi s temnega usnja . . Množina moških lakira-nih čevljev . . . Enaki ženski s trakovi Otročji čeveljčki rumeni ali črni....... I- aii 2*20 2 375 Edvard Cuccagna Trst, ulica Caserma 10 (ogel ulice Valdirivo) Zaloga ustrojenih kož z veliko izb ero M9U predmetov za čevljarje. Cene, da se ni bati konkurence. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Saucick Nufileduiki Lnigi Klcci-ja Trst - ulica IVIalcanton št IO - Trst " Oglase, posliica, osmrtnice, iahvale, male oglzss Ttf v obče k ukoreno koli vrsto oglasov sprejema „Inseratni oddelek" v ulici Gicrgio Galaiti 5t. 18 (Narodni dom) polunadstrepje, levo. Urad je -orfprt cd 9. zjutraj co 12. in od 3. do S. pop. Po noči se Fprejerua v „Tiskarni Edinost". Velika množina perila po ceni, iIj.i se tu
  • te lase in brado, obrvi — ne da bi izgubile barvo pri umivanju oziroma v topli kopeli — črno, temno-kosta njevo. svetlo-plavkasto in temno-plavkast<>. VeSiki karton 2 gl.. za poskusnjo I g!., poštni oinoi 15 l:r. £f iftlf kosmetik in spe- # Um cijalist za barvanje las. DUNAi. I., Spiegelgasse 19 (vis-a-vis Doroteurr ) Darrauje las t posebnem kabinetu za de In fospe. tlektrlfni aparat nj?jnov. zistema XX30COOOOCXXJiOOO!CX Zaloga oglja in dri M. RIBARIČ Trst. ulica Squero Nuovo 15, Tr«t Prodaja na debelo in drobno Pošiljanje na dom. "^BB Svoji k svojim ! xxx>ooo«xxxxxxxxx W Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, so „MALI OGLASI'* v „Edinosti" Pristno, garantirano, čisto, toskansko Cncca olje iz oljk in vino Chianti tvrdke v Florenci razpošilja zastopnik ALEKSANDER GAZULLf, ul. Stadion 14, Trot V toboio. d-ue 6. septembra 190G »EDINOST« štev. 248, 249. Stran VI f B^rzn* poročila dne 7. septembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.07'/,—19.10'/,, aa?iežte lire K —.— - London kratek termin K 230 80--240.10 „Kija K »5.20--05.35, Italija K 9"».20--05.40 — julijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.25—117.40, nomAki bankovci K —-—'— — 4,»:r;j«sa Enotna renta K 99.--99.25, ogrska —jj-ka renta K 94.50—94.50, italijanska renta K J.— kreditne akcije K 671.50 — 673.51 •rt > ne železnice K 676.--67*--Lombardi K i .---171.— Llovdove akcije K 73S— 774 25 - -eć k e Ti*a K 331.76—335.75, Kredit K 496 — : * 4H3.—, Bodeakredit 1630 K 302.~ 310.—. Bo-j^ktedit 1889 K *>02.— 310.—. TurSke K 160.50 • ' i"»2 50 Srb?ka —.— do —.— Dunajska borza ob 2. dop. včeraj dane« 100.2 i 100.20 100.20 100.20 117.— 117,— 99.35 99.35 8^.10 89.10 112.4«) liti (?) 94.65 94.05 84.40 84 40 1767.— 17.66— 672 i 0 671.50 139 90 239.75 117 20 117.25 S 3.46 23.47 19.0S 1908 96.W 95.25 1131 1131 1 ufa-ni dolg v papirju ,, n srebru »r^trijska renta v zlati* , v kronah investicijska renta 3, t° . reuta v 4*', kronah 4», . i 3 ^ A i. j« r^adjoaaia« basce ..-sditite aicij^ L. 10 L*ir i (jržavnib wsa M uj^rk 1-5 tankov 1 *> ilal. lir » -Mur-ki cekin: Parižka in londonska borza. Pariz: (gklep.) — Francozka renta 97.67, ••»lijansia renta —.—, Jjauski erterieur 97.10. točile otoinanika bsnke 656 —. Menjice na London SPI 70. i' h r i z : Avstrijske državne železnice —lumbarde 178.— unificirana turška renia 97.50 *.Vf;; LAnderbank 4TG—, turSke srečko 145.—, pa-r ;anka 15.60, italijanske meridijonalue akcije akcije Rio Tinto 17.7ti Vzdržana. London: (oklep) Konsolidiran dolg 87.,5/lđ - im 31. V,- Lombardi 6.»/«, španska renta 96.1/, ita-I i iska renta 101.1 , tržni diskont 3S'„ menjice n* £':.aaju--■. Mlačna. Tržna poročila 5. septembra. li u d i m p e 5 t a Pšenica za okt. K 13.9? do Z 14'—. rž za okt K 1206 do 12 03. oves v.a okt. ■ K I2.b0 do 12.82, koruza za .sept. 11*64 do 11.66. 1'nenii.a: ponudbe arednje, povpraSevaru* bo-; e. ter.denca mirna. — Prodaja: 45.000 met. et, ne-«;» etnenjeno; ječmen vzdržan; druga žita naspreme-,?no. — Vreme: spremenljivo. Hamburg. (Sklep pop.) Kara Santo* goo 1 »verage /a september 38—, za december 38—, za iSS'Ut za maj 'i8*/=. Stalno. — Kava Itio na-vuIjih loco i.9—41 navalna reelna 42—43 uavadna dobra 44—45. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za september 19*15, za oktober li*80, za november 18.40, za ć?c. 18.50, za januar 1S..>5, za februvar 18*(W. — Mimo. — Vreme: ublaćno. H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average 2i tekoči mesec 46.55, za december 44*75. Mirno. N e iv - Y o r k. Kava Rio za bodoče dobave: .->uLno, neobremenjeno, za 5 stot. višje. — Prodaja : 800U vreč. London. Sladkor iz repe surov, k 9*',^ Sh. S 3: no. Pariz. Rž za tekoči mesec 16.25, za okt. 16 50. nov.-februvar 16.75, za januvar-april 16.75 (mirno!. — Pšenica za tekoči mesec 21.80, za okt. 21-95. /a november-februvar 22.30. za januvar-april i.2 55 (mirno). — Moka za tekoči mesec 29.50, za oit. 29.40, za november-februvar 29.20. za jan.-april 19 35 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 65.—, za okt. 65.'/,t za november-december 61.'/«» jan.-april 65.— (mlačno). — špirit s* tekoči mesc 45.';s, ti okt 4 L1/,, za januvar-april 404/,, za maj-avgust 4L3/., (mirno) — Sladkor surov 88" uso nov 23."/.—24.— (stalno), bel za tekoči mesec 26.—, za c.kr. 27.",, za ok*>januvar 28.*/., za januvar-april 2iJ;». («ta no), ratiniran 58.','»—59.—.Vreme: oblačno. •/////-/ s- a/ /■/ >t/;/v/ ir- MALI OGLASI. Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. ---- Plača se takoj. i No nrnfioi ,,ve 2 velikim vrtom, (jruudj hlevom, mnogo sadja, v večjem trgu — na ugodni poziciji — pripraven za vsako obrt, a'i pa za penzijooist* — leži ob cesti. Cena K 20.000 — polovica lahho ostane vknji/ena. Sedanje prihodke pri ne celei oddaji K 1200. Ponudbe na „Inserstni oddelek Edinosti* pod wPve hiši". 955 sa tnali voziček za kravo. Več pove „In-ISIB OD geratni oddelek E linosti". 958 Ili^ino ,soba 5n kuhinja) je na prodaj n* Opči-nioll/dl nf,h na cesti kraj Tramvaja. Kdor hoče lahko kupi tudi zemliičče kraj hi5e. Cena 3000 K. Naolov pove „Tnseratni oddelek Edinosti". 1000 obstoječa iz treh oseb, i5če. _____—------malo stanovanje z vrtom. vodo, ako mogoče plin v ulicah Fabio Severo, Ro-msgna. Commercisle, ali v Skorklji blizu meat*. Podpisala bi se pogodba za več let in vzelo bi ee tudir stanovanja v podnaiejn. Ponudbe, pismene ali uarmene* prejme ,Jnseratni oddelek Edinosti" pod „Mala družina". 888 Mala družina Mali dvorec v Skorklji je na prodaj. Dvo-' rec ima ▼ pritličju: 1 sobo. kuhinjo. lušnico : v I. nadstropju : 2 sobi in kuhinja: v II. nadstr. tudi 2 sobi iu kuhinja, vse urejeno na novo, elegantno. Okoli dvorca je zemlji&če (vrt z vodnjakom). Radi preselitve se dvorec proda za nizko ceno. 550 UMI* Pliska, Corso 5t. 13, izvr&i vsa- Urdr korrnjo popravo kakor5ne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure. (26?) Novi modni salon (Ulica Tintore St. 1) Zaloga klobukov za gospe. Parižki in dunajski uzorci, po najzmernejih cenah. !#• fft ,fii:0 repa s Kranjske, je v vseh let-IVISIU Zeljo nih dobah v zalogi Josipa D o 1 č i č, ulica Sorgente 7, telefon 1465. (227) Gospodska hiša lepim razgledom, ob glavni cesti, z vodo, zelo pripravna za gostilno ali drugo obrt se proda po ugodni ceni ali pa se zamenja s kako htso v mestu ali z malim posestvom ▼ bližini mesta. Pojasnila pri „Inseratnem oddelku Edinosti". 1100 IvurctnD vinske stiskalnice, slamoreznice, orala IZVrSlIlG pumpe itd. prodaja Z i v i c i dr.i v Trstu, Trgovinska ulica 2, ter se prijazno priporoča svojim rojakom. 016 UAII. olmiio (ulica Rafdneria St. 3). Tovarna nem. ORlUlO Sladčič, konfetor in kanditov. Zmerne cene. PoSiljatve na deželo. 361 PnhlČtvfl 8vel'° ali temno, se prodaja; po-rUillOivU polne sobe in posamezni komadi. Izbera stolić. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34, A. G u 11 i c h, 451 Krčma „Al Trifoglio" S^8^ istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kratki teran. Izvrstna kuhinja. Priporoča se si. občinstvu Katarina Vatovec. |„nM UocuHi TRST (nlica Nuova 5t. 14) Ivan nasu III Palača Salem)! Trgovi ua s , kuhinjsko opremo z emailiranega in litega Železa j glinastih posc»d in steklenine._____ fijanosti »i vec Vzorec tega čudežnega izdelka „C0ZA" se poilje brezplačno. More ne dati v kari, t mleku, v piru, » vjnu ali v jedilih ne da bi pivec to zapazit. PraJfk „COZA" učinkuje tudo-»ito, tako, da se pircu priatudi alkohol iu alkoholne in nofae pijače. Ta pra*ek drluje tako mirno in gotovo, da mu ga »mejo dati žena, sestra ali hći dotičoika, ne da b i on z'pujdl, kaj je reanifino prozrročilo niejofo ozdravljenje. PraSek „COXA" je prinesel mir v tisoč're družine, je reSil ogromno Of<-b sramote in (>oniAa>ija, d«, iz takih rseb je celo napravil čvrste, močoc in v;at-eg* dela zmotne ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nizaj na praro pot areče ter je podaljšal za mnogo let življeuje mnogim rsebam. — Z»vo«l, ki poseduje ta čudodelni prafek, polije vsem onim, ki zahtevajo, knjigo s pojasnili in en vzorec. Dopisuje «e * italijanskem jeziku, /ajimčeno je, da je prasek {>opolnoma neškodljiv. COZA ISTITUTE fi-SS Na pisma je djati znamko 2"», na dopisnice za 10 stot. JC Kdor ISče slnžbo ali kakorino-koli zaposlenje; kdor išče uradnike ali služben« •aobje ; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev; kdor iaa za prodati hiše, polja, dvorce ; kdor . želi posojila« vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine alt sploh rablj<*ne predmete itd. Itd. caj se posluži MALIH OGLASOV t „Edinost ki so aajeeneji, največ čitani ni najbolj pripravni v dosego namena, "^fl Sprejemajo so vaakevretea dalo I« po _ peootolb uairtftb. m rnr nstriTU Cttinnotoa ti trubim' Tovarpa pohištva = RAFAEL ITALIA = V«llk«noko *kladlid«lnrax«tava Pekarna in slaščičarna Mikuš trg S. Prancesco d' flssisi štev. 7 Prodaja moko I. vrste, slaščice in biškote najfineje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač: finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin. i Pivo v steklenicah. -"„.s ('ene zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom. ftlla citta di Trieste ulica Torrente TRST prodajalnica izgotovljenih oblek % laatno krojafinloo. Priporoča se cenjenim odjemalcem radi konkurenčnih cen in radi točno izvrženeg-a --: dela izkušeneg-a krojača. ----- pohištva ia lapetarlj mmmmmrnmm TUST mmmmrnm ulica Malcafrt$n itav. 1 ^ f« oolo aferf iftili Jzjava. ■Jit: podpisani obžalujem, da sem dal jroUa Irivim govoricam, da so odborniki „Gozpoilarsfaga dru.sir a na Ko»ttocelu~ kupili VmO r Temnici in Vojštici na Krasa po K ' — hl. a društva zaračunali po K 55'—. .A > J:nženski razpravi so priče dokazale, da fjori omenjeni gospodje odborniki zaraČU--or// društvu vino, kakor so ga plačati t j. po JC 52 — hI To izjavljam resnici na čast in žaljenim odbornikom v zadoščenje! KONTO VEL, 6. sept. 190K. Kristijan Stare pok. Mihaela h št. 2 2. rMnn Q,.p (ulica Barriera veechia Rtev. 5) rmilU OUI/ Razprodaja Ion cevi ne in kuhnj-I nke opreme. Zmerne cene. | Veletrgovina ^ij.^.Vo."": X ' Cliivkn |Xp§ V hotelu gospodična stara 19 OIU2UU IO I/C let. Govori slovensko, nemško in madjarsko. Več povo „In^eratni odd. Edinosti". Vtrnnuinn z pecariskim blagom i$če službo l« yUwlllU trgovski vajenec z dobrimi spri-' fevali v Trstu ali v bližini. Nastopi lahko takoj. Več os izve pri „ In se ramam odd. Edinost". Noihnlo I(9U9 udobi 9® v trgovini Frana ndJUOljd. ndfd Vertovec, uli.a Caserma St. 14, jazpcsilja s« v vrečicah po 5 kg proti povzetju. Točna postrežba; cene. da se ni bati konkurence. 9G0 no io cd m 72klrnn ilTežbanemu km®t>? p°" UdJC 9C « fcdaup sestvo m stanovanje v ' Žkorkoli. Obmiti fe je na „Inseratni oddelek „Edi- nosti" pod 5tov. 3000. »45 I CnoiSInci nAlle tre Corone" ulica Giotto 5t. 11 ' aUSUlIld išče kondukterja. Zahtsva se kavcijo | Oglasiti ae je do 30. septembra._88. aall ta veliki ao na prodaj v nlloft Foatoaoao it. IS. prancesco Slovinscky železnina TRST — ulica Torrente 45 — TRST 3zkra žeUznine za stavbinsko uporabo. SPECIJALITETA : ledeniee lastnega izdelka, stedilna ognjišča in železne peči. Alojzij Qregorič Tovarna za krtače in čopiče s zalogo gaginega perja, iztepačev. M5T Cene zmerne. ^ TRST — ulica Stadion 3 — TRST ooooooooooo^^ ocoooooooooo Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne bolezni se je povrnil iz Karlovih vari. Sodi f e kit a BflRKOULJflNSKI MLADENIČI priredijo jutri v nedeljo, 9. septembra m javni ples tm (na velikem podu) zraven „Novega konsumnega društva" pri barkov-— — — Ijanskih mostovih. — — — Pies prične ob 4. in traja do 10. ure zveč. v | Slovenska blagajničarica ; italijanščine in nemščine iSče službo v kaki tr i vsake stroke. Naslov pove „Inseratni od. Edinosti . i Prva slovenska zaloga p"0h1"T. j ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije St. 18 (z» ' deželnim sodiSČem). Ceue . brez konkurence. — i Svoji k svojim l • Uncniipo obkrožena s srebrom z napisom Irma j mUMlJIt/d se je izgubila, na ključ. Dvajset kron nagrade prinesti na , luseratni odd. Edinosd^ i nSaolfS se sprejmejo na stanovanje in brano ; »a UI j d HI zahtevo se tudi poučujejo. Naslov: ulica Madonna del Mare $L 3, III, nadstr. _ 997 Kleparska delavnica ARTURO PISCUR Otonnuonio Boba 9 kuhinjo, V o Jo in vrtom OUftlltlvalijo 8e odda takoj v najem, vprašati je v Narodni čitalnici" v Ko jan u {vila £ubernig). Hnctilno pri Henriku Cosič ulica Belredere UUOlIllla 17. posebnega. Godba danes in jutri z več {najlepšimi slovenskimi komadi. TRS T — ulica delV Jstituto Št. 5 ** ! Se priporočam za veliko udeležbo._ zvišuje vsakovrstno delo po nizkih cenah. jTakni «,1da v najem mala »oba z eno J y | I dRUJ steljo. Ulica Tigor ca desno St. 1«, IIT. kuhinjska opreaa 2 Lsfta, mdi in iit^a lal^i; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žlebi in cevi. 1007 PrnHo C O pekarna in slaJčiCarna zaradi bo -rrUUd. Ow lemi po niski ceni. Naslov pove ,.Inseratui oddelek Edinosti1* 100G on DINU JE: vsak dan od 10—12. ure zjutrjj in 4.—o. popol. utica Sanita štev. 2. 3000000000 S0B1SIA LJDBSIA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr. v lastni hlII. ----^------- Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilne vloge se obrestujejo po 4 Vt°/o Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojilo: na vknjižbe po 7s% na varščino ali zastavo in na menice po 60/o Glavni deleži koncem leta 5 —. Stanje 31. dec. (v kronah): Članov 17S1 z deleži K = 113.38:!. — Hranilne vlo,?e 1.^4.08'.M3. —_ Posojila 1,570.810.39, Vrednost hiš 110.675.— (v resnici so vredne več). — Rezervni zalog 75.10101. Hranilne vloga se sprejemajo od vsakogar. Telefon štev. 79. Zaloga ta- ia inozeistik Tin, špirita ia iiterie? in razprodaja na debelo in drobno trst. — jakob perhauc — trst. V i a d e 11' A c q u e Stv. 6. (llSprut! Klfi Cntnll). Velik izhor francoskega Šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeauz, - Bur tunder, renskih vin, Mosella In Ghianti. — Bum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovoe, slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, do&li iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej. Podpisani priporoča si. otttn smio zalogo d almainskega vina nahajajočo se v ulici Torre bianca if. 45 in gostilne al. Rom&gna št. 4 in ul. Giulia št. 71 v katerih toči dalmatinska vina najbolje vrste jtate Dvornik trgovec z vinom. | Obrtnijsko društvo (Nar. dom) v BARKOVLJAH razpisuje službo krčmarja Pismene ponudbe je doposlati do 15. septembra na odbor. Večja množina mleka bo za oddati u 15. sept. ali 1. okt. 1306 Izvoz blaga iz pristno planinske pokrajine, najboljše kakovosti in uzorne sna/.-no3ti. Cena zmerna. — Pojasnila daje Upravništvo „Edinosti" v Trstu. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem z današnjim dnem prevzel dobroznano gostilno „Pa Secession" ulica Rossatti 6 Priporočam se za mnogobrojui obisk ndani MATIJA KAN dosedaj gostilničar ul. Giulia 8 Ai Bagni Russi Nova prodajalnica klobukov David Osmo v ulici Barriera veoohia fttv. 5. Velik izbor klobukov, lastno dslavnics, raznovrstnih kap za moške in ženske. = ■V Brsi koakarsaćas o«s. Danici jKremser Trst, ulica Giovanni Bocaccio I kupujem in prodajam zemljišča, posestva, stavišča, dvorce, hiše v mestu in okolici, zamenjavam iste; preskrbujem posojila na vknjižbe. Stran VIII »EDINOSTc št. 248. V nedeljo, dne X. septembra. UMt m SčD i j UL. KlCCLC MACHIAVELL! 26. I! Eskomptuje menice, d2je predujme na vrednostne papirje kakor tudi na blago, ležeče v javnih skladiščih. - >i, 11 umimim ki i tii ii i «iii ii-in m i»i i ki «i mi m i it m. t nnmim n mm i"»»rorti Preskrbuje vsa borzna naročila najhitreje in najvestneje lonoMoiionoHoi pod kulantniir.i pogoji, iomohomohohoi . .........HI MB I II I 1 1 1 l-4't 1.1 • t 1.1 • I > I M I > I • t t * Uliti I>MW1»M I: tU I II IIIK Posreduje in konvertira hipoteke pri prvih hipotečnih zavodih, pod najugodnejšimi pogoji............ Sprejema vloge: na knjižice po 3',°,,. r.?. tckoci r- . po 3",V. z odpovedjo 3 d.iij. na žiro-ra:ua po 3 . bez odpovedi do K 40.C0J, za večje zneska p.t te je trt I -glede odpovedi sporazumeti................- - . - Vse vloge so potrdijo v tozadevni kn.iiicr.ti. Izdoja nakaznico na vsa giavna tržišča m^iarf ije in t .j-zem9tva in dovoljuje kredit proti dokumei;to:r, t.krc.r.i.. Kupuje in prodaja vrednostne pdpirje vsake vrsls, devizs. inozemski zlati in srebrni denar ter banktvcc. vnovču/. kupone in izžrebane vrednostne papirje ped r.VugaiBeji r■: pogoji. Cr-j* v \\ i i 5 i • M ■ < i; i i jt I 1 i Guerino Marcon ulica Tivarnella Štev 3. Priporoča svojo zalogo oglja in drv je vedno preskrbljena z najboljšim Kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. W Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664. u h frodajaloica jestvin in fcolonijalieia blaga Mateja Kocjan ulica Piccardi voga ulice Petronio. IrVr svinjine, t-ira. moke, riža, sočivja, kave, eiadborja, olja, kisa. mila svee; vse blago prve vrste po eenah, da nI bati tekmovanja. Velika izdelovalnica nogovic na stroj naročila in poprave se takoj vsprejemajo Jamči ?e za največo hitrost in točnost Za naročbe seje oglasiti izdelovaloici nogovic gospe Fanny Jakob — Ivessich uiica Rapicio št. 4, IV. nadstr. (j. Kehiayan TRST, Corso štv. 23. Velika izbera ur verižic, prstanov, priveskov, nh&-dov z demanti in brez istih Itd. Preutneii 10 zaznamovani z najzmer-nejinii cenami. Najpopolnejše jamstvo za vsako prodano ali popravljeno uro. Kupuje in menjava. <*0»00l Velika zaloga kofes (bicikljev) Germania in Nazionale m s ra tein (motociklet) ROSSLER & JAUEPJIIG pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin atehsuicna delalnica m- kolesarska šola GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma štev. 3. ! Svoji k svojim! Svoji k svojim! ® M. A I T E Tapecirska delalnica Velika zaloga z manifakturnim blagom ^ ulica Huova it. 36, vogal «1. S. Luiaro, ■ podružnico uL 8. Lasuro it. 5 g) si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svojo za-logo kakor tudi povečala prostore steni, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zhtevam cenj. odjemalcev. ot\ V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti iu naj modernoj Se iz prvih ^f tovarn, posebno pa snovi za mo$ke in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanski gjj izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine raznovrstni okraski za Šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave gJJ in narodnih trakov za društvene znake. ^ Sprejema naročbe za moške obleke po meri, katere izvrši najtočaeje in najnatančoeje po ^jm cenah, da se ne boji konkurence. Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se vrae denar brez nikakih zadržkov. Foakuiatt in se prepričati! L* IF IVAN KRSTNIH CAZOfUt TRST nlica Dom. RossHti št. 1 (vogal ulice Stadion) Izvršuje vsako tapecirarsko d-*lo z najw hitrostjo, eleganco in po zmernih cenah. Specijalitete: okrašenja sob, stanovanj in hotelo t Vsakovrstno dekoracije. oooaoooooooooom Hranilnica in posojilnica pri sv. Ivanu registrovana zadruga z neomejenim poroštvom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni ud ter obrestuje po d^O — brez kakega odbitka, tako, da sprejme vlagatelj čiste 4 krone od vsacih 100 K vloženih * O na leto. Daj« posojila saino hdom in sicer: na vknjižbo po 0> na osebni kredit, to je na zadol/.nice po 5' , ; menjice so izključene. Uraduje pri sv. Ivanu št. 442 (v hiši gosp. TROBKC-a) vsak delavnik od 9.'|? do 11. ure dopol. in od 5.—7. ure popol. — Ob nedeljah od 11.—12. dopol. — Ob praznikih je urad zaprt. NB. Ker je posojilnica in hranilnica ustanovljena po zistemu Reifeisnovem ima za sedaj določen delokrog samo za III. volilni okraj in vas Lonjer. Načelstvo. ulica Torrente št. 20 že toliko časa dobro poznan svojim čislanim vt.ifniui in prigodnim odjemalcem radi svojega natančnega in umetar^a izvrierauj«, tia/.oauja, da zui/.i 2 tlaim*-njim dnem zdatoo tarifne cene svojih «1 el in '•••■•■r bo izdeloval : 6 fotografij v vizitnem formatu za samo 3 K. Vzlic teiuu hoće i>a fcakor do«lej izvrirvati naručena iuu dela uatančuo iu vestno ▼ umetniškem o/iri in toćno po najmodcrniiih načinih umetnosti. S tem zailuSča zgoraj omenjeni atelp želji ce njenega občinstva iu čislanih urgdnikov po*«-t>ho ih. ki potrebujejo fotografije /ji legitimacijo ter ilaja istočasno priliko o^vol»»dlti sitnih iu vsiljivih agentov, v uadi, da ga 1k> p. n. občinstvo pt-č-aJčalo nezmanjšanim zaupanjem in obislioni. IzvrSe -e povečanja iu reprodukcijo skupin, bi-> iu umetnostnih predmetov, in si7j?..r-r r Narejen iz belega vina in rumenjakov jaje, i'.-vretno sredstvo za ojaćenje želodca za rekonv.i; -scente in vse oaebe, ki trpe na slabem želodcu. PrirejJ VITTORIO PIDUTTI TRST, ulica Sette Fontane štev. 1 , Na prodaj v prodajalnicah tekočin, £ganjari_ I ——- kavarnah itd. itd. ■ ■ NOVOST! NOVOST! Cigaretni papir in cigaretne stročnice nedoseino izvrstne kakovosti. Naročbe je pošiljati: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani