135Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Boπtjan Zalar UDK 316.334.3:342.7 Temeljni instrumentarij doloËanja in odloËanja o (Ëlovekovih) pravicah v zvezi z novimi tehnologijami POVZETEK: Avtor Ëlanka izhaja iz teze, da je spoπtovanje Ëlovekovih pravic v evropskih druæbah temelj legitimnosti oblasti in druæbene regulacije, tudi tiste regulacije, ki bodisi dopuπËa ali prepoveduje uporabo novih tehnologij. Namen Ëlanka je pribliæati sociologiji temeljni instrumentarij, ki ga uporabljajo slovenska sodiπËa in SodiπËe za Ëlovekove pravice v Strasbourgu pri odloËanju o Ëlovekovih pravicah v zvezi z novimi tehnologijami, in razkriti, v katerih elementih tega instrumentarija je prostor za socioloπke argumente. Obravnava glavni interpretativni metodi za uporabo sploπnih doloËil o Ëlovekovih pravicah, razmejevanje med iztoæljivimi pravicami in programskimi normami, delitev na absolutne pravice in na tiste pravice, v katere je dopustno posegati, pravne standarde v procesih zmanjπevanja doseæene ravni na primeru socialnih pravic, naËelo sorazmernosti na primeru poseganja v pravico do informacijske zasebnosti, test arbitrarnosti na primeru diskriminacije na podroËju genetskega inæeniringa. V zadnjem poglavju Ëlanek presega okvire informativnosti, saj na primeru prepovedi kloniranja v povezavi s posegom v pravico do svobodne znanstvene dejavnosti (60. Ëlen Ustave RS) ali pravice do samo-uresniËevanja (35. Ëlen Ustave RS) izpostavlja problematiËnost utemeljevanja prepovedi uporabe novih tehnologij v Ëlovekovem dostojanstvu tistih, ki jih ni (na svetu). Avtor se z opiranjem na koncept flevidence based medicine« v povezavi z naËelom sorazmernosti odvraËa od omenjenega problematiËnega utemeljevanja zaradi moænih manipulacij, varovanja subjektivne koncepcije Ëlovekovega dostojanstva in pravice do samo-uresniËevanja ter zaradi tega, ker v antropocentriËnem konceptu Ëlovekovih pravic ne vidi prihodnosti za razvoj prava o temeljnih pravicah, ki bo moral biti prek indikatorjev kakovosti bivanja odprt pravicam æivali, prihodnjih generacij in robotom. KLJU»NE BESEDE: kloniranje, genetski inæeniring, informacijsko nadziranje, sorazmer- nost, arbitrarnost, diskriminacija, subjektivna in kolektivna koncepcija Ëlovekovega dostojanstva, pravica do samo-uresniËevanja, pravica do svobodne znanstvene dejavnosti, pravice æivali, pravice robotov, pravice prihodnjih generacij, kakovost bivanja 1. Uvod V izhodiπËe prispevka postavljam tezo, da je spoπtovanje Ëlovekovih pravic v evropskih druæbah temelj legitimnosti oblasti in druæbene regulacije - torej tudi tiste regulacije, ki bodisi dopuπËa ali prepoveduje uporabo novih tehnologij. 136 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Boπtjan Zalar Najbræ za sociologa oziroma sociologinjo ta zveza med legitimnostjo in spoπtovanjem Ëlovekovih pravic ni problematiËna. Pravnik oziroma pravnica pa bi lahko imel(a) æe drugaËen odnos do te izhodiπËne teze. Pravniku bi morda ta teza povzroËila nelagodje zaradi nedoloËnosti pojma fllegitimnost«, ki ga lahko razumemo drugaËe kot pojem fllegalnost« (zakonitost). Pravnik bi morda rekel tudi, da omenjena teza ne dræi. In lahko bi imel prav. Vendar bi tudi sociologu lahko povzroËil teæave s tem istim vpraπanjem, Ëe bi ga vpraπal na primer: Ali spoπtovanje Ëlovekovih pravic iz navedene teze pomeni, da ni dopustno sprejeti zakona, ki dovoljuje uporabo nove tehnologije, Ëe bi ta nova tehnologija prinesla zniæanje doseæene ravni uresniËevanja oziroma varstva doloËene pravice? Pravnik oziroma sodnik v Republiki Sloveniji bi morala vedeti, da zniæevanje doseæene ravni doloËene pravice naËeloma ni nedopustno. Poznamo namreË primere univerzalnega zniæevanja ravni socialnih pravic. V Sloveniji je v zadnjem obdobju aktualno zlasti zniæevanje ravni socialnih pravic s podroËja zdravstvenega varstva. Vendar, ali je dopustno tudi zniæevanje ravni politiËnih in dræavljanskih pravic? Zaradi okoliπËin po 11. septembru se zdi, da tudi varstvo doseæene ravni dræavljanskih pravic, na primer pravice do zasebnosti, ni veË tako zavarovana vrednota, kot je bila pred tragiËnimi dogodki. Nadalje je aktualno vpraπanje, ali je dopustno z zakonom zniæati ali zviπati raven uresniËevanja pravic samo za doloËen krog oseb? Kaj, Ëe se nova tehnologija uveljavlja brez posredovanja dræave, brez zakona, kar se seveda v resnici tudi dogaja? Ali ima dræava v takem primeru dolænost reagirati z vidika varstvu Ëlovekovih pravic? Kaj pa, Ëe nova tehnologija dviguje raven varstva Ëlovekovih pravic, Ëe poveËuje moænost izbire na podroËju pravic zdravstvenega varstva, a nekaterim to vzbuja nepremostljive etiËne pomisleke? Ali lahko zaradi etiËnih pomislekov omejujemo doloËeno pravico oziroma da je sploh ne dopustimo. »e ima dræava dolænost reagirati v takih primerih, v kakπnih okvirih mora to dolænost uresniËevati? Namen tega prispevka je prikazati vsaj najbolj temeljni instrumentarij, ki je tudi obvezujoËi pravni instrumentarij za reπevanje tovrstnih vpraπanj. Na ta naËin bi æelel pribliæati flobrt« uporabljanja prava o Ëlovekovih pravicah, kot temelja legitimnosti sodobnih druæb, sociologiji, ki naj bi se problemov uvajanja novih tehnologij lotevala po znanstveni metodi. Menim namreË, da bi v kljuËnih odloËitvah o Ëlovekovih pravicah, ki seveda zadevajo vse nas, morale v bistveno veËji meri najti mesto tudi argumentacije z znanstvenimi, socioloπkimi (pa tudi ekonomskimi in drugimi nepravniπkimi) ekspertizami. Kje je torej v tem instrumentariju prostor za sociologe? 2. Kdo doloËa in odloËa o Ëlovekovih pravicah? DoloËanje povsem novih pravic je v rokah poslancev. Poslanci sprejemajo nove pravice bodisi z ustavo, bodisi z ratifikacijo neke mednarodne konvencije, ki vkljuËuje iztoæljive pravice, bodisi da se doloËene pravice na podlagi ustave opredeljujejo z zakonom. Na primer pravica do zdravstvenega varstva se na podlagi ustave opredeljuje v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (1992) in v Zakonu o 137Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Temeljni instrumentarij doloËanja in odloËanja o pravicah v zvezi z novimi tehnologijami zdravstveni dejavnosti (1992) ter na tej zakonski podlagi tudi v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994). To pomeni, da bi lahko v prihodnosti Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstveni dejavnosti vseboval tudi natanËno ureditev pravice do genetskega inæeniringa, ki bi bila v skladu z obveznostmi, ki jih je Slovenija sprejela z ratifikacijo Konvencije o varstvu Ëlovekovih pravic in dostojanstva Ëloveπkega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine (v nadaljevanju: Konvencija o Ëlovekovih pravicah v zvezi z biomedicino, 1998). Zaradi potrebe po regulaciji genetskega inæeniringa torej ne bi bilo treba spreminjati oziroma dopolnjevati Ustave. V vsakem primeru pa na ravni dræavnega prava Ustavo, mednarodno konvencijo ali zakon sprejemajo poslanci, torej politiki, ki so izvoljeni na demokratiËnih volitvah. Ti doloËajo nove pravice. V slovenskem parlamentu je pribliæno 6 diplomiranih pravnikov od 90 poslancev. V parlamentarnem odboru, ki se ukvarja s to problematiko, pa so pribliæno 3 diplomirani pravniki od 20 Ëlanov odbora. Med samimi poslanci torej ni mogoËe priËakovati strokovno-pravne razprave na temo Ëlovekovih pravic in novih tehnologij.1 Lahko pa dræavni zbor organizira strokovno javno razpravo na temo konkretne Ëlovekove pravice, preden poslanci to pravico institucionalizirajo. Pomembno korekcijo opisanemu stanju v dræavnem zboru predstavlja tudi sodna veja oblasti. Kajti, odloËanje o Ëlovekovih pravicah v konkretnih primerih in dajanje konkretne vsebine Ëlovekovim pravicam je v rokah sodnikov/sodnic. Vendar pa so sodniki/sodnice izkljuËno pravniki. V Sloveniji je pribliæno 730 sodnikov. In v slovenski strokovni literaturi sem zasledil samo enega sodnika, ki piπe strokovne Ëlanke tudi na podroËju sociologije. 3. Moæni poti uveljavljanja socioloπkih argumentov v pravu o Ëlovekovih pravicah Pri uveljavljanju novih pravic lahko socioloπki argumenti dobijo realno veljavo, Ëe sociologiji uspe vplivati na politiko ‡ neposredno na poslance. Lahko pa sociologija vpliva na politiko prek javnega mnenja, na primer v zvezi z referendumom o sprejemu nove pravice v zvezi z novimi tehnologijami. V preteklih 10 letih smo najveË novih pravic dobili z Ustavo RS in z ratificiranjem novih mednarodnih konvencij. Te so (bile) formalni pogoj vkljuËevanj Slovenije v nove mednarodne integracije, ki temeljijo na varstvu Ëlovekovih pravic. Druga vrsta moænosti vplivanja ni usmerjena v politiko, ampak v sodstvo. In tej moænosti vplivanja bom namenil nadaljnjo vsebino prispevka. Gre za moænost, ki se lahko vrπi vsakodnevno in sicer tako, da odvetnik stranke uspe socioloπke argumente umestiti v temeljni instrumentarij, ki ga sodiπËa uporabljajo v sodnih postopkih. SodiπËe namreË lahko v okviru æe obstojeËega doloËila o neki pravici, ustavno, zakonsko ali konvencijsko doloËilo interpretira tako, da ji prizna neko novo vsebino, da v njen okvir dopusti nove vidike (elemente) pravice, ki so na primer povezani z novimi tehnologijami. Ob tem moram povedati, da se instrumentarij za odloËanje o Ëlovekovih pravicah v zvezi z novimi tehnologijami ne razlikuje od instrumentarija za odloËanje o pravicah v drugih primerih. 138 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Boπtjan Zalar 4. Temeljni interpretativni metodi za uporabo doloËene pravice Vzemimo primer mednarodnega SodiπËa za Ëlovekove pravice v Strasbourgu. To sodiπËe varuje izkljuËno pravice iz Konvencije o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih s svoboπËin, ki je bila sprejeta v Rimu leta 1950. Recimo, da bi se SodiπËe za Ëlovekove pravice znaπlo v situaciji, ko bi moralo odloËati o nekem novem vidiku doloËene pravice iz Konvencije o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin, na primer v zvezi z uporabo novih tehnologij. Ena moænost je, da bi SodiπËe za Ëlovekove pravice konvencijsko pravico razlagalo skladno z aktualnimi druæbenimi spremembami in potrebami. To bi bila dinamiËna razlaga Konvencije o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin. Druga moænost pa je, da bi SodiπËe za Ëlovekove pravice konvencijsko pravico razlagalo samo v skladu z namenom dræav podpisnic iz Ëasa, ko so sprejemale Konvencijo o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin. To bi bila zgodovinska razlaga oziroma razlaga po prvotnem namenu konvencijske doloËbe. Vzemimo hipotetiËen primer, da gre za nov vidik varstva pravice do zasebnosti v povezavi z razvojem informacijske tehnologije. Dræavna varnostno-obveπËevalna sluæba je nadzirala mojo elektronsko poπto. Predvidevam, da bi Evropsko sodiπËe v tem primeru uporabilo dinamiËno razlago in bi reklo, da je Konvencija flliving charter« in da Konvencija varuje tudi pred posegi v zasebnost z nadziranjem elektronske poπte, Ëeprav seveda elektronske poπte v Ëasu sprejemanja Konvencije o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin πe ni bilo. Zadevo bi sprejelo v obravnavo.2 DrugaËno interpretacijo pa bi SodiπËe po mojem predvidevanju uporabilo, Ëe bi πlo za vpraπanje neke povsem nove tehnike ustvarjanja Ëloveπkih bitij. Pri tem ne mislim na kloniranje3 , ker je kloniranje prepovedano po Konvenciji o Ëlovekovih pravicah v zvezi z biomedicino. Vzemimo, da je ta nova tehnika ustvarjanja æivljenja (vsaj) etiËno sporna in da (niti) ni znanstveno sporna. Po 12. Ëlenu Konvencije o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin (1994) imata moπki in æenska pravico, da ustanovita druæino. »e bi par v okviru te pravice uveljavljal tudi izvedbo te nove tehnike reproduciranja æivljenja, SodiπËe za Ëlovekove pravice ne bi uporabilo dinamiËne, ampak zgodovinsko razlago in bi najbræ postavilo naslednje: Ëe bi dræave podpisnice Konvencije o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin hotele zavarovati pravico do uporabe te nove tehnike, potem bi sprejele doloËen protokol o dopolnitvi Konvencije o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin, pa tega protokola niso sprejele. SodiπËe za Ëlovekove pravice torej v tem primeru ne bi zadeve sprejelo v obravnavanje, ker pravica, ki jo toænik uveljavlja, ni zajeta s Konvencijo. Zelo podobna bi bila situacija tudi v primeru, Ëe bi πlo za spor pred nacionalnim sodiπËem. S tem, da mora biti nacionalno sodiπËe konservativno tudi zaradi tega, ker jo veæe naËelo delitve oblasti med zakonodajno, izvrπilno in sodno vejo, Ëesar v mednarodnem pravu ni. Sodna veja v nacionalnem pravnem sistemu naj ne bi doloËala povsem novih pravic, zlasti ne, Ëe so etiËno sporne, ker je to v pristojnosti parlamenta. 139Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Temeljni instrumentarij doloËanja in odloËanja o pravicah v zvezi z novimi tehnologijami Vzemimo primer pravice iz 55. Ëlena Ustave RS (1991). To doloËilo pravi, da je odloËanje o rojstvih otrok svobodno. Zgolj jezikovna razlaga tega doloËila bi dopustila svobodo v izbiri oblik katerih koli oblik razmnoæevanja, ki so nam jih prinesle nove tehnologije. Takπna razlaga bi torej lahko pripeljala do sklepa, da je dopustno tudi kloniranje in da mora dræava to obliko zagotavljati na primer v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu. Vendar sodiπËe danes prav gotovo ne bi πlo tako daleË v interpretiranju te doloËbe. Kajti v tem primeru bi ustvarilo novo pravico (vrednoto), za katero se ne ve, ali obstaja parlamentarni politiËni konsenz, ki je potreben za njeno legitimnost. SodiπËe bi v takem primeru uporabilo zgodovinsko oziroma teleoloπko razlago in bi se oziralo po namenu, ki ga je imela doloËba v Ëasu sprejema Ustave. S socioloπkimi argumenti torej ne bo mogoËe vplivati na sodiπËa, da bi ta doloËala povsem nove pravice v povezavi z novimi tehnologijami, ki so etiËno ali celo znan- stveno sporne. Ostaja pa moænost vplivanja na sodiπËa v konkretnih sporih, Ëe ne gre za povsem nove pravice in sporne tehnologije. V takih primerih je mogoËe πiriti krog varstva obstojeËim pravicam, jim dajati razπirjeno vsebino tudi na podlagi socioloπkih dognanj. V zvezi z moænostjo πirjenja obsega v ustavi doloËenih pravic bi opozoril, da v slovenski ustavi obstaja doloËba, ki v sebi skriva πirok prostor za nedefinirane svoboπËine. Pravica iz 35. Ëlena Ustave zagotavlja nedotakljivost Ëlovekove telesne in duπevne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. V letu 1994 je Ustavno sodiπËe RS odloËalo, ali je prav, da se morajo socialni delavci obvezno zdruæevati v Socialno zbornico. Postavilo je, da bi bilo obvezno zdruæevanje v zbornico nesorazmeren poseg v njihovo flpravico do sploπne svobode ravnanja«. Pravice do sploπne svobode ravnanja pa ni v Ustavi. Ustavno sodiπËe jo je moralo nekam umestiti. Umestilo jo je v okvir omenjene pravice iz 35. Ëlena Ustave (OdlUs 62/III). Morda je zato v doloËilu 35. Ëlena Ustave prostor tako za tiste, ki se branijo pred novimi tehnologijami, kot tudi za tiste, ki zagovarjajo moænost in svobodo izbire, ki jo ponujajo nove tehnologije. 5. Delitev na iztoæljive in neiztoæljive programske norme Ko uporabljam pojmovno zvezo flËlovekove pravice«, mislim samo na sodno iztoæljive pravice. Teh ne gre pomeπati s t.i. programskimi normami. Pravice v Ustavi so veËinoma iztoæljive. Ni pa iztoæljiva na primer doloËba 78. Ëlena v Ustavi RS, ki govori o primernem stanovanju. To doloËilo pravi, da dræava ustvarja moænosti, da si dræavljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Tega doloËila veËinoma ni mogoËe sodno iztoæiti, ker na sodiπËu stranka teæko dokaæe, da dræava ni ustvarjala moænosti, da si dræavljani pridobijo primerno stanovanje. To pomeni, Ëe bi na primer v zakonu o zdravstvenem zavarovanju sprejeli doloËbo, da dræava zagotavlja moænosti za izvajanje razliËnih znanstveno-podprtih tehnik razmnoæevanja in ustvarja pogoje, da posamezniki te moænosti tudi izkoriπËajo ‡ (skoraj gotovo) to ne bi bila sodno iztoæljiva Ëlovekova pravica. 140 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Boπtjan Zalar 6. Delitev iztoæljivih pravic na absolutne in neabsolutne pravice Iztoæljive pravice delimo na absolutne in neabsolutne pravice. Katere so absolutne pravice v Ustavi RS, doloËa 2. odst. 16. Ëlena Ustave RS. Absolutne pravice po Ustavi RS so naslednje: • nedotakljivost Ëlovekovega æivljenja, vkljuËno s prepovedjo smrtne kazni (17. Ëlen Ustave), • nihËe ne sme biti podvræen muËenju, neËloveπkemu ali poniæujoËemu kaznovanju ali ravnanju, na Ëloveku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve (18. Ëlen Ustave), • spoπtovanje Ëlovekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskih in v vseh drugih pravnih postopkih, in prav tako med odvzemom prostosti in izvrπevanjem kazni; prepovedano je vsakrπno nasilje nad osebami, ki jim je prostost kakorkoli omejena, ter vsakrπno izsiljevanje priznanj in izjav (21. Ëlen Ustave), • domneva nedolænosti v kazenskem postopku (27. Ëlen Ustave)4 , • naËelo zakonitosti v kazenskem pravu (28. Ëlen Ustave), • pravna jamstva v kazenskem postopku (29. Ëlen Ustave), • izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem æivljenju je svobodno (41. Ëlen Ustave). Razlikovanje med absolutnimi in neabsolutnimi pravicami je pomembno, ker v absolutne pravice nihËe ne sme posegati, med tem ko je v neabsolutne pravice v doloËenih primerih dopustno poseËi, dopustno jih je omejiti. V absolutne pravice ni dovoljeno posegati pod nobenim pogojem. S tega vidika sta povsem neproblematiËni pravici iz 17. in 18. Ëlena Ustave. Pravica do æivljenja je absolutna pravica. Seveda gre po sedanji sodni praksi za pravico do æivljenja osebe, ki æe æivi. Slovenska sodna praksa zarodka ne πteje za nosilca te pravice. Povsem neproblematiËno se mi zdi, da je absolutna pravica tudi prepoved muËenja, neËloveπkega ali poniæujoËega kaznovanja ali ravnanja. Seveda pa so stopnje in oblike muËenja v konkretnih primerih (lahko) razliËne. Kakπne intenzitete in modalitete muËenja so absoulutno prepovedane, zato doloËa sodna praksa. Tu se temeljni instrumentarij za absolutne pravice konËa. Moram pa na tem mestu opozoriti na problematiËnost, da se po slovenski Ustavi tudi pravici iz 21. in 41. Ëlena πtejeta za absolutni pravici. Problem v zvezi s pravico iz doloËila 21. Ëlena Ustave RS vidim v tem, da je pravica do Ëlovekovega dostojanstva v pomembni meri osebna dobrina in je zato do doloËene mere vezana na interpretacijo (vsebinsko opredelitev) s strani prizadete osebe; zato je Ëlovekovo dostojanstvo lahko v kazenskih postopkih veËkrat prizadeto (z vidika strankine opredelitve dostojanstva), kot tovrstno krπitev prizna sodiπËe v postopku varstva Ëlovekove pravice. Zaradi tega bi teæko rekel, da je absolutnost te pravice uresniËljiva tako, kot je uresniËljiva v primeru pravic iz 17. in 18. Ëlena Ustave RS. Pri pravici do svobodne vesti in izpovedovanja vere v zasebnem in javnem æivljenju pa je problem v tem, da gre v tem primeru deloma tudi za klasiËno obliko svobodnega izraæanja, ki bi morala biti v doloËenih izjemnih okoliπËinah tudi omejena. Pa niti ni 141Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Temeljni instrumentarij doloËanja in odloËanja o pravicah v zvezi z novimi tehnologijami nujno, da bi πlo za izredne okoliπËine na primer v zvezi s teroristiËnimi napadi, izrednim vojnim stanjem, kajti po ustavni doloËbi iz 61. Ëlena je namreË protiustavno vsakrπno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraπtva in nestrpnosti. Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem æivljenju torej ne more biti absolutno svobodno æe zaradi 61. Ëlena Ustave, ki velja v miru in izrednih razmerah. Morebiten tovrsten konflikt med ustavnimi doloËbami v konkretnem æivljenjskem primeru bi morala reπiti sodna praksa, Ëeprav sodna praksa naËeloma ne sme iti mimo jasne jezikovne opredelitve (statusa) doloËene pravice v Ustavi. Na ravni iztoæljivih pravic v okviru Sveta Evrope doloËilo 2. odst. 15. Ëlena Konven- cije o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin doloËa, katere pravice so abso- lutne in med njimi ni pravic, ki bi odgovarjale pravicama iz 21. in 41. Ëlena Ustave RS. Ker so za ta prispevek bolj relevantne neabsolutne pravice, bom nadaljeval s prikazom temeljnega instrumentarija za odloËanje o neabsolutnih Ëlovekovih pravicah. Neabso- lutnost pravice je lahko razvidna æe iz besedila konkretnega ustavnega Ëlena. DoloËilo 1. odst. 37. Ëlena Ustave na primer pravi, da je zagotovljena tajnost pisem in drugih obËil. Naslednji odstavek pa pravi, da samo zakon lahko predpiπe, da se na podlagi odloËbe sodiπËa za doloËen Ëas ne upoπteva varstvo tajnosti pisem in drugih obËil in nedotakljivost Ëlovekove zasebnosti, Ëe je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost dræave. Æe zaradi tega, ker je poseg v omenjeno pravico dopusten po ustavnem Ëlenu, v katerem je ta pravica opredeljena, gre za neabsolutno pravico. To pomeni, da s sodobnimi tehnologijami pod ustavno in zakonsko doloËenimi pogoji doloËen dræavni organ lahko poseæe v pravico do zasebnosti, pa sodiπËe ne bo ugotovilo krπitve te pravice. Tudi na primer (sploπna) pravica do osebnega dostojanstva iz doloËila 34. Ëlena Ustave5 ni absolutna pravica, Ëeprav jo πtevilne mednarodne konvencije o varstvu Ëlovekovih pravic πtejejo za (vrednostno-filozofski) temelj drugim Ëlovekovim pravicam. NaËeloma se mi ne zdi sporno, da je mogoËe Ëlovekovo dostojanstvo povezati s pravico do izobraæevanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, svobodnega izraæanja, veroizpovedi, politiËne pravice itd. KritiËno pa bom to zvezo komentiral v sklepnem poglavju. 7. Pravni standardi za zmanjπevanje doseæene ravni varstva Ëlovekovih pravic V zvezi z moænostjo univerzalnega zmanjπevanja doseæene ravni varstva Ëlovekovih pravic imamo v pravnem redu standard, ki ga je postavilo Ustavno sodiπËe zakonodajalcu in tudi vsem, ki uporabljajo Ustavo, zakone in podzakonske predpise, v zadevi s podroËja socialnih pravic. Utemeljeno pa lahko priËakujemo, da ta standard najbræ ne bi bil brez pomena tudi v primeru, ko bi πlo za zmanjπevanje doseæene ravni varstva Ëlovekovih pravic v zvezi z uporabo ali prepovedjo novih tehnologij. Ustavno sodiπËe je v odloËbi z dne 10. 5. 2001 postavilo, da flse lahko obseg pravic, ki je doloËen z zakonom, tudi 142 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Boπtjan Zalar zmanjπa na podlagi zakona. Ustava izrecno varuje pridobljene pravice le zoper zakonske posege z retroaktivnim uËinkom (155. Ëlen Ustave RS). To pa ne pomeni, da varstvo pridobljenih pravic zoper zakonske posege z uËinkom za naprej v naπem ustavnem sistemu sploh ni moæno oziroma ni zagotovljeno. Zagotovljeno je v okviru tistih sploπnih naËel pravne dræave, ki v ustavi sicer niso izrecno doloËena, ki pa jih je treba πteti za zagotovljena æe na podlagi ustavne doloËbe, da je Slovenija pravna dræava (2. Ëlen). Med taka naËela pravne dræave je po presoji ustavnega sodiπËa treba πteti v okviru πirπega pojma pravne varnosti vsekakor tudi naËelo varstva zaupanja v pravo, ki posamezniku zagotavlja, da mu dræava njegovega pravnega poloæaja ne bo arbitrarno, torej brez razloga, utemeljenega v prevladujoËem javnem interesu, poslabπala« (OdloËba Ustavnega sodiπËa RS z dne 10. 5. 2001, Uradni list RS, πt. 43/2001, str. 4865.) Konkretno je v tej zadevi πlo za pravice iz pokojninskega zavarovanja in Ustavno sodiπËe je reklo, da zlasti pokojninski sistem z vidika zmanjπevanja pridobljenih pravic ne prenese hitrih radikalnih sprememb. Na vpraπanje, kaj je prevladujoËi javni interes, ki je kljuËen kriterij presoje v takih primerih (poleg obstoja stvarnega razloga), pa lahko odgovarja tudi empiriËna sociologija. Æe pred to odloËbo je Ustavno sodiπËe sprejelo enako naËelno staliπËe glede zmanjπevanja pravic v zadevi, ko je πlo za zmanjπevanje obsega pravic vojnih invalidov (OdloËba Ustavnega sodiπËa RS z dne 12. 12. 1996, Uradni list RS, πt. 2/97) po zakonu o vojnih invalidih. Ta obrazloæitev πe bolj razkriva, pod kakπnimi pogoji je dopustno zmanjπevati doseæeno raven socialnih pravic. Ustavno sodiπË je v zaËetku obrazloæitve te odloËbe izhajalo iz 18. Ëlena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine (v nadaljevanju: UZITUL). Ustavno sodiπËe je reklo: fl18. Ëlena UZITUL ni mogoËe razumeti, da je Slovenija s tem doloËilom doloËeni kategoriji upraviËencev zagotovila, da se viπina njihovih socialnih prejemkov nikoli ne bo zmanjπala - ne glede na gospodarsko in finanËno sposobnost dræave za izplaËevanje takih prejemkov in ne glede na primerljivost takih prejemkov z drugimi (po naËelu enakosti pred zakonom ‡ seveda ob upoπtevanju ustavne doloËbe, da gre tej kategoriji upraviËencev posebno varstvo, torej praviloma veËji obseg pravic). Po osamosvojitvi Slovenije so bila zagotovila iz 18. Ëlena UZITUL uresniËena, po uveljavitvi Ustave 23. 12. 1991 pa je tudi ta vpraπanja treba presojati po doloËbah in merilih ustave. Zmanjπevanje pravic za naprej (neprava retroaktivnost) ni a priori ustavno dopustno oziroma neproblematiËno. NaËelo varstva zaupanja v pravo kot eno od naËel pravne dræave namreË posamezniku zagotavlja, da mu dræava njegovega poloæaja ne bo poslabπala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujoËem in legitimnem javnem interesu« (tË. 4. in tË. 6 obrazloæitve odloËbe Ustavnega sodiπËa). V konkretni zadevi je Ustavno sodiπËe ugotovilo, da stvarni razlog za zmanjπanje pravic obstaja. Razlog je namreË povezan s stvarjo, ki se ureja. Vendar pa je ugotovilo, da ta razlog ni utemeljen v prevladujoËem in legitimnem javnem interesu. V tej zvezi Ustavno sodiπËe pojasnjuje: fl»e bi dræava πtela, da zviπanje prejemkov po osamosvojitvi ni utemeljeno oziroma da je preveliko, bi ga morala ustrezno zmanjπati takoj. Zniæati take socialne prejemke iz tega razloga πele potem, ko so upraviËencem æe pet let povsem zakonito in brez kakrπnih koli 143Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Temeljni instrumentarij doloËanja in odloËanja o pravicah v zvezi z novimi tehnologijami pomislekov pripadali v poveËanem obsegu, pa ni utemeljeno v javnem interesu ‡ πe zlasti, Ëe se upoπteva visoka starost preteænega dela teh upraviËencev in kratek Ëas, ko bodo te pravice sploh πe mogli uæivati« (tË. 8 obrazloæitve odloËbe Ustavnega sodiπËa). Ustavno sodiπËe RS je πlo v postavljanju teh standardov πe globlje v zakonodajno sfero. Povedalo je, kdaj bi bil javni interes za zniæanje socialnih prejemkov podan: Javni interes za zniæanje tovrstnih socialnih prejemkov bi bil po presoji ustavnega sodiπËa fllahko le v ekonomski nezmoænosti dræave za izplaËevanje teh in drugih socialnih prejemkov ali v posebej in izrecno ugotovljenih morebitnih oËitnih nesorazmerjih med pravicami posameznih kategorij upraviËencev (upoπtevajoË pri vojnih veteranih in ærtvah vojnega nasilja njihovo ustavno pravico do posebnega varstva« (tË. 9 obrazloæitve odloËbe Ustavnega sodiπËa). Omejitve, ki jih je Ustavno sodiπËe postavilo v tej odloËbi zakonodajalcu v primerih zmanjπevanja doseæene ravni Ëlovekovih pravic, pa so πe hujπe od navedenih, Ëeprav se nadaljnja omejitev ne nanaπa na socialne pravice, ampak na tiste pravice, ki so opredeljene æe v Ustavi. V citirani odloËbi o Zakonu o vojnih invalidih je namreË Ustavno sodiπËe presojalo sporne zakonske doloËbe samo z vidika naËela pravne dræave. Presojo ustavnosti je Ustavno sodiπËe æe na tej toËki konËalo, ker je ugotovilo, da doloËbe Zakona o invalidih niso v skladu z ustavnim naËelom pravne dræave in zato ustavnemu sodiπËu ni bilo treba nadaljevati s presojo, ali je poseg v pravice dopusten z vidika 3. odst. 15. Ëlena Ustave (naËelo sorazmernosti)6 . Ustavno sodiπËe v obrazloæitvI odloËbe pravi, sodiπËu flni bilo potrebno podrobneje analizirati, ali bi bilo take zakonske spremembe, s katerimi se zakonsko doloËeni obseg neke ustavne pravice zmanjπuje, treba πteti hkrati tudi æe za poseg v neko doloËeno ustavno pravico, torej v ustavno pravico iz 3. odst. 50. Ëlena Ustave.7 Ta bi bil namreË ustavno dopusten samo pod πe stroæjimi pogoji - v skladu s tremi zahtevami naËela sorazmernosti, ki veljajo za take posege: primernost posega, nujnost posega in sorazmerje v oæjem pomenu besede« (10. tË. obrazloæitve odloËbe Ustavnega sodiπËa). Iz te obrazloæitve bi lahko sklepal, da bi moral upravni organ v vsakem konkretnem primeru izdaje upravne odloËbe za zmanjπanje pravice vojnega invalida vkljuËiti utemeljitev, da je zmanjπanje v konkretnem primeru v skladu z naËelom sorazmernosti. In sodiπËe bi naËelo sorazmernosti moralo presojati v upravnem sporu. Ustavno sodiπËe se je v nadaljevanju obrazloæitve omililo postavljeno omejitev zakonodajalcu. Reklo je, da se mora poleg naËela zaupanja v pravo upoπtevati tudi naËelo sorazmernosti, ko gre za zmanjπevanje samo tistih pravic, katerih vsebina in obseg sta (vsaj okvirno) doloËena æe v ustavi. Za socialne pravice pa vsebina in obseg nista doloËena v ustavi, ampak je to pridræano zakonu. Zato se pri zmanjπevanju socialnih pravic upoπteva samo naËelo zaupanja v pravo in naËelo sorazmernosti samo v tem smislu, da mora zakonodajalec flbremena porazdeliti sorazmerno na razliËne kategorije prebivalcev in na razliËne kategorije upraviËencev do socialnih dajatev« (10. tË. obrazloæitve odloËbe Ustavnega sodiπËa). Zakonodajalec mora torej, Ëe æeli ustavno korektno izpeljati zniæanje doseæene ravni varstva Ëlovekovih pravic, v zakonodajnem gradivu v obrazloæitvi predloga zakona jasno in natanËno opredeliti stvarni razlog in legitimen javni interes za zmanjπanje pravic. 144 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Boπtjan Zalar 8. Pod kakπnimi pogoji je dopustno poseËi v neabsolutne pravice: naËelo sorazmernosti Na vpraπanje, kdaj je nek poseg v pravico dopusten in kdaj ne, odgovarja Ustava v 3. odst. 15. Ëlena. To doloËilo pravi, da je pravice dopustno omejevati samo pod pogoji, ki jih doloËa sama Ustava, ali pa zaradi varstva pravic drugih. V tej presoji si sodiπËe pomaga z naËelom sorazmernosti, ki je skrito v doloËilu 3. odst. 15. Ëlena Ustave RS. To naËelo je uveljavljeno tudi v pravu Konvencije o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin in v pravu Evropske skupnosti. Mojo toæbo zoper nadziranje moje elektronske poπte (na fakulteti ali doma) s strani slovenske varnostno-obveπËevalne sluæbe bi pristojno redno sodiπËe presojalo po naslednji shemi: Dve zaËetni vpraπanji, na kateri bi moralo odgovoriti sodiπËe, sta naslednji: • Ali sploh uveljavljam kakπno iztoæljivo Ëlovekovo pravico, torej pravico, ki je æe opredeljena v ustavi, mednarodni konvenciji ali se uresniËuje na podlagi zakona? Pri odgovoru na to vpraπanje ni navadno nobenih teæav. »e stranka ne uveljavlja iztoæljive pravice, sodiπËe sploh ne sprejme zadeve v obravnavo po vsebini. V mojem primeru bi najbræ sodiπËe ugotovilo, da uveljavljam pravico do informacijske zasebnosti, ki je iztoæljiva pravica iz 37. Ëlena Ustave. • Ali sploh gre za poseg v pravico? Gre za dejansko vpraπanje, ki navadno tudi ne povzroËa nobenih teæav. »e je varnostno-obveπËevalna sluæba pregledovala mojo elektronsko poπto na osebnem raËunalniku, je bil storjen poseg v mojo pravico do informacijske zasebnosti.8 V primeru informacijske zasebnosti ustava doloËa konkretne pogoje, kdaj je omejevanje dopustno. Zato bi moralo sodiπËe v nadaljevanju presoje ugotoviti naslednje: • Ali se nadzor nad poπto vrπi na podlagi odloËbe sodiπËa? To je hitro ugotovljivo pravniπko delo. • Ali je poseg v pravico nujen zaradi uvedbe ali poteka kazenskega postopka oziroma zaradi varnosti dræave? Vzemimo, da je slovenska obveπËevalno-varnostna agencija nadzirala poπto zaradi varnosti dræave po dogodkih 11. septembra. Kako bi sodiπËe od tu naprej razsojalo? Na tej toËki se zaËne uporaba naËela soraz- mernosti. • Ali je bil poseg primeren v tem smislu, da je bilo s posegom sploh mogoËe doseËi æeleni cilj zavarovanja varnosti dræave? »e je bil poseg primeren, sodiπËe nadaljuje s presojo naËela sorazmernosti. »e pa poseg ni bil primeren, se presoja neha in sodiπËe ugotovi krπitev pravice. • Naslednje vpraπanje je, ali je bil poseg nujen v tem smislu, da z nobenim blaæjim posegom ne bi bilo mogoËe doseËi istega cilja? »e sodiπËe ugotovi, da poseg ni bil nujen, ugotovi krπitev pravice, zapove prenehanje poseganja in mi tudi prisodi odπkodnino, Ëe mi uspe dokazati πkodo. »e ugotovi, da je bil poseg nujen, nadaljuje s presojo. • Zadnje vpraπanje pa je, ali je vrednost dobrine, ki jo je varnostno-obveπËevalna agencija varovala, uravnoteæena z vrednostjo moje individualne pravice, v katero je 145Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Temeljni instrumentarij doloËanja in odloËanja o pravicah v zvezi z novimi tehnologijami bilo poseæeno? Obe dobrini mora sodiπËe opremiti z ustreznim vrednostnim kriterijem. Po enaki shemi bi na primer lahko tudi raziskovalec, ki bi æelel fltrgati z drevesa spoznanja« na podroËju genetike, uveljavljal, da mu prepoved kloniranja ali genetskega inæeniringa v Sloveniji nesorazmerno posega v njegovo pravico do varstva znanstvene ali raziskovalne dejavnosti (ustvarjalnosti) iz 60. Ëlena Ustave. Lahko pa bi po tej shemi prepoved kloniranja izpodbijala tudi oseba, ki bi se bila pripravljena reproducirati s kloniranjem in bi uveljavljala, da ji dræava s prepovedjo to onemogoËa na naËin, ki nesorazmerno posega v njegovo pravico do samo-uresniËevanja iz 35. Ëlena Ustave.9 Ta Ëlen je namreË v veliki meri primerljiv s pravico do zasebnosti iz doloËila 8. Ëlena Konvencije o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin, ki med drugim zagotavlja varstvo fiziËne in psihiËne integritete posameznika v smislu svobodne volje in samo- uresniËevanja (Case of Botta v. Italy, Judgement of the European Court of Human Right 1998)10 . Primer nadzora nad elektronsko poπto, ki sem ga razËlenil, sem izbral zaradi tega, ker je bil v Ëasu socioloπkih dni (jesen 2001) aktualen v Sloveniji. Ni pa primer dober za to, da bi dovolj nazorno pokazal, kje je prostor za socioloπke argumente. To paË primer nadzora nad elektronsko poπto ne omogoËa. Vendar pa moram poudariti, da je prostor za nepravniπke argumente pri uveljavljanju pravic ravno v okviru naËela sorazmernosti, pri vpraπanjih: ali je ukrep primeren, ali je nujen in ali obstaja ravnoteæje med zavarovano in prizadeto dobrino? 9. UpraviËena diskriminacija: test arbitrarnosti Poleg naËela sorazmernosti je najpomembnejπi element znotraj instrumentarija za odloËanje o Ëlovekovih pravicah test arbitrarnosti. Primer v zvezi z uporabo testa arbitrarnosti bo tudi bolj jasno pokazal, kot primer v prejπnjem poglavju, πirino manevrskega prostora za socioloπke argumente, ko gre za vpraπanje enakosti pred zakonom oziroma odstopanja od enakosti pred zakonom. Uporaba testa arbitrarnosti pride namreË v poπtev, kadar je v sporu vpletena pravica iz 14. Ëlena Ustave RS.11 Ker je kljuËni druæbeni problem za sociologe socialna (re)integracija izkljuËenih, za kar je nujno potrebno diferencirano obravnavanje doloËenih posameznikov, je doloËilo 14. Ëlena Ustave za sociologe πe posebej relevantno. Kadar gre za poseganje v to pravico, se v presoji ne uporablja naËelo sorazmernosti, ampak test arbitrarnosti. Poseg v pravico do enakosti pred zakonom je dopusten, Ëe ima poseg objektivno in razumno podlago. In to je ves instrumentarij. To pomeni, da je dopustno odstopiti od enakega obravnavanja subjektov, tudi pri doloËeni zakonski regulaciji, Ëe za to obstaja objektivna in razumna podlaga. Objektivna in razumna podlaga pa je lahko na primer enakost v razvojnih moænostih, saj je Slovenija socialna dræava. Na ta naËin med ustavna naËela pripeljemo pozitivno diskriminacijo socialno πibkejπih. Vzemimo primer genetskega inæeniringa in pravice do enakosti pred zakonom. Za socioloπke argumente bom izbral Rawlsov (1971) koncept praviËnosti. Med drugim temelji na pozitivni diskriminaciji πibkejπih. Rawlsov koncept praviËnosti bi lahko bil 146 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Boπtjan Zalar oziroma je za πtevilne komentatorje primeren princip za reguliranje genetskega kapitala v prihodnosti (DeNicola 1976; Agich 1986; Fleck 1994; Bernat 1995; Grabnar 1997). Poseganje v pravico do enakosti pred zakonom z dopuπËanjem moænosti genetskega inæeniringa samo v primeru doloËenih posameznikov bi moralo biti dopustno, kolikor bi πlo v procesih genetskega inæeniringa za odstranjevanje πkodljivih genov in njihovo nadomeπËanje z zdravimi geni. Torej samo posameznik z doloËeno genetsko napako, ki ni drugaËe popravljiva, a pomeni resno nevarnost za prezgodnjo smrt ali doloËeno nesposobnost, bi imel pravico do genetske intervencije. Tu bi torej bilo upraviËeno odstopanje od naËela enakosti pred zakonom. Dræave, kot so: Danska Nizozemska, NemËija to æe urejajo v praksi (Lenoir 1995). V Sloveniji je v veljavi Konvencija o Ëlovekovih pravicah v zvezi z biomedicino. DoloËilo 11. Ëlena Konvencije o Ëlovekovih pravicah v zvezi z biomedicino prepoveduje vsako obliko diskriminacije posameznika na podlagi njegove genetske dediπËine. Zdi se, da se ta prepoved nanaπa samo na negativno diskriminacijo, ne pa na pozitivno diskriminacijo. Kajti, doloËilo 13. Ëlena Konvencije o Ëlovekovih pravicah v zvezi z biomedicino dovoljuje posege za spremembo Ëloveπkega genoma, vendar le v preventivne, diagnostiËne ali terapevtske namene. Parlament bi torej moral na tej podlagi sprejeti seznam rizikov, na podlagi katerih imajo posamezniki pravico do genetske intervencije. Odsotnost praviËne regulacije na tem podroËju pa lahko pripelje do poloæaja, ko so genetsko manj perspektivni posamezniki negativno diskriminirani s strani zavarovalnic in delodajalcev. To naj bi se dogajalo v ZDA (Billing 1992). V zvezi z uporabo testa arbitrarnosti je treba opozoriti na relevantno nesistematiËnost pri uporabi tega testa s strani sodne prakse, ne samo v Sloveniji. SodiπËa namreË razliËno strogo uporabljajo test arbitrarnosti. V doloËenih primerih se zaradi veËje strogosti v presoji pribliæujejo tisti presoji, ki je znaËilna za naËelo sorazmernosti. Prof. Boπtjan M. ZupanËiË na primer pravi, da v ustavo-sodni doktrini obstajajo trije preizkusi razumnosti (arbitrarnosti). Najstroæji od teh je predviden za presojo diskriminacije pri temeljnih ustavnih Ëlovekovih pravicah; gre za razlikovanje po rasnih merilih ali po merilih narodne pripadnosti. Manj strogi srednji preskus je predviden za razlikovanje po spolu, po nezakonskem rojstvu itd. Najblaæji preskus pa je namenjen socialnim in ekonomskim kategorijam, kot so upokojenci, Ëe bi na primer trdili, da jih zakonodajalec diskriminatorno obravnava glede kakπnega ekonomskega ali socialnega (pokojninskega) vpraπanja (ZupanËiË 2001). Ne vem, zakaj bi bilo razlikovanje po spolu manj nedopustno, kot je razlikovanje po rasi ali narodnostni pripadnosti. Razlike so morda odvisne od konkretnih socialnih problemov v posameznih dræavah. Bolj sistematiËen in nedvoumen kriterij razmejevanje med bolj in manj strogimi uporabami testa arbitrarnosti izhaja iz primerjalne analize uporabe testa arbitrarnosti, ki jo je napravil prof. Lovro ©turm (1998). IzhajajoË iz njegove primerjalne analize bi lahko stopenjsko izpeljal tri modalitete naËela arbitrarnosti: - zadræana presoja, - vmesna presoja in - stroga presoja. 147Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Temeljni instrumentarij doloËanja in odloËanja o pravicah v zvezi z novimi tehnologijami Uporaba modalitete arbitrarnosti je odvisna od vrednosti zavarovane dobrine oziroma njenega mesta v sistemu pravnega varstva. Razlike v pomenu oziroma vrednosti dobrin bodo najbræ priπle v poπtev zlasti znotraj varstva pravnih interesov. Na primer, obstaja razlika med vrednostjo dobrine, Ëe gre na primer za odloËanje o dovoljenju za strelno oroæje, ali pa za odloËanje o dovoljenju za graditev objekta. Temeljna razlika pa je vsekakor, ali gre v sporu samo za varstvo pravnih interesov ali gre za varstvo Ëlovekovih pravic. V primerih, ko gre v sodnem sporu za diskriminacijo iz doloËila prvega odstavka 14. Ëlena Ustave RS, ali ko so vpletene posebne (oblike) pravice do enakopravnosti iz ustave (enaka volilna pravica ‡ 43. Ëlen; nepraviËna diskriminacija pri delovnih priloænostih ‡ 3. Odst. 49. »lena; enakopravnost otrok, rojenih v zakonski zvezi in izven nje ‡ 2. odst. 54. Ëlena itd.), je treba uporabiti stroæjo presojo. Od pomena varovane dobrine je torej odvisno, katero od modalitet testa arbitrarnosti bo sodiπËe uporabilo. Zadræana presoja zahteva utemeljitev, da ima diskriminacija objektivno in upraviËeno utemeljitev. Stroga presoja pa vkljuËuje æe nekatere elemente naËela sorazmernosti, na primer, da je treba uporabiti najmanj restriktivno sredstvo za dosego æelenega cilja. Za t. i. vmesno presojo je znaËilna zahteva po bistveni zvezi med zakonodajnimi cilji in uporabljenimi sredstvi. Kot druga znaËilnost vmesne presoje se pojavlja praksa, da sodiπËe πteje za zakonodajalËev namen samo tisto, kar je zakonodajalec sam artikuliral in se s tem izogne hipotetiËnemu in lastnemu ugotavljanju namenov zakonodajalca.12 V okviru naËel sorazmernosti (3. odst. 15. Ëlena) in arbitrarnosti (14. Ëlen) je torej veliko prostora za socioloπke argumente. Pravniki in sodniki rabijo tovrstne argumente in znanstvene ekspertize, empiriËne podatke. Kajti, sicer o zelo pomembnih razvojnih pravicah odloËajo na podlagi poenostavljenih ocen in pavπalnih staliπË. Sociologi imajo priloænost, da sodelujejo pri kreiranju vsebine tudi drugih ustavnih doloËb, zlasti v zvezi z: naËelom socialne dræave (2. Ëlen), javno koristjo (74. Ëlen), socialno funkcija lastnine, ekoloπko funkcijo lastnine (67. Ëlen). 10. Pogled v prihodnost skozi sedanjost in preteklost: kloniranje, pravice æivali, prihodnjih generacij, robotov v povezavi s Ëlovekovim dostojanstvom ali brez njega? V javnih diskusijah o pravicah v zvezi z biomedicino se dogaja, pa tudi v nekaterih sodbah po svetu in nenazadnje v Konvenciji o Ëlovekovih pravicah v zvezi z biomedicino, da prepoved uporabe novih tehnologij utemeljujemo z varstvom Ëlovekovega dostojanstva neæiveËih ‡ torej ljudi, ki jih ni. Po eni strani je to dobro, ker æelimo zavarovati tiste, ki tu in zdaj ne morajo zastopati svojih interesov. Po drugi strani pa lahko v tem poËetju omejujemo svoboπËine æiveËih. To tudi sploh ni nujno slabo. V Ëem vidim problem? Protokol h Konvenciji o varstvu Ëlovekovih pravic v zvezi z biomedicino prepoveduje kloniranje. Podlaga za to prepoved je varstvo dostojanstva klona, ker bi ta lahko imel resne medicinske, psiholoπke in socialne teæave ali celo teæave z identiteto. 148 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Boπtjan Zalar Ni sicer nujno, vendar pa lahko takπno kolektivistiËno in vnaprejπnje opredeljevanje Ëlovekove identitete pripelje do manipulacije s Ëlovekovim dostojanstvom v prid te ali one politiËne opcije oziroma ideologije. »e æe, potem bi bilo bolje, Ëe bi (lahko) prepoved kloniranja v tej fazi razvoja tehnologije utemeljili s t.i. konceptom flevidence based medicine« - seveda znotraj presoje sorazmernosti posega v pravico do varstva znanstvene dejavnosti raziskovalca ali pravice do samo-uresniËevanja iz 35. Ëlena Ustave interesenta za kloniranje. SodiπËe bi torej moralo na podlagi izvedenskih dokazov ugotoviti, da gre na primer za preveË tvegane tehnike, da negativne posledice niso predvidljive, in bi na tej podlagi sodiπËe ugotovilo, da pravica do Ëlovekove (zdravstvene) varnosti (tistega flËloveka«, ki ga sicer πe ni) odtehta morebitno poveËanje svobodne znanstvene dejavnosti ali do samo-uresniËevanja interesenta za kloniranja. S tem se sicer ne bi izognili zapletu, da bi varovali pravico do (zdravstvene) varnosti nekomu, ki ga πe ni, tako da bi mu onemogoËili (za)æiveti. A bi bil problem v tem primeru kljub vsemu manjπi, kot Ëe v to situacijo vpletamo πe Ëlovekovo dostojanstvo. »lovekova (zdravstvena) varnost je namreË bliæje kolektivnim dobrinam, zato jo je laæje umestiti v koncept sploπne blaginje, kot pa Ëlovekovo dostojanstvo. S tem ko bo rizik kloniranja v prihodnosti odpadel, pa bo odpadla tudi potreba po prepovedi kloniranja ‡ πe zlasti, Ëe jo bomo utemeljevali s Ëlovekovim dostojanstvom. Pravico do dostojanstva æe imamo v Ustavi. Gre vsakomur. Vendar pa vsak od nas daje dostojanstvu drugaËno opredelitev. V pravu o Ëlovekovih pravicah mora priti do izraza subjektivno doæivljanje dostojanstva. Prav to je specifika Ëlovekovega dostojanstva iz doloËila 34. Ëlena Ustave RS, glede na ostale pravice. Gre za izrazito zasebno, subjektivno dobrino. Dostojanstvo bi lahko primerjal z boleËino. Vsak jo doæivlja drugaËe, zato jo tudi vsak drugaËe opredeljuje. Brez varstva subjektivne koncepcije dostojanstva iz 34. Ëlena Ustave je okrnjena tudi pravica do samo-uresniËevanja po 35. Ëlenu Ustave. V doloËenih primerih je kolektivno opredeljevanje dostojanstva lahko utemeljeno, na primer v zvezi s pravico do primernega stanovanja, temeljnega zdravstvenega varstva, izobraæevanja, vendar gre v teh primerih za tipiËne dobrine iz sploπne blaginje. Tudi specifiËna pravica do Ëlovekovega dostojanstva iz 21. Ëlena Ustave RS nosi v sebi moËnejπo kolektivistiËno komponento, ker/vendar se ta vrsta pravice do dostojanstva nanaπa predvsem na postopke znotraj kazenskega prava. V vseh teh primerih so zato bistveno manjπe nevarnosti za etiËne ali ideoloπke manipulacije.13 Treba je poudariti, da zaradi etike po slovenski ustavi ni dovoljeno omejevati ali celo prepovedovati doloËene pravice, na primer do varstva znanstvene dejavnosti ali do samo-uresniËevanja iz 35. Ëlena Ustave. DoloËilo 3. odst. 15. Ëlena Ustave dovoljuje omejevanje pravic samo zaradi pravic drugih, ne pa zaradi etiËnih ali ideoloπkih pomislekov. Prof. Steven Wheatley (2001) na primer v Ëlanku v reviji European Human Rights Law Review postavlja hipotetiËni primer, da bi neka oseba bodisi zaradi dræavne prepovedi prodaje s Ëloveπkimi organi, prepovedi moænosti izbire spola za potomce ali zaradi prepovedi kloniranja uveljavljala krπitev pravice do zasebnosti iz doloËila 8. Ëlena Konvencije o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin. S. Wheatley pride do sklepa, da bi bila njegova toæba najverjetneje zavrnjena na podlagi sklicevanja, da ima prepoved namen zaπËititi javno moralo (etiko). To lahko dræi, kajti naËelo 149Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Temeljni instrumentarij doloËanja in odloËanja o pravicah v zvezi z novimi tehnologijami sorazmernosti po pravu Konvencije o varstvu Ëlovekovih pravi in temeljnih svoboπËin se uporablja drugaËe kot v ustavnem redu Republike Slovenije. Po pravu Konvencije o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin je poseg v doloËeno pravico iz Konvencije o varstvu Ëlovekovih pravi in temeljnih svoboπËin dopusten, Ëe je poseg v skladu z zakonom, Ëe za njim stoji legitimen cilj in Ëe je ukrep nujen za dosego æelenega cilja; pri tem se upoπteva sorazmernost med varstvom pravice vlagatelja toæbe in varstvom sploπnega interesa oziroma flinteresov drugih«. Pod moæne flvrste interesov« drugih pa Wheatley na podlagi prakse SodiπËa za Ëlovekove pravice naπteva: nacionalno varnost, javno varnost, ekonomsko blagostanje, varstvo pred neredom in kriminalom, zaπËito zdravja in morale ter flvarstvo pravic drugih«.14 V slovenskem pravnem redu pa je od vseh naπtetih interesov samo zaradi flvarstva pravic drugih« dopustno omejiti doloËeno pravico (3. odst. 15. Ëlena Ustave RS). Zaradi morale (etike) niso dopustni posegi v ustavne pravice, so pa lahko dopustni posegi v pravice iz Konvencije o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin. Teæave v zvezi s sklicevanjem na Ëlovekovo dostojanstvo v zvezi s prepovedmi uporabe novih tehnologij v medicini pa imajo πe globlje posledice. »e bomo nepremiπljeno utrjevali prakso povezovanja Ëlovekovih pravic s Ëlovekovim dostojanstvom, bomo πe naprej vzdræevali antropocentriËen koncept Ëlovekovih pravic, ki pa je civilizacijo pripeljal do poruπenja naravnega ekvidistanËnega ravnovesja. Ob tem ne gre spregledati, da je vse veË dokazov, da takπna ureditev Ëlovekovih pravic, ki izhaja iz Descartovega dualizma med duπo in telesom, sploh nima znanstvene podlage. Komentatorji opozarjajo, da se πe vedno otepamo z neznanstvenim Descartom, Ëeπ da ima samo Ëlovek duπo in da ima lahko samo Ëlovek pravice, ker ima duπo in na tej podlagi dostojanstvo. To se nam dogaja kljub dejstvu, da je æe C. Darwin leta 1871 (flThe Descent of Man«) dokazal, da imajo æivali sposobnost inteligentnega miπljenja, da so Ëutne, da so sposobne uËenja in medsebojnega komuniciranja. ©tevilne znanstvene raziskave v 80. letih prejπnjega stoletja Darwinove ugotovitve potrjujejo (Sciences Humaines 1998; Sciences Humaines 2000). »e imajo opice povsem primerljive sposobnosti z 2 letnim otrokom, zakaj jim ne bi πle doloËene pravice, se spraπujeta Paola Cavalieri in Peter Singer v flThe Great Apes Project«. Da ne omenim dela F. De Waala, ki nosi naslov: flKo gredo opice na Ëaj: o kulturi æivali« (flQuand les singes prennent le thé: de la culture animale«, Fayard 2001). Luc Ferry odgovarja, da imajo lahko samo ljudje pravice zato, ker imajo lahko pravice samo svobodni in odgovorni subjekti (Sciences Humaines 2001). Vendar novorojeni otrok ni svoboden in odgovoren subjekt, hud bolnik ali hudo hendikepirana oseba ni svoboden in odgovoren subjekt, pa ima pravice. Pravice æivali ni tema, ki nima mesta v pravu in na sodiπËih. V Franciji naj bi bil prvi zakon o zaπËiti (domaËih) æivali pred muËenjem sprejet æe leta 1850. Obstaja tudi Univerzalna deklaracija o pravicah æivali (UNESCO, 1978). Francija je na primer prviË z zakonom z dne 10. 6. 1976 priznala, da so æivali ËuteËa bitja in je uredila stroge kazni za dejanja muËenja æivali (Sciences Humaines 2001). Zanimiva je na primer nedavna sodba Upravnega sodiπËa Republike Slovenije z dne 6. 3. 2002. SodiπËe je izdalo sodbo, s katero je ugodilo toæbi lastnika 10 konj, ki je 150 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Boπtjan Zalar izpodbijal ukrep kmetijskega inπpektorja, po katerem bi moral lastnik kastrirati 10 konj na podlagi veljavnega zakona o ukrepih v æivinoreji iz leta 1978. SodiπËe je med drugim sodbo oprlo na Ustavo, ki pravi, da zakon ureja varstvo æivali pred muËenjem, upravni organ pa ob izdaji spornega ukrepa le-tega ni preveril tudi z vidika Zakona o zaπËiti æivali (iz leta 1998).15 Upravni organ bo moral to storiti v ponovljenem postopku.16 Teæko bi rekel, da sodiπËe ni s tem priznalo konjem pravice do prepovedi muËenja, kar povsem ustreza besedilu pravice do prepovedi muËenja iz 18. Ëlena Ustave ali iz 3. Ëlena Konvencije o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin. Razlika je le v tem, da je pravice za konje uveljavljal njihov lastnik, tako kot na primer pravice otrok uveljavljajo starπi. Dogaja se tudi na primer, da v denacionalizacijskih postopkih v Sloveniji strokovna druπtva uveljavljajo status stranke v postopku. Poskuπajo se uveljaviti kot nekakπni ombudsmani pokljuπkih ptic, ker jim je zakonodajalec dal javna pooblastila za dejavnost varovanja ptic. Tako kot Ëlovek imajo tudi rastline æe zakon o zdravstvenem varstvu. A zaradi njihovega dostojanstva? Najbræ ne, vsekakor se v to razpravo ne bi spustil. Ali so æivali zaπËitene pred muËenjem zaradi varstva njihovega dostojanstva, ali zaradi varstva naπega dostojanstva? Tovrstna razprava po mojem mnenju ne bi bila plodna. Teorija in praksa o Ëlovekovih pravicah bi se morala zato vse manj ukvarjati z vpra- πanjem, ali obstaja neka univerzalna ali celo edinstvena Ëlovekova narava (bistvo Ëloveka - morda v smislu dostojanstva), in Ëe obstaja, kako velja to bistvo opredeliti, da bi ga zavarovali s Ëlovekovimi pravicami. 17 Namesto tega bi moralo v razvitejπih dræavah priti v ospredje preprostejπe vpraπanje: kakπno regulacijo pravic potrebujemo, da bi dvignili kakovost æivljenja ‡ ne samo Ëloveka v 21. stoletju (Zalar 1999). »e sem torej v uvodu tega prispevka legitimnost poenostavljeno povezal s pravom o Ëlovekovih pravicah, zdaj pravim, da bi bilo treba Ëlovekove pravice obravnavati tudi prek (socioloπkih) indikatorjev kakovosti bivanja Ëloveka, vendar ne (iz)loËenega iz/od ostale æive in neæive narave, in na ta naËin meriti stopnjo razvitosti druæbe in legitimnosti druæbene regulacije. Zato predvidevam, da bodo v prihodnosti vse bolj v veljavi funkcionalistiËni kriteriji pri dovoljevanju ali prepovedovanju novih tehnologij v povezavi s pravicami. NaËelo sorazmernosti in arbitrarnosti postavljata okvire funkcionalizmu in s tem tudi mehanizmom za socialno integracijo ter inter-generacijsko in intra-generacijsko praviËnost. Vsaj na podroËju trajnostnega razvoja se moramo hitro sooËiti s pravicami prihodnjih generacij. Prihodnje generacije bi morale imeti doloËene pravice oziroma bi morale biti na nek naËin zaπËitene v postopkih sprejemanja in implementacije velikih razvojnih projektov (Garret 1990). Morda bomo rabili ombudsmana ali pa sodiπËe za prihodnje generacije (Tonn 1991; Slaughter 1994). Zdi se, da pravo temu æe sledi. Po slovenski ustavi mora biti lastninska pravica z zakonom urejena tako, da je zagotovljena tudi njena ekoloπka funkcija (67. Ëlen Ustave). Listina o temeljnih pravicah v Evropski uniji, ki ima zaenkrat πe moË samo politiËne deklaracije, Ëeprav se je SodiπËe prve stopnje nanjo æe sklicevalo v zaËetku leta 2002, in jo upraviËeno lahko πtejemo za zametek ustavne listine o Ëlovekovih pravicah na ravni Evropske unije, ima doloËbo, 151Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Temeljni instrumentarij doloËanja in odloËanja o pravicah v zvezi z novimi tehnologijami po kateri morajo biti politike Evropske unije skladne z naËelom trajnostnega razvoja. To naËelo naj bi se Ërpalo iz doloËb 2., 6. in 174. Ëlena pogodbe o Evropski skupnosti (Draft Charter of Fundamental Rights of the European Union 2000). Lahko pa grem πe korak dlje od æivali in prihodnjih generacij in zopet mimo Ëlovekovega dostojanstva! Kako je s pravicami po danaπnjih kriterijih neæive narave? Po napovedih futurologov bodo tja do leta 2025 tudi roboti imeli pravice, zaradi tega, ker bodo naπi svetovalci, psihiatri, gospodinjski pomoËniki, varuπke naπih otrok, seksualni partnerji (McNally, Inayatullah 1988; Marien 1996). Ali jim bodo πle pravice zaradi varstva njihovega dostojanstva, ali pa morda zaradi praktiËnih razlogov, zato da bi (si) izboljπali kakovost bivanja?18 Opombe 1. Vrednostno-etiËno razpravo ne πtejem v okvir strokovno pravne razprave. 2. Kot realen primer dinamiËne razlage pa lahko navedem evolucijo v interpretaciji Konvencije o statusu beguncev (Convention Relating to the Status of Refugees 1988). Tudi Konvencija o statusu beguncev je stara pribliæno 50 let. Vsebuje pravno definicijo begunca, ki jo πe danes uporabljajo nacionalna sodiπËa dræav podpisnic te konvencije, vkljuËno s Slovenijo. Status begunca lahko dobi tisti, ki je v svoji dræavi preganjan med drugim zaradi tega, ker pripada doloËeni druæbeni skupini. Pojmovna zveza flpripadnost doloËeni druæbeni skupini« je bila leta 1950 vkljuËena v Konvencijo o statusu beguncev na prigovarjanje ©vedske. ©vedska je takrat razumela pojem pripadnosti doloËeni druæbeni skupini v smislu pripadnosti delavskim sindikatom ali prostozidarjem (Tiedemann 2000). Sodna praksa dræav podpisnic Konvencije o statusu beguncev je tekom 50 let izgrajevala in postopoma πirila interpretacijo omenjene pojmovne zveze. Danes seveda ne gre (samo) za zaπËito prostozidarjev ali Ëlanov delavskih zdruæenj. Zgodovinska razlaga tega doloËila torej ne pride v poπtev. V okviru te doloËbe danes uæivajo zaπËito na primer: homoseksualci, ki so preganjani v dræavah Srednjega Vzhoda, æenske v nekaterih dræavah, tudi pripadnost druæini lahko spada v okvir te doloËbe. Gre torej za primer dinamiËne razlage mednarodne konvencije. Temeljna razlika glede na Konvencijo o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin pa je v tem, da Konvencija o status beguncev nima mednarodnega sodiπËa, ki bi sodilo na podlagi Konvencije o statusu beguncev, ampak pravo Konvencije o statusu beguncev uporabljajo samo dræave podpisnice Konvencije o statusu beguncev. 3. Pojem kloniranja bom v tem prispevku uporabljal v smislu ustvarjanja Ëloveπkega bitja, ki je genetsko istovetno z drugim Ëloveπkim bitjem, ker se to ujema z opredelitvijo kloniranja v Dodatnem protokolu o prepovedi kloniranja Ëloveπkih bitij h Konvenciji o varstvu Ëlovekovih pravic v zvezi z biomedicino. 4. Za to in naslednji dve pravici ne navajam celotnih besedil ustavnih pravic, ker niso toliko relevantne z vidika uporabe ali prepovedi novih tehnologijami. 5. DoloËilo 34. »lena Ustave pravi, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. 6. DoloËilo 3. odst. 15. Ëlena Ustave pravi, da so Ëlovekove pravice omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih doloËa zakon. 7. DoloËilo 3. odst. 50. Ëlena Ustave pravi, da je vojnim veteranom in ærtvam vojnega nasila zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom. 152 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Boπtjan Zalar 8. Kako je z varstvom Ëlovekovih pravic v Sloveniji v primeru, Ëe je poseg storjen s strani zasebnega subjekta glej: Testen, Franc, 2002, Nekaj misli ob prispevku flKako nemπka sodiπËa varujejo Ëlovekove pravice«, v: Zalar, Boπtjan, (ur.), Pet izzivov za evropska sodiπËa: izkuπnje nemπkega in slovenskega sodstva, Slovensko sodniπko druπtvo, Ljubljana (v tisku). 9. DoloËilo 35. Ëlena Ustave pravi, da je zagotovljena nedotakljivost Ëlovekove telesne in duπevne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. 10. DoloËilo 1. odst. 8. Ëlena Konvencije o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin pravi, da ima vsakdo pravico do spoπtovanja svojega zasebnega in druæinskega æivljenja, svojega doma in dopisovanja. 11. DoloËilo 14. Ëlena Ustave RS pravi: flV Sloveniji vsakomur zagotovljene enake Ëlovekove pravice in temeljne svoboπËine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politiËno ali drugo prepriËanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, druæbeni poloæaj ali katero koli drugo osebno okoliπËino. Vsi so pred zakonom enaki.« 12. Zanimivo in pomembno je staliπËe nemπkega zveznega ustavnega sodiπËa, da tradicionalni pogledi ali prevladujoËe razumevanje doloËene stvari same po sebi ne zadoπËajo za utemeljitev diskriminacije (©turm 1998). 13. Precej drugaËe od tega staliπËa gleda na to problematiko francoski Dræavni svet (flConseil d’Etat«). V primeru, ko je πlo za tekmovanje v tem, kdo dalj vræe pritlikavega Ëloveka, je Dræavni svet to tekmovanje prepovedal, ker naj bi πlo za nedopusten poseg v Ëlovekovo dostojanstvo, Ëeprav so udeleæenci prostovoljno in svobodno pristali na sodelovanje v tem tekmovanju. Dræavni svet je odloËil, da vladi oziroma sodiπËu ni treba slediti subjektivni presoji posameznika/ce, kaj je dobro zanj(o) z vidika dostojanstva. Nosilec javne oblasti torej lahko sam oceni, katera ravnanja ustrezajo dostojanstvu. To pomeni, da so v takih primerih paternalistiËne omejitve avtonomiji posameznika upraviËene. Na enak naËin je koncipirana tudi Konvencija o Ëlovekovih pravicah v zvezi z biomedicino. Prepoved doloËenih biomedicinskih posegov ima namen zavarovati abstrakten koncept Ëlovekovega dostojanstva, to je vrednost, ki pripada vsem ljudem zato, ker smo pripadniki Ëloveπke vrste (Wheatley 2001). 14. Zanimivo je, da Wheatley (2001) moænost, da bi bila prepoved kloniranja utemeljena v varstvu pravice nerojenega otroka, zavrne kot perverzno. Ob tem, da se tudi njemu zdi problematiËno dodeljevanje in utemeljevanje pravic tistih, ki jih πe ni na tem svetu, je zanj perverzno zaπËititi pravice osebe, ki je πe ni, na naËin, da se jo obvaruje pred rojstvom starπem, ki si otroka æelijo. 15. V okvir zaπËite æivali po tem zakonu spada zaπËita æivljenja, zdravja in dobrega poËutja æivali (1. odst. 1. Ëlena). Zakon velja za vse æivali, ki imajo razvita Ëutila za sprejem zunanjih draæljajev in razvit æivËni sistem, da boleËe zunanje vplive Ëutijo (2. odst. 1. Ëlena). Zakon se dosledno izvaja pri vretenËarjih, pri drugih æivalih pa glede na stopnjo njihove obËutljivosti v skladu z ustaljenimi izkuπnjami ter znanstvenimi spoznanji (3. odst. 1. Ëlena). 16. V Ëasu pisanja prispevka sodba πe ni pravnomoËna. 17. R. Rorty se na primer zavzema za takπen miselni preobrat. Postavlja se na stran tistih, ki naj bi od Hegla naprej zanikali obstoj univerzalne Ëlovekove narave ali bistva Ëlovekove eksistence. Na drugi strani pa njegovo staliπËe kritizira papeæ Janez Pavel II. v encikliki Veritatis Splendor, Ëeprav verjetno on s tem skuπa prepreËiti ujetost ljudi v kulturne vzorce (Perry 1997). 18. Ob tem velja predvidevati, da bo kakovost bivanja najbræ takrat drugaËe opredeljena, kot jo opredeljujemo danes. 153Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Temeljni instrumentarij doloËanja in odloËanja o pravicah v zvezi z novimi tehnologijami Literatura Agich, George (1986): Genetic Justice, University of Western Ontario Law Review, 14, 39-50. Bernat, Erwin (1995): Legal Aspects of Developments in Human Genetics: An Austrian View Point, Law and Human Genome Review, 3, July December, 35-43. Billing, S., P. (1992): Discrimination as a Consequence of Genetic Testing, American Journal of Human Genetics, 50, 472-482. Case of Botta v. Italy (1998): European Court of Human Rights, Reports 1998-I, Council of Europe, Strasbourg. Convention Relating to the Status of Refugees [1950] Protocol Relating to the Status of Refu- gees [1967] 1988, in: A Compilation of International Instruments, United Nations, new York, 294-314. DeNicola, R., Daniel (1976): Genetics, Justice and Respect of Human Life, Zygon, 11, 115-137. Draft Charter of Fundamental Rights of the European Union, 2000, Brussels 11 October, Charte 4473/00, Convent 49. Fleck, M., Leonard (1994): A Problem Agenda, v: Murphy, F., Timothy, Lappé, A Marc, (ur.), Justice and the Human Genome Project, University of California Press, Berkeley, Los Ange- les, London, 14-29. Garret, J., Martha (1990): National 21st Century Studies, Futures, 22, 4, 339-354. Grabnar Miklavæ (1997): Malo bolj klepetav ribiË z nagnenjem do malanja (Hitler), Delo, Sobotna priloga, 15. 3. 1997, 34. Lenoire, Noélle (1995): Legal and Ethical Aspects of Prenatal Diagnosis: The Law and Current Practices in France and Certain Other Countries (Part II.), Law and Human Genome Review, 3, July-December, 123-141. Marien, Michael (1996): The Fragmented Futures of Human Rights and Democracy, Futures, 28, 1, 51-73. Mcnally, P., Inayatullah, S. (1988): The Rights of Robots: Technology, Culture and Law in the 21st Century, Futures, 20, 2, 119-136. OdloËba Ustavnega sodiπËa, Uradni list RS, πt. 2/97. OdloËba Ustavnega sodiπËa, Uradni list RS, πt. 43/2001. OdloËba Ustavnega sodiπËa, 1994, OdloËbe in sklepi Ustavnega sodiπËa, Nova revija, Ljubljana, III/62, 302-309. Perry, J., Michael (1997): Are Human Rights Universal? The Relativist Challenge and Related Matters, Human Rights Quarterly, 19, 461-509. Rawls, John (1971): A Theory of Justice, Harvard University Press, Cambridge Massachusetts. Sciences Humaines (1998): Du calamar _ Einstein. l’evolution de l’intelligence, 87, octobre. Sciences Humaines (2000): Homme/animal: Des frontiËres incertaines, 108, ao_t/septembre. Sciences Humaine (2001): Les grandes questions de notre temps: Singe savant et vache folle, 34, septembre, octobre, novembre, 6-9. Slaughter, A., Richard (1994): Why We Should Care for Future Generations Now? Futures, 26, 10, 1077-1085. ©turm, Lovro (1998): Omejitev oblasti, Nova revija, Ljubljana. Tiedemann, Paul (2000): Protection against Persecution because of flMembership of a Particular 154 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 135-154 Boπtjan Zalar Social Group« in German Law, v: The Changing Nature of Persecution, International Asso- ciation of Refugee Law Judges, 4th Conference, Bern, Switzerland, 340-350. Tonn, B., E. (1991): The Court of Generations: A Proposed Amendment to the US Constitution, Futures, 23, 5, 482-498. Ustava RS, Uradni list RS, πt. 33/91-I. Wheatley, Steven (2001): Human Rights and Human Dignity in the Resolution of Certain Ethical Questions in Biomedicine, European Human Rights Law Review, 3, 312-325. Zakon o ratifikaciji Konvencije o Ëlovekovih pravicah v zvezi z biomedicino, Uradni list RS, MP, πt. 17/98. Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu Ëlovekovih pravic in temeljnih svoboπËin spremenjene s protokoli /…/, Uradni list RS, MP, πt. 7 (Uradni list Rs, πt. 33/1994). Zakon o zaπËiti æivali (1999): Uradni list RS, πt. 98/99. Zalar, Boπtjan (1999): NaËelo socialne dræave v teoriji in pravu o Ëlovekovih pravicah, v: ©elih A., (ur.), Posvet ob 50-letnici Sploπne deklaracije OZN o Ëlovekovih pravicah, SAZU, Ljubljana, 77-102. ZupanËiË, M., Boπtjan (2001): Vive l’indifférence! Dignitas, 10, 3-14. Avtorjev naslov: Dr. Boπtjan Zalar, raziskovalec na Inπtitutu za druæbene vede, Fakulteta za druæbene vede, Kardeljeva pl. 5, 1000 Ljubljana in viπji strokovni sodelavec na Upravnem sodiπËu RS, Træaπka c. 68/A, 1000 Ljubljana e-mail: zalar.vrecar@siol.net Rokopis prejet februarja 2002, revidirana verzija marca 2002, dokonËno sprejet za objavo aprila 2002. Po mnenju uredniπva je Ëlanek uvrπËen v kategorijo: vabljeno predavanje na znanstvenem sreËanju (Letno sreËanje slovenskih sociologov, “Socioloπki vidiki novih tehnologij”, Portoroæ, 25. do 27. oktober, 2001)