Leto Lxxvn^ St. a
L)ubf)ana, pottedefjefc &. Januarja 1945
MESEČNA NAROČNINA
LIR
— Cena a.— L
TJR.RDVI5TVU. UPRAVA LN LNSEKATNl ODDELEK
LJUBLJANA   PUCCLNUEVA UL. 5 TELEFON   ST    31-22    31-23-    31-2A    31-25   tu »1-26
PONCDEUSKA IZDAJA „JUTRA
IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJSKA IZDAJA kTUTRAjC
Đeaischsr BriićkenkcpS tiber die Maas in Osthrlland geb'ldet
Nene Erfolgen der deutechen Truppen In Lothringen and im Elsass — Foridauer der schtveren Kampfe iwischen OomaccMo-See und der Adriatischen Kiiste — Beftige bolscheu- stische Angri ffe aiif Budapest abgcschlagen
Niirdlich der Donau ist der Feind an der (Jrnn-Front mit starken Kr&ftea zum An-jrrlff   angelretea.   Die   Bfdmafa] der An-
Axn J. rn Fiihrcrhaup qtiartier, 7 Jan. DXB Das Oberkommando der \Vehrmacht gibt bekannt:
Bel V. anSsnm ln Ost-Ho!and hahen nn-serc Ttu|!|mti in <!<-n letztan Trt~en einen Br&ckenkopf ii!* r die Maii grebildet und aUe Oesenangrriffe der 3. enrjlischen Divi-Sion unter boben feindliehen Verluscn zerschlairrn.
In den nSrdMcheti Ardonnen Semen «re-ett-m <Ue Angriffe der Amrrikaner urter dem Eindruch ibrer Rcluveren Verlnste an den Vortag»*n nach. Im Kanin von Bastog-ne «r<ianp i^s anseren Verbiinden trotz zrih-er feindlicher Geg* nuelir ueilere Siiilz-p.mkte aus dem feindliehen Frontno^ron im 1'mkrHs der Stadt herauszubrechen.
EHe KSmpfe in Ix>thrin<ren und im Flca.*» hraohten onSeren Tnippon neue Erfolffe, Ge£r*nnn<rrlffe der tnzwiijchen herm^eftihr-ten  amer kanisehen Vertjanđe »oheiterteTi
nortlnTs'Mrh rbacil ^bon.«to  v>io axi den
T:ilnusiriincr^n   der    untoron   VogeSen. Bei
Ph:.Hpp<;burjr kapituHerta ftin Werk der Haginot-Linl* mit der gesamten amerika-
nisenen Besa'znnjr. In der RhtMn-jnbene niirdlioh den Hag^ra-mr Forstcs Hofrollon nnsoro Tnipp^n xahlreiohe Ortscho,ften nr»d befestitrten ihren Bniekenkopf nordlch B^ms^b^n* tretz feindlicher Gegeuaiijtrlffa.
Im Westen wurden pestem 73 feind?*ohe Fanzor afrgpeschoogcil, zaMreloh** Oesohilti© und Pnnz*T:i!»iv«*hr\v:if fon erbontet.
Llittieh und Antu-erpen liegen unter nn-terem FernfeuiT.
In ^IltT**"!!IJ«-n fUhrten <Ue Brften jrost^rn einzelnp vertretofiehe V'orstosse ln der Rc-masma. Z\visrhcn dem Comr»_rchio-Stee nnd der A'!r; itfacheo Ktiste halten schwere Kampfe an.
In Fn^nm «wh'Ttq- dfe tapf>re Bffnt-nin^ Ton r*tidapesi heftig-e Angriffe der BoJ-©chevvisten ab.
jrriffe blieb ln unseren Feuer liegen. Bei den erb-tterten Kampfen um die Ahriege-Iiine: eines tieferen Einbruchs hart nordlicb der Donau \vurden naeti den bisherijrea Mclilunprn 23 feindlicbe Panzer abge-schosson.
Im sudli^hcn Grenzgrebiet der Siouakei »<>t7t« n die BoLscheuisten ihre Angriffe mit ortiith zusar.imengefassten Ivraften, vor allem bei Pukanec, Blauen«*tein und Ltne-nefs fort. Sie brachten Lhm*n keine nenncns-vrerten Frfoijce.
In   Rurland   braehen   nn^ere Tmppen □ordlicta Doblen tief in das feinliehe Haupt-kampffeld   ein.  Die  Kiimpre dort  sbid in vollem Gange.
NordamorkariLsorM'   KampffHig^Piisre, die
am g^tri«:en Tagfe ihre Terrorangriffo pe-g:en Wi^tdeatachUnd und das Khein-Main-
gi t f>rtseUtcn, warfen Bomben beson-d;'r> Ln die Innenntadt vom Mannheim und Vr'nrras.   In   den   Abendstundrn   fcrafen die
Brlton voru-ie^end \Vohnviertei von Hanau und NeuM. Durch I>uftverteidis^ngskriifte \vurden Zo anplo-amer1kani«che Flugzeuge, in der Mas*e viermotorige Bomber, abge-
achossen.
Der Grossraura von London llegr dauernd unter unserem Vergeltung-sfeuer.
Im Kampf g^gen den feindliehen Naeh-
sehubvcrkehr verstmkten unsore LT-Boote in den ersten Tagen des Januar 5 Schiffe
mit nisammen 3R 400 BRT so\\1e 5 Zer-storer und Geleitf ahrzeuge. EIn weiterer Dampier vrurde torpediert. Unter den ver-■enkten Schiffen bc f and sich eln ll 000 BRT gro>*4er Truppentransporter. Er l&t vor Cherbourg gesuitken-
Nemško psadiBCfitSs omtz&n Mass-a v vzh>ađni Nizozemski
Novi nspehi n^m^ih čet v Tvoreni ln v Alzaciji — Nadaljevanj« težkih bojev med Jezerom Comacchiam in jadransko obalo  —  Siloviti boljševišid napadi na
Budim peš to odbiti
FUSircrfev rrlavn* stan, 7. Jan. DNB. Vrhovno  poveljnidtvo olvoroiciiili nil jiivlja: Pri VPanssnmii  \' vzhodni Nizozemski so
Isvojevale našo čvto \ ziidnjili dneh pred-mostj^ preko HIsam tir z visokimi izg^ina-
mi za sovr;:/ :'' i riajcbiie vse protinapade 8. an°;le^ke di\i^ije.
V severnih  Ardenih no včeraj popustili
napadi Američanov spričo visokih lzfcub, ki »o jih Imeli prednje dni. Na področju Ba-
stegTia je uspelo nadim oddeJkom, da t*o kJj-.ib žilavi sovražnikovi obrambi izločili iz
sovražnikovega bojiScnega loka okrog- mesta nadaljnja oporišča.
Boji v Lor< ni in Alzaeijl so prinesli na-Slm četam nove uspehe. Protinapadi med tem na bojišče privedenih ameriških oddelkov so se izjalovili severnozapaduo od Kolirbaeha, enako kot ob izhodih iz dolin spodnjih Vogezov. Pri Philippsburgu je kapitulirata neka utrdba Itlaginotove črte z vso ameriško posadko. V Henski ravnini severno od Hng^nnauskega grozda so osvojile naše čete mnogo krajev. Svoje pred-mostje severno od Strasshourga so utrdile kljub sovražnikovim protinapadom.
Na zapadu smo uniO;li včeraj 73 sovražnikovih oklepnikov, zaplenili pa mnogo topov in protitankovskega orožja.
Ućge Ln Anvers obstreljujemo z našim daJjnostrrinim orožjem.
V srednji Italiji so napravili včeraj Britanci nekaj brezuspešnih sunkov v Konia-gni. Med jezerom Comaccbiom ln jadransko otaio se nadaljujejo težki boji.
Na  Madžarskem  je  odbila  junaška bu-
Novi japonski uspehi na Pacig'ku
Tokio, 7. Jan. DNB. Japonski glavni stan
je davi objavil:
Neki sovražni konvoj je vdrl 4. januarja zgo-daj zjutraj v zaliv San Ji.se na otoku M-ndoru. Istcea dne nonofdne pa so se pojavile sovražne siie v vodali zapadno od otoka Panaja
Trie letale na-eca posehneoa napadalnega zbora s<i -tfi napadli. pr» čemer so se sarvi Žrtvovah" Potopi", sc. 1 no«;!ko letal n 2 bojn^ le*i*. m<>rd.T kržn-Ui Izmed srrreinljajoćih $ao insklh letal «^ je eno namenoma vnjlo na nek? scvražm objekt dve nadaljnji pa pogrešamo
Naše 'e-pl^no ^t- vedno enercf'.ćno napada so^—azna oporišča na otoku Leitu in v San loseju na Mmdoru Od 2 do 4 'januara Z^O> da^ 7-vjrraT smo dot(CTil tele rezultate: Pr San jg^eju smo povzročil na 17 krr^r1"« požsre in na dveh mer*!1 ek^p'orie Na Lejtu so nastali na 11 a *• p Eari na dveh pe cksfpozije. P^e'anT^ 8 |apon*fcih 'etal
\ Serai   tkm ' hne *e  ie po av:lo sovražno ladjevje v vodah severnozapadno od Sumatre i Sov~*/na er.i'a v-, nr        nao* ^evern- del oto- 1 ka Kol kor     sedai zp-mo. ^o sestre Fe iapon-ake ćete v   »brambna  bojih 26 leta:   Jar* rvke
Tokio. 7 I Kakor iavlja iarxynski e"laxmi st"n »o sestrelil ianouc 17 rt^' ter po&odo-va' « na(^ n »' ^ priliV s vr 7ih e^al-k^h Dapadoi  na i: >rm      f (% navslcc trke
MnrfHri. 7   \   pcalčor agencija EF*E
iy  \\   inin^rona    •    >u"»< Mvciuc^^^i^kn adm     hjtfl   J*   e sovražni  nn ^j»c,f^n top# l525ton6k   ameri%o p od mom co »Har-der»   S podmornic-,  se  fe potopilo  tudi 65
dlmpestr n^ka   posadka  allovlte bo:jševi:"!ie Sovorno od Donavo je napadel sovražnik
na bojišču ob Hronu z močnimi silami. Večina napadov je obtičala v naScm ognju.
**ri ogorčenih bojih za zajezitev nekega glr>hljt»ga vdora tik severno od Donave smo unieili po dosedanjih vesteh 23 sovražnikovih oklopnikov.
Na turnem slovaškem obmejnem ozemlja so bolJSevihJ »e na<iplje napadali s krajevuo strnjenimi silami, ziasti pri Pukaneu, K!au-ensteinu in Lučencu. Dosegli niso nikakih pomembnejs'h unpehov.
V Kurlandiji so vdrle naSe čete severno od Doblena globoko v sovražnikovo bojno področje. Boji so tam v polnem teku.
Severnoameriška bojna letala, ki so nadaljevala včeraj svoje teroristične napade na zapadno Ni mi tjo in na rensko-mensko ozemlje, so vr^'a bombe zlasti na notranje predele Mannhcinia in VVormsa. Zvečer so zadeli Britanci večinoma stanovanjske predele Haneua in Neusaa. Potlletalskfl chrambne sile »o sestrelile 25 angloameričkih letal, večinoma štirim oto r ne bombnike,
Velepodročje Londona je trajno v našem povračilnem ogmju.
V boju proti sovražnikovemu oskrbovalnemu prometu so potopile naSe podmornice v prvih januarskih dneh 5 ladij s skupno 36.400 tonami ter 5 rusilcev in spremljevalnih ladij. Torpedirale so neki nadaljnji parnik. Med potopljenimi ladjami je bil tudi 11.000 tonski parnik za prevažanje čet. PotopU se Je pred Cherbourgom.
članov posadke s svojim poveljnikom vred. lu je bi. eden najboljših amerišk.h podmornici! častnikov Razen tega e objav.la ameriška admira iteta brez natančnejših poda:ko\ lzcjvibo dveh »majhn.h« eum-c severnoamer^ ške mornarice, dveh brz^i bojnih čolnov in ene izkrcevulive ladje.
Tokio, 7. jan. Japonski glavni stan je včeraj objavil: 3 letala posebne«j napadalnega z,bora Sinču so 4. januarj i zvečer napadla sovražno Ladjevje, ki se je pri Soku v bliž.n: Mindora pripravljalo nn izkrcanje. Potopila so tri prevozne ramike. OddeUc: posebnega napadalnega zbora I sej so 3 januarja napadli sovražni konvoj zapadno od Lužo na ter potopili s štirim: letali dve nosilki  letal in eno bojno ladjo
Tokio. 7. jan Kakih 70 do 80 ameriških bombn kov- tipa »B 29« je napadlo v soboto z nekega k:t-^kega oporišča zapadni del otoka Kiuš u.
in Turalo prekinjeni
Amsterdam, 7. jan. Kak jj- javlja Keu er :z Carigrada, bodo pr.šl: spričo prek in tve diplomatskih odnošajev med Turčijo in Japonsko, ki se je izvedla v soboto o polnoči, vsi Japonci v Ture.ji pod policijsko nadzorstvo in bodo toliko časa -ji tem rani dokler jih ne bodo zamenjali s turškimi državljani, k: se mude trenu no na Ja-x>n-••kem V Carigradu je se-ia zel mal-> Ja-ponce\- in še ti so večinoma d pl^matsk; Ln konzulam. uradnki. Japonskih trgovcev v Car-'gradu ni.
Tok^o, 7. jan  »Muniči* oznečire -r~ki nitev  d'p'omatskih  oino^ov mel -Turč jo ;n Jar*on-~k^ za brez'x>meTnbno pr;-karuje dolgoletna prizadevanja Turčre da bi ostala izven sedanjega spora, ter pri-
Ugotovitev nemškega vrhovnega pove^nisi. va
Fuhrtrjev g^avui stan, 6 jan. V.ho*no povei^ni^tvo oboroženili sli objavi.
Po neki, dne 31. decembra 1944 preko moskovskega radia icLišir,en. sovjetski :zr javi, naj bi nernške če.e dne 29. decembra 19-±4 opoldne streljale in ubile dva sovjetska častniška pai lam en .ar ca pred Bu-d.mpešio, kljub njunim jasno v.dnni znakom.
Vrhovno   povelinistvo    oboroženih sil
ugotavlja sledeče^
Pred nemško glavno bojna črto se niso
po>avUi sovjetski parlamentarci, temveč št_rje k temu prisiljeni nemški vojn. ujetniki, k. naj bi izroč-li budimpeštanski posadki poz.v h kapitulaciji. Samo po sebi umevno so se takoj prijav.li nemškim četam ter izjavili, da so prevzeli nalog le zato, da bi ušli iz ujetništva.
S srdom napolnjene in na mednarodno pravo neutemeljeno sklicujoče se sovjetske laž. ne rab.jo nikakega nadaljnjega odgovora.
Berlin. 7. jan. Mednarod u poročevalski urad poroča iz Budimpes.e: Na vzftoiinem
bojišču pred Bud.ipešto so bili bolj.sev.ki pd-isiljem, da ojačijo svoje močno zbite oddelke s silami, katere so odtegnili iz drugih odsekov bojišča, da bi lahko nadaljevali svoje napade. Nemška in madžarska posadka se je tud: včeraj ogorčeno upirala ter napraviJa globlje vdore. Na zapadnem bregu Donave so se omejil« boij-ševiki zopet na akcije nekaterih napadalnih skup ji, ki pa so jih Nemci vse odo Ji
B3J1 v Italiji
Berlin, 7. jan. Mednarodni poročevalski
urad javlja z italijanskega bojišča:
V Italiji so se premaknil; boji v poslednjih 24 urah popolnoma na skrajno jadransko krilo, kjer se je posrečilo osmi britanski armadi s kanadskimi oddelki in oklopn škimi silami po večurnih menjaio-čin se bojih vdreti sevemozapadno od Ra-venne v neniSlve zaporne postojanke ter prodre*: do južnega roba Lagunskega jezera ob izlivu reke Pada. Poizkus, da bi pri tem odrezati od zvez z zaiedjem močnejše nemške oddelke, se je ponovno iz-jalov.l z visokimi izgubami. Sunek na področju Ravenne so trajno spremljat silni napadi na področju severno od Faen-
ze. Njih cilj je bil, potisniti nemške sile od reke Servia ter pr^ I retj proti severu.
Nemške čete so morale biti tam s cer za
nekaj sto m e irov laiTLaknjene nnz^j, vendar so vzdržale vse so'v'ražr.ik^-ve probojne poizkuse. Krvave izgube Novozeland-cev, ki jih je poslalo vrhovno poveljnčStvo
8. brionske armade v te boje, so bile včeraj  nenavadno visoke.
Sprememba v zavezniškem pCViiJ&JŠSVšl
Amsterdam, 7. jan. Kakor javlja agencija Reuter, so včeraj po rad ju objavil., da je prevzel maršal Mon gommery vrhovno poveljstvo vseh zaveznJok_h aimad, vključno ameriških, severno od Ardenov. General Otmar Bradiey pa poveljuje četam južno od Ardenov.
Radio LrondDn javija, da je izjavil predsednik Rooseveit, da je generai Eisenho-\ver pieoiagal imenovanje maršala Mont-goirm^eryja za vrhovnega poveljnika za-vezn.ških čet severno od Ardenov. Roo e—
velt pa je priponinil, da bo deloval Mont-gommery še kot narnessaLk generala £a-
senhowra.
Amsterdam, 7. jan. Glede na izpremem-bo na poveljniških mestih zavezn.šk.h* armad na zapadnem bojišču je agencija Reuter kasneje objavila komunike vihovnega glavnega stana, ki pravi; »Spr.čo nemškega prodora skoz: Ardene sta nasiali dve boj.šči, od katerih je usnaerjeno eno prot; jugu, drugo prof i severu. Sporazumno j j bilo podeljeno poveljstvo severnega odseka maršalu Mongornmerjju, južnega odseka pa generalu Bradleyu.
Amsterdam, 7. jan. Agencija Reuter javlja da se je vrnil ministrski predsednik Churchili včeraj s kratkega o-bUka v Franciji, kjer je imel razgovore z generalom Eisenho\vrom, maršalom Mongommeryje.n in generalom De Gaullom Razgovorov se je udelež.I tučL Duff Ccx>per »angleški ve-leposlan k v Pariz-u. Churchil a je spremljal načelnik imperialnega generalnega štaba
Si« ckholm, 7. jan. Zavezniški general'i so brez ovakov priznali, pravi »New Chron ele«, da so potrebn za nemško aktivnostjo na zapadu dobro treniran, možgani. Ako bi hoteli uničiti nemške strateške načrte ter ponovno prevzeti inic a-tivo, bi rahli zave^miki prav take dobre možgane kakor materialno premoč. Kriza na zapadu še ni mimo. Čeprav bi imeli zaveznk: srečo, da si pridobe zopet svojo strateško iniciat vo, b: nastal • novi problem , k: bi  zahtevali  sposobno vodstvo.
Autcirl-ka ralstđiaa jrrat; obvezi vo;ask služb p3 vc^*
Stockholm, 7. jan. Kakor javlja >United Pretiš«, je sporoč 1 ne\vyoršk dopi«*nik k-s:a »Aftoo Tidningen«. da anw ška mladina noče ničesar slišati o obvezni vojaški služb po vojni. Na nekem zborovanju ki ga je priredil newyor5k list »Daily Mir-ror«. so najostreje protestiraju prot: ob-vezn vojaški službi ter zahtevali vol Ino praVco z^ mladoletne od dopolnjenega 18 :e*a da'-e.
pominia. da so Turki še nedavno poslali na Jarvvv^ko novega valeposlanflca   Iz teg^ zhaia. d^ prek ni lev odnosa'ev n nikak svobo 'en turški sk^en temveč da so jto iz-
Poyratek nemške vojske z jugovzhoda
Ena najpomembnejših vojaških operac:j
Berlin, 7, jan. Mednarodni poročevalski urad ima sedaj prvič možnost, da peroča o izredno pomembnem vojaškem dejanju, o katerem so Nemci doslej iz razumljivih razlogov najstrožje molčali. Gre namreč za povratek nemških čet z egejskoga področja ln z jugovzhodnega področja evropske celine.
Pri ocenitvi te akcije je treba vpoStevati položaj, ki je nastal ob kapitulaciji Rumu-nije in Bolgarije in s tem z nemotenim vko-rakanjem boljševiških armad na jugovzhodno področje. Poleg tega se je razvnela v Grčiji državljanska vojna, za pokret je bila na razpolago ena sama, nad tisoč kilometrov dolga vozna pot, katero so tolovaji na več mestih porušili, ogrožali ali celo zaprli ter jo je bilo treba najpreje očistiti. Poleg tecra so stale nemške čete na egejskih otokih pred velko sovražnikovo pomorsko in letalsko premočjo, dočim so imeli oddelki ca Balkanu za hrbtom ne le od Angležev in deloma tudi od boljšo v ikov dobro oborožene tolpe pod vodstvom boljSeviskih agentov, temveč tudi dobro opremljene divizije boljševikom izročene bolgarske armade.
Spričo tega ni čudno, če je sovražna propaganda predčasno govorila, da je usoda
nemških čet zapečatena ter da so to verjeli v drugače zelo trezno presojajočih nevtralnih krogih.
Umetnost nemškega vodstva, junaštvo in skoraj nečloveška dejanja nemških čet pa so prekrižali ta pričakovanja. Obratno so dosegli Nemci z vso opremo ln v polni bojni moči novo nemško bojno črto. O Izvedbi
te akcije je podal nemški vrhovni poveljnik generalni polkovnik Lohr. ki mu je bila poverjena zaščita skrajnega nemškega južnega krila, posebnemu dopisniku mednarodnega poročevalskega urada sledeče izjavo:
čete nemškega južnega krila so bile razvrščene z močnimi silami na Jonskih ln Egejskih otokih vse tja do Rodosa. r>o-godki v Rumunlii in Bolgariji so tako spremenili položaj, da so Izgubile nemžke postojanke svoj strateški pomen. Treba je bilo odpeljati nemške oddelke v svrho ojače-
nja novih bojišč, istočasno ps preprečiti BHtancem po možnosti Čim đarje prosto rn7poIaganje Egejskega me--- L in Grčije. Kljub vsej angleški pomorski ln letalski premoči je Nemcem uspelo, da so opustil] manj važne otoke ter odpeljali ves svoj premični  ma-terial,  dočim se strateško važna
oporiSča še danes uspešno drže teT vežejo znatne sovražnikove sile. Tudi odhod iz Grčije se je izvršil brez pomembnejših motenj, k.-r so nemška vojaška oblastva skrbno pazila, da se niso vmešavala v notranjepolitične spore, ko so se na ozemljih, ki so jih. zapustile nemške čete, vedno bolj širili plameni, z neverjetnim fanatizmom razvnete državljanske vojne. Največje  težave je predstavljal odhod
vseh oddelkov po edini Železniški ln cestni zvezi Atene—Skop!je—Mitrovica—Beograd, ki se je vršil med stalnimi težkimi boji 8 tolovaji. Pri tem "so napravile čete brez odmorov v stalnih bojih po 30. često pa 40, 50. da celo ponovno po 65 kilometrov poti na dan. prvotno v tropski vročini, kasneje pa v stalnem dežju in končno v silovitih snežnih viharjih ter v ledenem mrazu. Korakale so po slr.bih gorskih cestah, ki so bile često za večja vozila, zlasti oklopnike in težke baterije neprehodne, ter so jih morali posebni oddelki stalno popra1 1 jati. da se ni bilo treba glavnini zamujati.
V Macedenijo doš!^ bolgarske divizije smo razbili. Proti nj'hovim glavnim silam
so napravile prve iz Grčije prispele Čete bočni zaščitni pas v?e do področja Skopija
ter tako V3Sdr£alC kljub bolgarski premoči. E>a?je proti severu, zlnsti na Kosovom polju so bile korakajoče kolone z deli letalstva in mornarice prvotno brez zaščite pred novim sovražnikom, vendar se je posrečilo ustvariti iz slabših sil, doveden'h z juga, prvotno ozko. a kasneje vedno močnejšo črto. katero so 4  bolgarske  divizijo  z neko ojačeno
bolgarsko oklopni*ko brijrado cele 4 tedne šaman napadala. Neposredno za to črto pa
so se pomikrli tisoči vozil ter so korakale nemške čete proti svojemu cilju.
Medtem je padel Beograd v roke boljševikom. Pač pa so vzdržale nemške čete v Kraljevu najtežje navala daleko močnejših sovjetskih pehotnih In oklopniških sil. S Konovega polja je vodila ena sama slaba cesta preko divje razoran o ga gorovja v Sarajevo. Nemci so morali s brziml premiki oči5titl z nje ooljševiške Titove tolpe. V
kratkem so popravil porušene mostove ter vzpostavili zvezo z bojno skupino v Kraljevu. Kakih 10 tednov po pr'.četku operacij
so bil nemški vojaki vseh delov vojske po broznnmernih hoir'h usrchfh ln lilajnUl pohodih pripravljen za bori bojiščih.
Berlin, T. jan. Rz n ne olk ga prodiranja v vziiouj-iin v       h se s^a nemžkih
obrambnih bo^ibč v z^«±n,ih ^^i^h. bLiveno ni izpremeni a. v Ardenih ,e bil -bo e-■translti priUisk v ravaoiJžjU, na i ia I iranskem bojioču jo so\TaZ;.u v&Jjuh najm< ^. nejšem.u pri'-ioku le nebistveuo pr-ko.ačj &r4ve, ki jih je do^e^ol prejšnjega dne. Bra-nijci Bu^impesie so vzd žali vk.jub modnim sovjO^b-.im napadom in n^ južno-H vškem obmejnem ozemlju so preprečil eno.nike cvte s pro.inapaJi »jooembc vredne uspehe nada.je na v^čih mestih napadajoCega sovražnJka. Na Baka. u .e bilo bojno de ovan je kot v preteklih d . h majhno. Po uspešn h ubrainbnih bojih v Srcmu ter o^Uč3a-alnfh akcijah na jižnem obredju Drave je urnakai, sovražnik z bojišča svoje najbolj piLzad^te odd.pke er je zač:Lsno opustil nadaJ nj3 napaja. T.di mod Dravo in Btatnim jt-zerom je viadM mir.
Berlin, 7. jtin. V potek 90 biln t^žiJ?č.i zim-slke bitke na zaui..u zopcM ob s^vemoza-
padnom in južnem robu beugij ko luiciem-rxiršktga bojišča ter v sp-dn ih Vog.zh Boji v Ardenih so obt ča i v glav: em znova na d^&ecUinji črti. V Alzaciji in v Lorcj-ni pa so nemški napadi k jub od čtnk.. ne-prestno vrtečim se sovražni.o v.m prL-ti-napadom se daje napredovali. Globoki vdori nemških napadalnih odlokov so pri-o- i4i nasprotnika v^di.o zno. a k pi'emeiče-nju čet. Tako so udć(5«ežujejo sedaj protinapadov ob 7a?-ad'-em robu Ardenov tudi britanske divijzije, ka ere so p itegnili iz Nizozemske, z ju^gozapaune^a bo^Uča pa so vrgli Američani v boj de Ga:* ove čete iz gornje Alzacije. Po eg tegr je morala v bttico n ka komaj v E\*ropo prispefa d -vizija, ki je bila prvotno dokona za boje pri Aachenu.
Siliaa morala
Eern. 7. jan. Vojni dopisu k list^ »N w-
Chronioje«. Michai I Mojnehan, podaja poroči, o nel:esa ameiistega mnjorja, ki je b'j začasno ujetniki r>:'ke SS «A1 p 3ke formacije. Ame. -ški časnik je izjavn., da je razpoloženja Nenicev od.i no. pnav a .0 nji hova di>ei m? i'*a. Uetnrke so med am riši: m topniškim ognJem spravili v g. Nikjer ry najetej am rš.i ma.ar na brutalnost a*ii aa\>> ra\ nanje.
Be n, 7. jan. »Zočuoe^j v bu5'*k>če nerru S^e uspehe«, je moral priznali daries cg!o Neo u:em oč i ino nenaklonjeni co. •: tten u h krats!:; ,ist »Berner Ta^SvachU. V te "en-skem pre^eoki pra.i m:d dru im: »Ne gled^ na b moarJi."a:>je m v^aVovr^ ne težave, je narav Ta nernJiia oborož--c"na indus r ja nova čuda. Narodnim sociai »t m ;e u«pelo znova v;:pm«vaviii bojne mo-ra!o.c
Stockhofm, 7. jan Nemci so povzročili nujno izi^remembo vseh zavezr.i'kih načrtov na ce'or.em za^ad^ "m b j šću*. pr-i^ni»V3 P^^err'ev posebni cteptsn k pr1 gjnvnem "i^nu zavean?Škfh "te»ped3 ijddh čet »NemČiia se bori z vo iko ii'o in z vo:a"kim ^i^rjom. ki ga nit: pes:ini-t? ni*5 r>ptamifltl,    ki  so  pričakovali  zmago prd
Z^n va, 7. jan  Razdeian e s :ričo nem akega daj»»tret>e^a orožja v Lord ©u je
Uiko veliko, da su mer i i do* i izven m/&-sta *o0.u0(1 tic «;vc v, 1 a bi iz ršn« - a hišah, v kat ih Jo ko iko. t« 1 i.<o že ni <gi>ča bivati, nuj:.a p :..i.vila. Za Bože so do i.i ti deavci nokaj dni dopus.a. Do 3j. d> čemera pa se jin je VTOJ o na d.lo le 110.J00, kuicor ja\-ja »Dai]y Ex; ressc,
Stockholm, 5. jan. Reuter objavlja v svojem dnevnem komunikeju o nepre^tanera neruskem obstreljevanju Anglije s povračilnim orožjem. Kot običajno d ;d:ija: Nastale so izgiibe 'n škoda. Neko nadaljnje Reuter-jev oporočilo pa kaže, kako je dejansko s temi »izgubami in škodo«. Britanska agencija se sicer zadovoljuje s previdnim namigom, ki pa je spričo ostrih cenzurnih poro-čl britanske vlade dovolj jasen, da potrdi grozotne učinke nemškega orožja. Reuter-jevo poročilo prikazuje uu.uec >V 2«, ki ja zahteval mno^o reševalnih moštev, katera so morali ojačiti Se z vojaki na dopustu. £a
reševalna dela so uporabili žerjave, žaromete in bager j 2. Kako obsežna so razdejanja, ki jih povzroči en sam izstrelek >V 2«, priznava Reuter s sledečimi*! besedami: Po eksploziji so ostale le še zunanje stene neštetih hiš nekega velikega stanuvtaijiikega bloka.«
Ssvražttksve izgt:be
Berlin, 7. jan. V zad Jih desoiii dn h. to je od 27. deccTiiLbra 1944   do 7. januarja
1945 f-o potopile nenuške podimo niče 14 sovražnih prevoccxih ladij z S8.000 tonami, nadalje 5 ružđk-OV, korvo. in sp eml ova -nih ladij. Ti uspehi so tem boJS znači ni, ker je bil dea K^dij rotopljcn v Rokavskem preli. u. V voj š*uh krogih nen^ke pr stolnice pripominjajo, da predstavlja gon^e dejstvo ponovno pojavu nemških po morili C na raznih pomo sk h b jžeiri. Przaeiti se rte sme tud> aktivnost naj:nunjšin nemških podmornic ter modernih bojnih sredstev, ki jih uprav ja jo po-i-miczni borci.
Slockholm, 7. jan. Br'tanska ad iraji-teta je ob.~v.ta v soboto z\'cčer, da se je potopil ruSgac »Aldcnham«, kat roga so stavili v službo leta 1942. Operiral je ve-čino.ria v Sr:do -rm' ju.
2-rmeva, 7. jan. Kakor ja^^ j a radin N w Yo 'k, je izjavi; vojni minister Sthnsoo včera jv Wasv.in^tonu na n-rkem sestanku, da =0 znaiie izgube vojsl e in mornarice Zedinjenih držav do 21. c>c mV« 638.: 39 mož. Ml is4 r je nn t - p H pom--.il. da v t "h podatkih ni^ novadane izgubo vo:->Vo na zar-d^em bojišču od pričeska nenlke of m» zve dno 16. d^emb.a pr. I.. Iz.iaje, da to ni mogoče g'«»d'3 na r>»V)žaj bitke.
O po'ožaju na trm bo; šču ni mo0<^če dnti nikakih pođetđcov in pre ek'o bo še nekaj čatsa, da bo lahko izdano V^zaiovno poročilo.
Damarklitos prff ate^ žitev
BCrn, 7. jan. Keko kairsko poročriio no-vosionistični organizaciji v Londonu pravi, da pozdravljajo grški Zidje soglasno novoimcnovr.ncea regenta Dama^Jci n osa kot svejesa pravega prijatelja. Poskrbel je. da so v zaščito 2 dov uničili vse članske sezname z'dovske občne v Atenah ter je dal tudi oerkvenim oblas'em nalog, naj izda*o Ziiom napačne krstne liste.
Zatemnitev od 17*25 do
Der WcHrtrnachtbericht veni Šaraste 2:
Kp
Deutschcr Vormr.rsch ha Lsiljringen
und in Elsass
Deutsch'imgzrišete Besatztmg in Bu£spest fcefrauptet
sich we*ter
Ans dem Fiihrerhaiip*qn»rt:er, 6 Jan E>r."B Das O* e konimando ler \Vehrmacht gib: hekannt:
IHe schweren Kiimpft an  den Flanken dt^s FronthotrrnN zui^chen Maas und M o sel   laaern an l. ameriki r»i-<-rn Ar
m«-e đie mit larkcn Kiiiften ir« g; :i unse-re Mor d front nn«. Drmte blieb iinior hohen Vf rluvtrn lm \hw ehrCeuer Merjen. Im RaiiTii vn l.nstn 'uc unrfen un*'*re F:in/rr-vertK&nde vrni Vorden nnd Oston an;rrei-fend   l»*n Gegner in Rfchttrag aaf dV Stftd
anrlkcK nni maehten tiber 100 Gefangeuc.
fn Lothrlngen wle im Fl ass stru) unse-re Trnppen im Vonr^irsrh. TV'i dr*r \>r. fo!^nn? (J*1*. Feindes \vnMe das re^ni te O^b f>t zwtachen Weis*enburg. und Seli am Rh in VOH don Anu'r'Uanrrn Resiinbert, ra'-Veirhe Orfsr!u>ften MM rOckerobert NSrd'ieh 9tntM bnrg encwancren imaerc Trnnpeu In iiberrM«*ehondem Vorstoss an mrhreren steUen den tlbergang iiber den Khefn.
Im \Vp«>n mirdrn prstem $5 feiridlice Panzer %*err»ir!»»pt oder erbeutot.
Starke  Btro»striippn   der  Fei»*niigsbcaa terme;   von   (iimn 'p-Nord spreusrteu dBe Bahnllnle  nach   ^:»uion  auf  fi Kilometer Krpi'e nnd 7er«st«:rton d'e   dert gei«*gcnen fpfn/»Vf»»»pn Fe»dsfelt-mcen.
Fn MMtr'H 'ir» v l"'cn unBerv TnmTMTi p' - "p*. Fs< nza feindl ehp An"rrff mH. Am Sii hif<»r des Comaeehio Sees kan^n die dOT** »fTo»'"''v?<n hr t ^rhen Verh&nde vor ein»»r n»*nnn   ^•»ohrfron*   rum Stohen
.?o*n Rnlkan vpr'nr d^r fle'rn'*r slftd-!!oh Vukovar an rlei Donaa in don Kam-pf'>n dpr let z'en   Tago tiber 850 gexftiilte
Tot<\ Auf CVr FTueht vom Ka*^pffold liess der Petno* seine g( vmten Waf "rn, darun-Vr 96 M a* ebinentre\vehre und 22 Panrer-ab'verr kan^nen !n un*crer HancL Anf deu-
tseher Spite srno1 ;n den r/JeJchen Kai rfpn
r>:e  doiit*-rri-uns-ar sohe  Re'atTTn o»
B-idar*■■*st H*'hai!pte' sfoh mulfcf■ "cpp »Oe \r rffe dpr Po'- rhev ;• t n đl t c r \ or ai!pm m drr O ' "ront g i hr ' r : n \n d»*r RMrmne dr SfoKvakcri MUt der r-,*nrl-!:• h I>ttkH Ewfsc*>eTi il fj-ram ■ n 1 •/^»- pn Steffel«dorf »n n!f- MehTT^hl d<-r so • tisp^pn Anrrff • srt»efter*e IhT'-*«; im Ab-urelirfencT vor nnseren^ ^tp^Tnn^fn.
firerr*.'1'^*-^ ni i Pmkr  ImMSb !fl :r»i Mt-
preus^l''''»n  Opn'!rn' *e(   nor-'----'t •<»:, »r^_
Hpovv IHmliianebeiid hi ^in 'ip'<r^t'li^*ertp^ Orpb- n      * '»n d »•   ^r.'■■r»b----.- epi ol-n. x -
Vernfchrunc von  1" rAnreni mtd ?f» r.p-«eT*!it?^n Pcehiten ^ie t<:* faibnre^efven r;p-fan^p^n nnd  Poir/v'f n  ;n   Ifp rl"o->pn <fe:'ip°,"n 7nriif k   Der F«>;nd erfTrl beJ d sem Fnternehmen beooođen    >">   ^1l ;" *e
Ver'nste
Am Te.*tp frwefi der wmgr«*«mtpn*»€ r>a,*r'i und dan  T>t ^:n-^T""n-f»«'b'r*  27eie d^ en plo-am**rTtanffcben Pomn^nterroi'ii   In den Abenilštunden    ftUtrten   dS*   n-<'on r*' TerrorangrTff<» """-en d*>«s  Sta' *rrbJ«t v^n
schn°l'** T*n,-"-*~'*]*-^f'-p Po"-'-/»ti :v* op pr /• ~'n's^''t Durr'i "V^^b ;s TeT *T-nr-d<-n gg rl■--Fl-tr»»rrf»?er1e der Fn t "'f vvo;t->rp "* •~*-i-',i,-»',-i.-« 7^*1 nr-fr>"-"-p fr»*i' r.'*«-sclilfefl *" h \ ierrt.rtorjre Boober ab^p-sebossen.
D'hotno nemško vejsro porc<fT"To:
Nemško prctHraa|e v Lorani £n v Alzscljl
Pttbrerjev giavul star. 6. Jan. DVT5. Vr-hovnn poveijniitvo oboroftenlb sii javlja:
TVžfc: boji cm bokih boji^cne^a loka med Btaasa in Mo/.pIo se nadr.ljwj<*jo. i. ameriška irm:i Ul jr* nasknkovala I močnimi ai!ami nase severno b<jji4ee. je obtičala z vi-okimi bcgnbaml v obrambnem ognjn. Na pod n ju Hrjst^srna so vtitH na^i. s severa in vr.hnda napadaioei okiopniSld oddelki eo\r-i7.?dka v smeri proti mestu. Fjeli so prrk i  iOOfl ljudi.
V Ivortni ter Alzaoi.fl prodirajo naSe fpte dalj-* l*ri zasledovanja sovražnika so pre-jrnaie Američane z vsega ozemlja med Hfdssenbnrgom in Belaono ob Etenn ter ponovno zavzple mnn^o krajev. Sevprno od SI rs istoorga s«> Izsilile naše četo s prpsp-Betijivim sunkom na več mestih prehod preko Rena.
Na za [»adu «mn uniPill al! zaplenili včeraj 1~ -sovražnih oklopnikov.
Močne napadalne eete trdnjavske posadko Gironde-sever so pognale v zrak 6 kilometrov Eeleznlce v Saujon tor razrušile tamkajšnje sovražnikove poljske postojanke.
V srednji Italiji so odbile nase čete sovražno napado severno ml Faenze. Ob južnem brega jezera Comaeehla smo zausta-vtn tam napadajoče britanske oddelke pred novo obrambno črto.
n.alkanu   »i   i/«;ubil  nasprotnik Južno od      kovara ob Donavi v b<d^h zadnjih dni
nad 850 naštetih mrtvih. Pri begu z boji-E a je prepustil sovražnik našim četam vse i rožje, med dragim 96 strojnie in 22 pro-titankovskib topov. Na nemSki strani je >> v istih bojih 10 mož. P mftko-madfcarska posadka v Budimpešti vztraja dalje kljub napadom boliševi-kov, ki so včeraj priti kali ziasti na vzhod-non; i-"u. Na ju/.ni meji Slovaške se na-(• sovražnikov pritisk med Hronom ln
Rlmavsko Soboto. Veflna sovjetskih napadov se je Izjalovila že v obrambnem ognju pred našimi postojankami.
Grenadir ji in oklopni ki so vdrli v vzhod-noproskem - bmejnem ozemlju severozapa-dno od P;';;. va v presenetljivo globoko razporejen sistem boljševišklh jarkov. Po uničenju 15 oklopnikov in 29 topov so se vrnili z mnogimi ujetniki in velikim plenom na svoje postojanke. Sovražnik Je imel pri tej akeiji posebno visoke krvne Izgube.
Podnevi sta bila zapadno nemfiko podro-< j s ter ozemlje ob Rena in Mena cilja an-glameriSkega hombnlškega terorja. Zvečer so Britanci dvakrat teroristično napadli področje mesta Hannovra. Istočasno so vrgla brza britanska bojna letala bombe na glavno mesto države. Nočni lovci so se-strellll 28. protiletalsko topništvo pa na-da-jnjih 21 sovražnih letaj, skoraj same štirimotorne bombnike.
Mcs!;va Je priznala L^blln
Btockhoim, 7. dec Kakor javlja agencija >X-»>a*. je priznala sovjetska vlada luuiiELJiu bnsmte formalno «i zače^sno poljsko vlado ter imenovala Viktorja Siihureviča. L«ebede-va za veleposlan ka v Luulinu.
Poijsiia zadeva se torej tako razvija, kakor je uiio pncaKovati. Moskva je ustvarila dovišeno dejotvo ter speljala poljsko zadevo v slepo ulico. Londonski Oeguusi^i Poljaki so dobili s tem nov udarec v obraz. Agencija Reuter Javlja, da je delovalo poročno o priznanj lubiinske »začasne vlade« po Sovjetski zvezi kot bomba v krog" h londonskih oe^unsKib Poljakov, čeprav so mnogi on njih trdili, da jih to ne preseneča. Agencija Reuter dalje pravi, da je bil prvi komentar v krogih poljske begunske vlade v Londonu tale. *To otežuje Bporazun) med združenimi narodi«.
Nadalje poroča ageneja Reuter z ozirom na reakcijo v Lunaonu, da moskovsla ukiep n.kdkor ne oo vplival na politiko britanske viade -»ritanaka vlada vztraja naaaije pri prij:PaDju poljske begunske viade v Louuo-nu. Dalje poroča agencija Reutei. da so lz-j:».v li uradni krcgi, da se je Velika Britanija pismeno dogovarjala s SovjeLsko zvezo glede vprašanja priznanja lubiinskega komiteja, da se pa ta pogajanja še niso zaključila s sporazumom. er smatra da sovjetska odločitev ni povzročila v Londonu nobenega presenečenja.
Radie London javlja, da so v VVashing-tonu uradno izjav h, da je bila vlada Zedi-njenih ..:*.av že pred štirimi dnevi poučena o ravnanju Sovjetske zveze v vprašanju pn-ziionja luolinski-^a kom.teja. S tem v zvezi izjavljajo v pristojnih ainei :ških krogih, da bo vlada Zedinjen hdržav naculje priznavala poljsko begunsko viado v Londonu.
Berlin, 7 jan. Di;:.o;naL3ki aopisnik DNB dr. Siegfried Horn pravi:
Z uuenovanjem diplomatskega zastopnika pri lublinskem poljskem odboru, ki je po nalogu zaprosil So\ jetskj zveze za vzpostavitev a pionidUjKi:. odnosajev, je Izvedla Moskva samo konsekvence iz skrbno pripravljenega ra-zvoja vsega poljskega* vprašanja Ko .so sovjetske podi uznice Litva Ukrajina in Bela Rusija poslale diplomatske zastopnike H lui skj vladi ter s tem de facto priznale lubbnski komite za »začasno poljsko vlado«   ]e sled.1 Kmalu tudi
drugi korak namreč priznanje de jure po Kremlju Uradno ■ovjetsko sporočilo o vzpostavitvi diplomatskih odnoSajev z lubl'nski-nil  Pollaki  namreč ni   pomeni nič drugega ifoskva je uradno poka:-:a!a. da smatra Polj
:ko odsi^i za svojr izključno politično do-rjrrsoo t*r enkrat za vselej odklanja vstH 'kompromis s ioudonakimi begxixuklmi Po-
ljaki. Vloga statista de Gaulla v poljskem vprašanju je po njegovem moskovskem obisku znana: Takoj je bil pripravljen imenovati  svojega  diplomatskega zastopnika V
Lubiinu. Toda glavni oproda Kramlja v poljskem VpraSaDJU je in ostane Anglija, ker sta Churchill in Eden, kakor je razvidno :z razkritij ^diplomatskega opazovale«- lub-linskih Poljakov v Londonu VVilmanovvske-ga, ob priliki svojega poslednjega obiska v Moskvi načelno pristala na tak razvoj, katerega je sedaj Stalin zaključil.
CenJ. čitateljem pravoslavne vere selimo: CeetJt Božič!
»Slovenski Narod« in »Jutro«
ELASove čste
SUiuiiiu.,.1, 4 ja_u. i».<j-K.ul ja. v iju. ^^e^iCija Reuter iz Aten, so oč.suie oritanske sile s podporo oklopnikov m leia; nadu-ijuja področja v zapadlih in severnih predmestjih. V Ltžiciii ujjin so Britanai ouieza-a 4 na-da^j^je unce, ki vou^jo v sredino luc^-ta ter zapluli, številne z^u 3\. ž.vijjrijskih potrebščin m streliva, Js'aj^t^j l"x/jA so se raz> .a v uii/.im tiga Oiiioii.a--, kjer so britaasice sile v bojih od enega h-Suegu bloka Oo drugega zavzele sest u.ic. Pri tom so zrkisaie iz-guoe LiL.-Vooviii uuuei^ov 51 mrtvih, 12 ra-r:^ —i.i cei oUl ujetnikov, liritanci so odoili manjši napad aa angicšKo bolnico na KLAS-c;.c.». ^l.....jc b Ki., jii -i.Len.
V ocL^k zvecei j^ osa.i.a agencija Eten-ter i..liiuo.  uči jt  po   oiauu.ii ^ui »jciiui
iz Aten prenehal v petek 9 Ateuaii in Pire-ju vsa-h. oig.iin^iran odpor.
5>t.*v i.a, 7. jan. i\aKji Javija Reuter-jev i-- sebni dopismic R, eo se umaK-
mic rtt.Aove >-cce tz Aten se se pouuicajo ucn g.avmu cesiaai v gore.
Nadalje javljajo, ua so se u^iajcmli EL.-V-Sj.i ou^ciiii lz iTiieja v smer. proti leoaiii.
Amsterdam, t. jan. ReuLei po;oca, da s<
I i.e riiuue s i'uej^iii civ> petKu zv^«_c. p-pol-Uu.aa osvooojeuc EILAJSovib ceL L«e nu^aj ostrostieictv je ouje se v scvc.rut.ii d^iu gr-čkega gia.Uv.^ i nicdui. O ueri.i bi:aii^a.. Koloni ja»ijajo, ua napada izven Aten v smeri pi^Li zaplul, utrjene ELAoove p oioj mAe j »i i i-ieusisu. ua ^^ika zgodaj Ejutraj britanske čete v Atenuai n so več najetela na noben odpor Sedaj Imajo v rokon vse tr» glavne ceste, ki vodijo iz Aten v smeri pioti severu.
Stocknobn, 7. jan. Kakor javljajo iz bri-tanskth novinaioKin Kaogov v Aicnan, je gt-neiai Scobie pripra v ijeu, da se ^nova se-suuie z voditelji niLASa ter se pogaja o no-vin pogoj h, ki naj oi vkijučevaj.i tuui vprašanje ujetoikov m talcev. ElLASovci pa se molijo, ako m.sli jo, da bo sedaj, ko so se umak.iiii iz Aten in Pire j a te* opustili borbo v Atenah, pristal na premirje .
Konferenca trah
Amsterdam, 7. jan. Radio London javi j da je izjavJ predsednik Roosevelt včeraj na sestanku z novinarji, da se bo sestal s Churchillom in Stalinom Šele po 20 januarju. Dne 20 januarja bo namreč pr.-segel na ustavo kot novoizvoljeni ameriški predsednik. Roosevelt je izjavil, da bosta kraj in čas sestanka odvisna od vre-mer^k h prilik.
Nakupovalnica Socialne pomoči kupuje stara oblačila, obutev, perilo, posteljnino itd. po dne\*ni ceni
"ddainiška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
PONEDELJEK, 8. JANUARJA
7.00—7.10: Poročila v nemščini; 7.10—9.: Jutranji koncert; vmes: 7.30—7 40 Poročila v slovenščini; 9.00 9 10: Poročila v nemščini; 12.00—12.30: Napoved sporeda, nato: Opoldanski koncert; 12.30--12.45. Poročila v nemščini, poročdo o položaju in poročila v slovenščini; 12.45—14 00. Salonski orkester vodi A. Dermelj; 14.00 -14.10: Poročila v nemščini; 14.10—15.00: Vsakemu nekaj; 15.-^17.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda; 17.—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini; 17.15—18.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Pester zabavni spored; 18.30—1845: Glasbena med-igra; 18.45—19.00. segave besede, govori Lojze Zupane; 19.00^—19 30: IgTa šramel >štirje fantje«; 19.30 -19.45: Poročila v slovenščini; 19.45- -20.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda; 2000- 20.15: Poročila v nemščini; 20.15—21.30: »Iz opernega sveta«, glasba i2 Gluckove opere »Orfej in Ev-ridika«, sodelujejo: radijski orkester pod vodstvom Demetra Zebreta sopran ls tka Ksenija Vidaiijeva, aitistka Franja Golobo-va. sopranistka Janja Baukart-Strle in komorni zbor; 21.30 22.00 Kratke melodije; 22.00—22.15: Poročila v nemščini ln napoved sporeda, 22.15- 23.00 Glasbeno potovanje; 2300- 24 00: Prenos osrednjega nemškega  sporeda;   Glasba pred polnočjo.
mučsnišlci smrti
:;r0t3, dekler laliko še pcmagats
Tio m naim ..ijem pod- I |Mr nima sredstev da di »kupi s
Z etom 1945. smo na naš:m oijem pod-i v fcetrto leto vojr.e. ki d ugod div.a že dve teti več. Na pragu š stega eta vojne t.>p.'..~:..o v našem me-tu neke pojave, p eko rva.ei h nikakor m moči hi Število od vojna ; rizadel h s a no nar šča, zmeu a več je siromakov, k' so nenadno m brez kastne krivde ostali brca str le, obleke, obutve in drugih sr-dstev Ft ti njihovi itriski >e z naraščajočimi s| mi uspešno bore dobrodelne ustanove, ki bedo vsaj olajšajo. V borb. prot: bedi pa so pa-sivna • os arka t'sti im<>v!ti me:x"an', ki j h vojna neposredno ni z: đ in ki s cer •kiog ?>ebe same razv tae m i^ogo-pa jih vse to prr.v nič ne gane.
N raz m ; v je, da ti lju je že dae^ niso izprevideli. d h --mu v vojni! N jforz -ami vojno že r»i«?n ^'-:usi y Za*" nadaljujejo »tvoje brr7>kr'"no. >e- ično živl;erje in |im ni pi^av nič ma . če nji .-«>.i vojaki prezebajo >r;xii zime če s°čnj in z pu.-čeni. o:ez lastnega d-<>ma tavajo po sv;tu
Pomanjkanje «*sru)-Treca v>c!e;resa (ra a. le nri nescaterih očitno, S ta vrana aeru ne ver;ame! Pooo n >ma i a umlj vo. Kdor > m ni izJmsi] stiske, pač ne raz me s iske sv ;-^a b>!ižnje?a Za taksne oroTv me on nima fesa Zr.n,j <« to ne. šcč^o-ti, ki bi mu u*e^riile zagreniti kaJto ui*o njegov ga •jgodja.
2iv ienje pa gre svo>o P<>t 'n ima ri
tem r^e^al-J^e zaVone pravfc^e osvet?. Danes "letaiteri zakrknjei! bo ari i nočajo p*"*-ooaga-i siromaku, ceio \-rso izgovorov na-aj<'  v  «rvoje op:*svi:čilo
Vi vsi. ki n< w*i"e v <trcu kamen n^m^t< > sree.   pomirite,   da   laKVo  «mv  zaide^e V
prav takžno a!i e^o le hnjsri beio v kameri so «e znašli že irrio^l vasi ro' .ki m
-oviki-je   PorrJs"i*e.  đa   b<^«*e  1 Hko  *u *i
-p. ml  or'rr  nn;    r>--r>«it:    podporo  'n k«
vaJSa proŠTila mo'-'a
na. A'' «i rrv^
n?te preds*Hv'j^"i Vakn *e č'^'ku kj h di po mestu in ne ve. kam boše'zvBCer 5r>a:, ksr rouia doma? Ki ne ve, kaj oo j^dsi,
\er nima sredstev, da d» si ku^i se tako 9kr imnu kosilo ali večerjo7 Sc rna :j pa bj si mog]: predstavljati, kako bi se sami počutili v takšrem po'ožaju Za va* bi bilo to se neT>r memr* teže Vaj°ni in razvajeni vseh dobrot"in ug-dnosvi, bi se mnogo teže prenašali nenadno revščini) Kdor je vej<m sedeti za lepo p i en o in težko oblo*""*«! mirt. v foplo Zčikuren^m stanovanju kdor <e val^Ti sneti po-i mehk -mi pe *n:cami v ♦oplo zak^rj^i ^na'nic m kdor je vajen za svoje muhe Nrz«*1bno raz-ipati d^ar. ta bi se aafo t &a maš^l. če bi ra u*«»da čez noč b^e-z brez b -Viča v zerpu na mrz'o cesto.
Te vrst ce ni*o bte napi-a^e z zim na-me nem Veljajo le trdos č e^em Napisane so bile v n*d;. te «e bode slednjič ;e om-hčc'la tudi trda src* J" bi *e v n'ih zbid' a tista ;skHca ^b-^. ki t1 v 5e tako Ziikrknjo^em s*-ru ir» zane i'a p>«a-men ^Obezni d^ b"ž- >e • Te vrtce so proćn a vp h tistih ki i;m življ -<e ni p i-aanasajo rn «o sesTi — ne no listni krivdi — v bedo Obr'em *o opozori>• vnem ki se š-c- dane*- De "n »vaje sreile d >\i-
n(wti in /^eta^^V«^ TNo'n?a;a.
Torej pomagajte, dokler fanko pomagate*
Obvestila
3 ciaina pomoč sprejema Se naal-c prostcvoljr.e prispevke v svoji p slovaLniC: v Gradišču št 4. nasproti Dramskemu gle. dališču (tel  st 30-33)
Prosimo zato vse. k: so pripravijetL o* rovati 9ocia ni p:moč. v bla^u ziasti oblsći'.a. da izročijo te pre<imete v poalo-valnici. aij p« »poročijo svoj oađlov x>os*°-valame ali osrednjemu ura Ju csociaire pomoč Gofpoevetska cc»*a 'M (tel 5t ''•P-Ol). da pride nas r.aTiesčenec po laro-
raae predmete. Prav take sprejema ooslo_ vala:ca tti^: denarne prispevke.
agodaJM pomoć«
V nizu črnih vesti, ki prihajajo iz Beo-grada o divja-ju komums ičnih op proti ne »z^im bcnerejsktni meSČanom je najbolj siobokt.) pr-.-si:' i a ,;U->\'en.-ki> a^r^c* t vest, da se je prid užil ncJtc" i m og^ am komunisičJh žt.v tudi bro ra ski n.ul-škof dr. Josip U;č ć. Bi gop ko ni v oki cerkveni dostojanstvenik je p sta žrtev * :^r-i v t! nlk samo sata, ^ h c\ p.• •'••'"ej.ii svojih mučer.i?:k h m* d iiVov zapustiti v varstvo mu oročene čro "e Vtrajal je n.t svojem mestu, kak t so vrtr j !i pr d leti od fctih rok na ;? i n čin umorjeni španski m ruski katoHS& Stoje, ^i *o dr> s.oe a v *dniera d h ne o z-poln:e\*ali naročilo Učenika:   »p si moj
ovce!«
Z rsJJS.V-ifom dr. To~i" m Uj'ićm je le g©; v gri b na5 istrski ro.ak k je zv~*\ "d ra e mladosti s.-.m Bogu in narodu Kot ^n preproste kmetske družine v Pazinu je bi -^c*p e-tan < nn^t'^n-^'e povezan fl tegobami najbofj no^-ebn;h in n fb rn s'n;(v«/ njr"! fu * efva, z'. k' * »Te se je trudil :n pc?^^.I vse o svoje roučeniSke smrti. ?.t »rda ~e hi\f. r-.vno ta «vrb za Pi iža 'e in razžaljene tisti vzrok, k ^e n«*gna) 50-vo'»de ,?•^'o'-s,■ e komuniste« ki dan°£ ve-dre i*1 oblačijo v bfvSj i»i,esto!n*cl da so teem m >ža zločinsko p hnii v rr-^b U B-nm rta b'» st~n$*a ^m-^ beo^r ega "ad-Skofa d*- LTič'ća ki Je b ■ 4tij v t ; ; ;a-v-o-f bfv*H ^r f*>sor na 'iu'"'j nskenj vseuči-
UsCu dob^o poeman.   odprla oči še u t m
redkim nas m prikritim simp »tizerjem ofa:-ijc. ki še vtKi^* p kusajo op avicevati krvave komunistične ^o>lino kot i^"o-ke re-vo:uL-ionarn:h b «rb.
Pokoj n: dr. Ujčlč je bil vse prej kakor kontrarevolucioivar in gotovo eden listJj katol ških s\ečv.* ikov med nasmT ljudstvom, ki ?e ni n koli vmešaval v dnevne pol::.:čne borbe niti v najbolj normalnih pr;liknh knj §e'e sedaj Zato je bila njegova mučemška smrt samo plod tistega satarL<kesra sovTaštva iiiovskrgn marksizma, k: ruš- n ubija vse. kar prisega ta veruje na večne principe tis-čle ne katoliške relgije S'reli. k: so bili pognani v tilnik dr LHč"*čn. so stri samo njegovo zemsko telo. Niso pa ubili niegovera duha ki se je u\*rst:l v legije mučerukov katoliške cerkve, katerih men--, se \Tsie kakor plumen skoz dva iisoč let zgodovin^ Krst ove cerkve. In *ako bo os'alo ime blago* ;>okojnega nadSkofa dr. Ujćiči ne «wimo v spominu vseh poštenih Slovencev In na.*ib bratov na jugu. temveč tudi v anal h katoliške cerkve vse do konca sveta: do-čim bodo imena liuii. ki bodo odgovarjali svoj čas pred božjim Svinkr*m za svoja zločinstva pozab'jena* kakor so p->z bijena imena vseh opr čn:kov. preganjalcev katoliške cerkve in morilcev namestnikov bo-žjfii
r .        fc ^^TJgTžV^ 1.1! I    lili IIIMIIM1III ■ 11 11 ^ •■ ^mKag
■... 4......_ ^i-v ,..
LinMinni, 7 1 —: ' J1 S priTTilkom sv Treh kraljev so zaključen: božični prazniki. Temu prazniku pravijo med ljuIstvom tudi mali božrč. Praz-nk sv Treh kraljev fe najt.-sneje povezan z lepimi ijudaldml običaji ki sc sicer zaradi vojnih rr'lik nekoliko stopili v ozadje, ki pa pričajo o njegovem globokem odmevu v našem Hudstvu Na ta dan na_ čno na deitnll r-^">r>nl p*r«ni-*nl kruh nazvan pop tn*k ali pc/prtrijak, boCicrtik boži^, župnik, žnnnek župnlak ,fd ovr^s°n 1e a t^PtenfmJ okraski ln testenimi domačimi živalmi.
LhihHp_na t'* bnels kT-Hih \*5fernT] rrM praznikom sa.'. Treh kraljev ln na sam praznik svo^o koledniSko romantiko k; s^> k> pož^vb'all HtibHf»n«!kl V,'ki HH'11 so. pre^blpč'mi kot tn^e kr^'ii bs lutrovega, prepevali sn^v treh kraTlov od h!?e do h^-fte. od trsroa'ine ^o trc^vl-po r^rv^o-'^n^tv^-no so jo mahali ne bi se rohr:r"l: ea kofR rnr^n onih ki «»0 p*1 nnh upali na — lirp Ker 1e hP izkupiček r?7.nerona dohor ?o si to doh^o zanomnili :n so se» nasrlednr! dan jmet ocr^asill Tako nam ie kliuh vodnim ča.^om ost p! ohranten ta lepi običaj, ki Je zlaj^tl mladini pri stcu.
NA T^rrPT.T\V«KFM KNJI2N1CM Tf^ni' so letošrt-tp Vor^nikovp km"!^ ki so zbudile pri kritiki lepo pozornost hitro pcšl^ Na razpolago je le še nekij iz\'o^ov. ki jih HubiteHi s'ovonske knilee lahk- dobijo za 38 lir brošfrane. o^no^n^ za 78 lir v Dololntno verane v nl^arni Vodnlko^*p družbe Nar>~>dna tiskarna, v kn"M<rnrrr Tiskovne za^mee v fteleniburgovl u^lci 3 rB rta v kn^^am1 T'člteljske tiskarne v Frančiškanski uMcJ 6.
Za'ca.f \r>m leSe star** obleke ?*»vlil rn rvvlfthno bre^ h 1       v nmarah* f*rodaite
(SL.¥3>AL.1fiKE NOVICE Na praznik sv Treh kraliev sta bm obe predstavi lepo obl^irani  Božiček se ie p°-sfavlia]  rh DOTioManskl   mlaTinaki n*ed stavi   -^Prin^pcvcn   ?-n   7r^*.*, \o.T
n svojim nriho^om l'hibliansko mladino. Za vfviro rarp^lo^ep-ip poskrbel >Po-siodni' mo?« 7a dppp« r^or^i^pp pa ie bil nv T-p-ian v Hrami   TJ^h°rtov   »Mat f čok
Te dni bo v 0^<>H pri~""*rpa n^op^t-t^v ?0-letnice gw»fti s!tliMf**e!*a VitrtnriM P^rme. kt gra smemo nr<t+oVat; mel n^oPi^V slo. vensfee o^Tno tf*r otip- ptnp ust var 'ataosti T^ž^ščp ctV-' " ^n^n'isir^p., (jnfvsri^a V"; k t ot ^ a pn^-n-.p 1TrrinCv,m  np^foto koračnie
VpT^k^V    T»r» T-^ 'V,   ^^t^-^,^    (rtc;t "nfl 1"
ter vokarnlh rtrla^b  1*» Mla - nTPH vrMJ
onrrn   ki w v n^f*1 oi-7o-*?«       ^»r-*-1 »-vos r»M*k
<*ki*. s'odf'i +/« »^^opi^a« n^to ^a ^s^t^ra p««^»m* T;^t° ion? 'p i*cqt9iq n-Jo^-ov^ "mana ^p^tn  tP'ir'^rp  A->in(^rvp<   1 1907
r%tv«»* ota   ■•■'Vf-"*'*lr"    Io+«   lOpO rv^Prof i »v^n«»-
rln hmr"#   leta 1°17 nq S« nMmHz'Ttena
->pr%t-rto *.7t*--r&fi*>t*f* v Skn'nr'h* fjt&A 1021 1?  h^ln   nn^-Ar^ri^   p-frkrrnT'n   /%nopa "Z'ato-
rvf ^ta *fr*>< rva i*1 nitft'»o 'eto wleBrova
»psHtvp. v rr»»Tl»**rftv1 •»^♦'»r* r>rw^n-» \z) Ko bs drri   b" ri n       ' Tn**'"^.
Rnt-prA/^^ f*i**<-n m f.«kovno Glasbena L#"*nb|-farra   z  zanimanjem   pričakuje p-e-
ODPRTA NOr IN DAN 90 GROBA \UATA ...
Ljubljančani so se v soboto in nedeljo
zgrnili k poprebu številnih blagSi pokoi-nlkov. ki 5*0 nas te dni za. zmeraj zapustili. Pokopani so bili zaslužni upokojeni viiji maTistratni s*/etnik Janko Bleiv.-els-Trste-n ški poslovodia Souvanove tvrdke Prečko Pire, e"o«pa Pranetšlca Pire rojena Za Kokar erospa FVnnčlškn Vybiraltk. po-seštnik in trgovec FVano Juvan. up'koieni vH.š^i kontrolo« drl želP7me Emertk Wa-tzr.k; Ajak domobranec Marjan Peatotnik. ki je žrtvoval svOje mla To življenje za do-m.oa-ino; gxrsrod Ivan Pat 4; srprog-a dr. ža%me9ra tožilca erofipa Vida Gos^arjeva, ki jo re Dospremila na nieni zadnji poti množica znancev ob polnoštevlmi udeležm članic Zveze posrr--din1. pri kateri se je plemenita poko+nica požrtvovalno udojstvOva-la: nadale rK>setnik Jr*ž>f Ja^rr. ki je đosoo-p! ilaatitSjivo starost 93 let V ponedeljek 8 fapuarjs bo posrleb e^lavnoea nla-ea+ntlca p^auraPm^ke oprave ISartbui Bi^-jaV^  va nni*! i$ nadel   laruVvč svo-
je dragocene Ž1vlv»rtie na olta,- fj>movine dolgoletni odoomik Pokrajinske oelavake
zveze ta tajnik srtndikata delo-emalcev ■■tivhrip stroke F5dv«rd Kristan B^ag-e-«ra  rslrkeo-^   bod*   rtokopa'i   v c'meVl'ek
« t m r»h IS url ?. za1 k Sv Krfu Vwm pok^m'k^m bomo obranil* tra'jpn m sA^etal »rK^f-n žalujočim svojcem na/te globoko aozalje!
M%0
i     V Ljubljani ie umrla v cvetu mladosti,
stara 24 let, gospa Hana F r e 1 i h o v a , , uradnica Cbemolaborja in žena režiserja j Emi'a Freliha B1 a m p'*coinico bodo spremili v njep posledPj; đom v torek 9 januarja ob pol 9. ur1 Iz kapelic^ sv An«': |a na pokopališče k Rv Križu. Tnid: n.iej hodi ohranjen časten spomin, svojcem pa izrekamo naše iskrtno sočustvovanje!
VEČ ROJSTFV vrr.O SM1ITNTH
pitmi:iiov
Življenje tn smrt v IJublianl kaž-ta k nec pretoU'epa let'«, zanimivo sliko: V vseh ljubljanskih supnljah le  b<lo  namreč v
preteklem letu 1218 rojstev W 1104 srnrt-nlh prime^v. Porok le bilo 6f>2 Tnko se je zaključila lanska bilanca ljudskega ribanja v L/mbljani s Številom r j *tev. ki -fe za 114 večje nego je bilo Število smrtnih primerov.
NESREČA NE POčFVA Hrbtenico si je   poškodovala   zasebni a Violeta Starctora ;z Zalokarjeve ulice 11. — Levico si je zlomil pri nadeti h W p^eestnikov sinko Pavel ldhevc      T • 5* je zlomil pr: padcu 15 letni Stanko Bo-bič.  — Z vreFm  mlekom se 1^ polila pO obeh nop;ah 32 letna racnaaalks " Marjeta Grbec — Prva ž tov le ledice je postala 11 letna delavčeva 1 l r-kn Majda Ziherl  Spodrsnila ie na n le neh'h tVh. Tma slcmlleno desno ramo, — S šte^lnimi pofikolbaml  ie oWe*a?a rv->d nekim avtom oh" lom 50 letna ~ ' > Ponesrečenci se zdravijo v IjuMjanatrJ bolnišnici
fTTMFN
Na prarn'k «rv   Treh krajev sti «*> ročica v cerkvi Boljega CToho v Bte vasi književnik Karel Mauser ta i r dni ca Bajraborjove tvrdke Mimica H^hjanova. — Mladoporočencenia obilo sreče!
IJ5PA PTTrtl ltXACTf'l 1 N A BIH ČEBELARJEV
je '/šla te dni v aaloSbl Sloareiiskee^i rebe-larskes'a društva v Ljubljani, v tick'i R'.a-s-nikeve ti.skarne in v uredn štvu f<Vič 1 čebelnrskee*a strokom 1a k-. A v "ina Bi-kovca. Zbornik je vsebin skn Mio bc^at ;n o^se^a 104 strani. UvodrU aestavek »Ob 33 letnici   pnarfpuljimja■   je  p::*"><«val Av-
jruštin Di^kovec. Sledijo itevfbil psucnj strokovni elanld Inž Jože P^hnr ra-prr.v-Ija o čebelni pasi na km^tl'skh kulturan; \1 Roječ o barvi in velik *rti čehel v 'i splošne men^avoart^: A. ZnlderMč o renta-
bflnostl cebelarskfn obratov: L Dobcvec o našem prvem čebelarskem di""?tvu; A. J. o Pasrlieruzzl^evem »lCoba^lsTcem Pa-phi*; F. L o prilagoditvi Beoeljarjenja različnim patahn razmeram SnlderiBč o malem katekizmu za vzre^^vaVo mat e: F" L o Hvlenju v oantu; A. B. e> tem fn onem o prevaSanfrj čebel na  pr**o: Deoevec 1^.
0 erp^l^rskih krrmlV^ri S!^ed1 r. t«*-voT..k o ^h*>'nMvu v Bell Kra^n! Jn Buk] Kra_ j;ni A. žpida'šč Mtnpravlla o tem. k^ko epndlmo preprost CCbclnlsJc; Fr 1^. o De-belarienlu po volni. Deel r«s "o—^anla s kranjskim ppMnHer" .T'Iri^om JoP^e>m .T K pas tiva-^a v Itetle pnpW v l^l'U 1044 Vsek ^^Heiar^ev le hi^o v Ljubljanski p-krai!Pi 492   panjev na 7r«S   V. Roiee
pn7n -■■■^n   o  rv-»^kT'l   čebel    Rr   1;   PS   ^ iS
o s^'^^'h onasryvanjHi o fietielaistvu po sveta Strfe Matic 1<» pr«»p*»v?»i dr^bn« al'elca
\7 ^ebelnr^keca žlv^epja R V ra b!*^-lrx«ke drobtine Sledilo fP1«1 sanlmlvostl, ki r"h 1fl prispeval a. Bukovec p^d *vuo-n!m  naalnvom kn:h^V*   Ob ^-le^u
^       relOra C  Ho'ar^va čr+'ca *r^ebe'ar Tane?* In »CebelmO poslanstvom Pub'H dia bo 7^"'^^!« vse eebelarj«    pa tudi one  ki kaže*o zaplrn?»ple za to prpkoilat-no go-^podT^k- panogo
NT*T)FT ..TSH1 P'TTPO^r0^ Ob'lnn zaeneftene P^o^rilke ln bo'n'kp po nekatpr hi^nl r^os*r:k1 odlOtnS n<1^ m-me^niln !w počistjll   Bal ^ PHBd Bj nokate-e 4ri**me por^v-o1 s- n^mre^ nloč-
r^kl   penolnom?   nOOČiSČerjt     Pr'm*»r-n^ bi
n;1r, pončttj pr^z^d^p Mine poseetalke o dolžnostih   ki fh ima^ rpr prtkljujtti po-
!ik:i     primerna cr^v",1o
Organi  poflrflsfc^tf no prefcll
^rro« ukaz. slpherno prekršl-
tev fatemnJ^«* ter vse kršitelje zatem* n:Henlh ore^nUov tftkoi prjn^io — V interesu sWIWtWl ie. d« *r nnkoniva oreHpkom nrntllptnUUe ttlMt feer bo *\c*t v nasnrorn«»m prrmsra zadela kriv* -p oMfltai Imisu letu veHa n^np/r Uev^"^ predpisov oh priiad letalskega
alarma.
V domobranstvu so strune- ne
■VI
P omemba* uspel« slovenskega domobranstva v preteklem letu
Le*o. ki je pravkar zaSLo v prc-teK;ost.
lahko upravičeno imenujemo domobransko leto  Nekaj kratki!) podatkov nas prepriča
0 tem. De.anaka smer razvoja se je 3:cei odločila že jeseni 1943. Takrat je krenila več ra si:venskega naroda na pravo poi-Najpomemnnejae od cčitve za našo oodoć-nos: pa so b.ie izvršene leta 1944 Znač'lno je bilo to leto zaradi silnega vzpona proti-k : Uta in opadanja komun stičnih vrst.
KPS je  bila  L  januarja  1944. mnenja
<ia lahko stopi odkrito na plac. Komunisti |o to dobo sedmo dobo razvoja V tem času je bil dejanski porast OF, na obzorju pa sta že b la razkroj in demorali-z .cija — posledica domobranskih udarcev in splošne delavnosti v prot.komunistični borb: Protik nnm stična zavest se je dan z:i dnem stopnjevala. Slovensko domobranstvo e dalo duSka svoji borbec.ostl ze prve dni tega leta. Ker so .'judje sami spoznaval; prave namene OF so *e spontano stavili na razpolaga p roti komunist čni akciji. Ta ideja se je vedno bolj Sirila. Tudi kdor je horel obstati ob strani, je bil nujno prsiljen, da se je pridružil enemu aH drugemu. Kakor :zgleda, se OF sprva m zavedala ustanovitve dom branstva. Tako se je zgodilo, da je AVNOJ lard v novembru odstavil kralja in se proglasil za edino v ado na teritoriju b-vše Jugoslavije Januarja letos pa so začeli komunisti previdno in postopoma razlagati pravi načrt j: .rernacionale. V dneh 19 in 20 februarja se je ustanovil SNOS (Slovenski narodni osv- bodilnj svet) nekakšen komunistični parlament. To je bil prvi korak na poti k boljftevizaciJL Tudi SNOS je odstavil« kralja, ustanovil »komisijo za ugotavljanje zloč ncev« in »versko kom sijo«. Posebno poz most je vzbudila ukinitev VOSa, katero fu kcijo je po daljšem času pre-vzea VDV (Vojska državne varnosti). To je slovenska komunistična GPU. Pole? VDV so k'munlsti organiz reli NZ (Narodno zaSč.to) kot kriminalno polici.o. Potem so biJi razpisani davk:, volitve in pod hno. Napove rana je bila tudi ustano_ vitev NKOS-a (Nacionalni komitet osvoboditve Slovenje).
Vse te komur istične načrte pa je zmešalo domobranovo, ki je p:lno sveže moći in jeklene volje nastopilo svojo pot. V njem so se znova strnile vse p z.tivne sile slovenskega naroda :n se še podesetorile. Za domobranci se je ustvari o trdno proti-komuniatične zaledje. Tudi tisk je stopil v ofenzivo nakar je poverje iStvo IOOF za Dolenjsko 10. februarja letos poj smrtno kaznijo prepoveial? č tati ljubljanske časopise, enako prepoved so doživeli s strani komunistov tudi primorski S:ov< ne: Radijska oddajna posta a v Ljub. !;• n je Že jesenj leta 3 913 uvrstila v svoje sporede tedensko po dve uri slovenske ljudske o daje. v katerih so bila obdelana vsa vprašanja, ki so pomembna v tej odločitvi slove-skega naroda. Nadalje ao bi a prire ena številna prot i komunist čna predavanja za vse sloje prebivalstva. Prve dni Fa  teta je prebivalstvo  z navduše-
podplsovalo   pio^omunistično spomen co.
G. de na vse to »o se začeli komunist-
odmikati v ozadje Le štajerska divizija, ki nI bila za časa poučena o dejanskem pol ža u. rs sledila taktik* vodstva fa, je napravila nerodnost, da je prezgodaj iz-resnico o komunističnih namenih. Dne 30 julija eta 1944 je IOOF izdal izjavo, da aje domobrancem pos!ednj0 možnost r S tve !e ► takojšen p-estop«, pa tud: za vse »cakavce«, da e edino ta izhod rešitve Se odprt kajti »OF .. nima navade sa-r:.i, niti z praa im oblubam; niti z napovedmi Kar je obljubila in nap veda'a ~ se je doslej tu \ izpolnlo.« Tako so komuni upali, da bodo razkroji .i dom branske vrste. O tem razkroju je od unija ialje piša] ves komunistični tsk. 30. avgusta je Tito nastavi] 15 september kot covl >zad_ nn rok« za vstop domobrarcev v nov Temu proglasu So hitro pridružil Se mo-•" : ' *** 1 W naj bi trajala od
~°, l; o 20. septembra. Kakšen uči
£ek je imelo vse to, je vsem d bro anaao ^asprotno pa je razkroj zajei komuni-' Btčne vrste, in sicer prav v času ko se je   bojišče   približaj tudi  naši domovini.
1 a trenutek ao hotel: dočakati v pobu ^ofa. pa se je BgodOo ravno nasprotno zaradi tc^a so začeli prevzemati vsa od-f;o;-aDnios:a vjtomaBUtumb Krdelih in
v OF-   Razkroj pa se se vedno radaljuie Cito je  proglasi že  tretj .   »sadnji« Poziv VSem    jaapeljanim«.    Tokrat    pod kr.nko amnestije  Istočasno so komunisti pro-la
Bili >p:slednjo totalno* mob: izac jo od • katere niso izvzeti niti tereiuki komun.-slični delavci. Kako je tudi to aparilOi )e prav tako vsem dobro znano. To je v nekaj besedah, komu. is Učno delovanje v letu 1944.
Vsa borba domobrancev p. oti koznuttfc-stičEuim o. rcniom pa se ia^.o raz. iei- v pet razdobij:
1. Dota zimskih mesecev od januarja 3o srede marca kv, ^o se domobranci utrjevali v novih po=tojan"k^.h v okolici Novega mesta n Ljubljane, komunisti pa se zarad* decembrskih porazov v Koče.i to z., j I zime niso upali mnogo napadati- — 2. Doba prvih poml-dai-kh mesecev, od j srede marca do 20. apriLi, k-> so kcmimi-Btičc.-i odredi povsod poizkušali vdreti v domobranske posto.an^e. a so jih aomo-
Z D-b
tosne do_
z nemškim civilansi nrebivsI^tvEm
ZnaeHnb je poročilo neke porcčevalsJre agenture ki navaja, da je bilo već ameriških vojak: v disciplin ranih in kaznovanih 5 posebnimi odtegljaji pri plačah ter
drugimi ukrepi, ker so navezali >pr:jatelj-sk^ 5t ko: z nen;Skimi civilisti Istočasno pa je objavi' dnevnik ?D:ii:y Telegraph« test. ia je Eisenhovver piepovedal svojim vojakom, da bi govorili z Nemci, da bi se dali vabit; no nemških civilistih, da bi sprejemali   kakšne časopise ali  knjige ali
da bi bili v kal'rćnera kol: stiku z nemškimi državljani. Ta zadeva bi ne vzbuja a Pa^n'o. sa^ n med Nemci mkocur kf b: h^*e^ občevati s turnv vojaki, k; lih ie dovstve poslalo v Evropo za «micevz»™je V.e^ž-T ter evn-op^ke kulture Nemec/ki bi ptM ab;l kakšneea ©cvralnega voiaka. bi ne smel biti po 24 urah već med* živimi. Ce se /nrvn; nemSki fori?n!k Mnrtin ?chv-abe ukvai^a 5 temi odredbami ameri-,Ske2ra in britanrVojj-a v: hovnesra vojaške sr a poveljstva;  potem je to predvsem zaradi
"     ^d/iv. Rrltnnci ln Ame. -i na bTiznje đ c^-'ke ne le Iz vojaških   temveč tu*  po!;ticntn razlogov
Verietno so govorili ameriški vojaki. KJ
SO hi-" -r>^'<--» —• r>r> pr>-<^^*»- v. nnrf-orr.jv, oreranih z nrm.*k<m* elvlttsll o brezpomembnih vaskdanfih stvarali Toda to je strogo prepovedano Zakaj? Navedeni nemški do^t-mik wxv7pr'a, da je smel nemški    vojak   v   zasedenem sovražnem
ozemlju zmeraj navezati stike s civilnim prebivalstvom. Tudi v sovjetij v^li ner-ifiki vojaki brez vsakih ome.'l. v z domaČ1 m prebivalstvom. Prenočevali so v zasebnih stanovanjih in politične ideje r*o-
ve Nemčije so se navzlc temu S rile od ust do ust. Narodno«"cinlist (ni Nemčija ni imela nobenega strahu zaradi tepra f'e r- nemški vojaki provo; ili s komuiiistični« mi Rusi, liberalnimi Francozi, BelgljCj ali X .'ozemd.
Strotri ukrepi amerlBaJega VflKja/uega vojnega v:^7tva pa kp.žejo strah, da bi r.nc e-5ki ter amerišk   vojaki lahko v : argovoj-u
z nemSkim civilnim prebivalstvom spoznali prava o?adja židovskega hujskanja. Tuli bi se lahko prepričali, da je popolnoma napačna slika o Nemcih, k] jim je bi.a ^rikTzana v lažnih var' jfvib ps^opagasdnlfa člankih Martm 5ehwabe nravi'n- sklepa, da bi ameriški ter britanski vojak lahko priili ob natančnem spoznavanju sedanjega ustroja nemške države ter niemn pridobitev do p' epričnn;a.   da  so  v narrdr.o-
socialis čni Nemčiji že davno izpolnjene najv sle želje, ki danes o niiii §e sanjajo britanski ter BmerlSkJ delavci v tem je pravi vzrok t^.ka-5 ne srrr^o ame 1*k1 voiak °rovoHt z nemŠTrbn ervPnbn prebival s t vom ^pk^i r»o «mpi'o tfuie^emati od njedra nob-^nih kn*v časopisov tn zakaj ne smejo z njim ua1 ezati niti najran-ie^aih stikov.
branci povsod štrli, mobraaske   ofenzive   proti   komun stičnim o-redom cd konca aprila do srede avg'istd. — 4   D-Dba velikih dornob. anskih uspehov zaradi   nove  taktike  skupnega   delovanja i vseh domobranskih tKvn.h •'•upu .d srede j avgusta da. je. — 5. Doba domobranska ga I poleta po vsem Slovenskem oa n-^veiii^ra dalje.
V tej dobi se je domobran ka misel močno razš.rJa tudi na dru^e predele Na Gorenjskem je bilo prav talko usi ncvlje-no domobranstvo, na Piimarske.n pa so narodnim siražurjem v boju proti komuni 7_mu stopil: ob stran močn. b.a s^; pro-tikoniun si.ča. oddelki. Po prv_h te-ln.h leta 1944. je bil položaj domobrancev v boju s komunističnimi o. red. zco težaven. Domobranci so imeli svoje posiojanke 1« v okolici Novega mesa in Ljubljane ter ob notranj-k. progi. Osamljena domobranska postojanka je bila še v KcčcvjU. M č-no pa se je po.ožaj na prot.komunist.čne.n bojišču spremenil v dneh po 23. marcu, ki so ga vodje komuni ličnih odredov proglasili za začetek splošne protJ^omunisti-čne ofenz.ve. Komun su so mislili, da bodo mlade domobranske če e že v prvih spopadih z lahkoto premagali. Povsod pa so doživel: zelo hude poraze. Za uvod teh porazov lahko štejejo znano un.čenje 4. bataljona kornumstične Cankarjeve brigade na Javoiicl, ko ,e 16. marca skoraj na enem 'Cmcm mestu uOe. a u 132 k mu i-
stov D'/u dni nato je moralo okrog 100 komunistov plačati s smrtjo napad na Trško goro. 23. marca je novomeška u iarna skup na vdrla v Trebnje Pe; dm :.o neje je ista skup na z dveh strani vdrla proti Kočev-ju in c-člsi.la ozemlje do Rlr ševega. Straže, Soteske in Toplic. V prvih dneh aprila so komunist: pokušal; z napad, v bi žin; Ljubljane. Brez uspeha so napadli v Crnj vasi. Sred. aprila pa so domobranci iz Vtl.kih Lašč krepko suni. pro i Sv. Gregorju, izhodišču komunističn h pohodov. Zaplenjena je bila zastava L vstiko-ve br srde. 20. april je bil Zd d >mobranc2 pomemben mejnik. Ta dan so nam:e:- domobranci prisegli, da so za boj proti komunizmu pr pravljeni, da se bodo borili ob nemškem vojaku za lepšo naro.no bodočnost m v ta namen žrtvoval tud svoje življenje. Kako pomemben ^e bil ta mejnik, moremo šele danes spozna . ko gledamo pred eboj vse domobranske bo:e. Od tedaj domobrarec ne pozn \ več umika, temveč samo — zmago Teden dni po priseg: so domobranske čete zak,;uč:Ie vojaške vaje. Ustanovljene so , bile tudi nove posto:anke. Domobran~k- pove jni-štvo je počasi, a smotrno premikalo če*e v ozemlje, ki ie bilo v območ;u komunist čn:h odredov. V tistih fco:ih pa "i v boj h stotnik Cerkven ktin Harbič Nekaj dn; pred njuno smrtjo je iz Ljubljano odrinila v boj domobranska skupina majorja Krža, ki je v ene-n pohodu utrla pot od Velikih Lcsč m mo Ambrura. Mirna in IST.^kr n^^a do Kr-Skera. V tednu od 18 do 26. apr la 1e bila ustrmovljera domobranska post Janka V B bnici V boijh s tem v zvezi 'o pad'o okrog ina komunfsw 2^ r-^rila so «e riomobnnci borit pkrog Mirne peči in pr: Trebnipm kjer je F.Vupai pa !1o nad 300 komunistov. V Juniju na ie Tito izdal ukaz 73 sp'ošno ofe-z'vo Takrat so b le s\'oiih postojankah >e dorrab^^n-ske skrtpine majorja Kr-'*a in si tntkov Stamenkoirca in Menčm-'na Junija na je nastopile že četrta drmo^r-m^ka udar na skupina rod vodstvom stotnika Vitka Rupnika. 20 junija je bilo odlikovanih nad 140 Men ;č^~! nov'h borcev 13 avgusta sy> še zaeel! na;boIi ti-n«^ni domn-bran~"' br.^:. DonK>f?ranake boine k^inin^ ^o pr-vTfč skupno napadle Dakiipv d:v'zi-io. ki je imol^ okrog 150 o^d'-b Nadalo se ie S£££exi5e ^r^1Jn P:^«-
jir.e m Čateža. 3 sepembra so \ se omo-L r tnska bojne sk up ine vdrle v Lo^ko do-! no. Po tej zmag; £o se v to dol no se tr krat vrnile. 26 septembra ie d živela 18. komum^tičrka divir.Ja težak por ■T Ni B oša. piaBoti e te^aj padi« 55 l<i^n -ntatov Sredi ok'obra ?o prISie s S*- r-skega tri komun stične brcale Domobrane so I h napad' in s pr boril: svojo največjo rmago v letu 1944. V teh bih je pad o okroa 720 tolovajev, I ima nt: so komunisti še enkrat" :r--°-:u III nape i St V.d Imel: so 30 padlih. SreV. novembra je bila utstanovljena no-, a domobran :k: b j-^a skupna v Veiik> T šč h V ist h dneh so domobrnnsfce t e skti-pre vdrle v Belo Kr jir.o. V ocl.:ovor so Immunlsti napadli Kcč vje in v *r: m ovnih :-o;:h zgubili na i 150 mož. Novembra je b;lo na GSoren skem vs anovljrnih tud. več OVnnotaranskjh pos:ojar<k. T k a: je b-lo dorr.^br~nstvo uradno us nnovlienn. Ni Primorskem so narodni stražarji us'ano-vili udarne skupine, v boj pa so Stopile ro'-e moč prostovoljnih protikomun s i-čnih odieikov. Decembra je bila oči-cena Vipavska dolina. Tocr-. meseci je znova stekla železnica do Kočevja, nova postojanke ob plavni dolenjski progi pa s»o omogočile direktno zvezo z Nov-m me-
S'?TL
To je v nek" i besedah podan presl-d domobran^Jtih u°r>ehr>v v le*u 1944. Domobranstvo, kd mu je dal naš prez:der*t di-vizijski general ?. Rupnk življenisk za-gOTJ in ;""en cill. s+ojt dar.es boli trdno kot kdai koli v službi doie.ovne. T uspehi so nedvomno trden temelj za nove in vešPke uspehe v protJcomunist čni borbi v novem letu 1945.
Zanimiv je prepis depisa Staca 111. op Z   Alpske  štev 13   ki  ga je poslal
6. novembra šiat> Gorenjskega odreda vsem celičnim sekretarjem edinic Gor. odreda in ga je podpisal pohtkomisar tega odreda S:evo P bore. Navajamo poglavje A točka četrta :      navodil, ki se glase:
»Vrata v Partijo moramo imeti na široko odprta, pri tem pa moramo pravilno razumeti šu-ino Tartije pn sprejemu novih članov. Vse stare partizane ki s tem. da se^ borijo v go^du. izvišuj^jo program Partije, je treba sprejeti v Partijo, če se čutijo komuniste, priznavajo družabni red v S- "VJt^Lski zvezi za pravičen in žele, da bi tudi pri nas vpostavili tak družabni red Vse kandidate je treba sprejeti takoj, ra-sen onih. ki so v času kandidature poka-zaU, da se v Partiji ne bodo razvili. SXOJ mora postati res masovna organizacija. Paziti j«, .reba, da se v Partijo ne vrinejo tuji
itd   Vse čiane  Partije pa Je treba smelo
dvigniti na odgovorna mesta.«
Stab odreda daje povelja za sprejemanje v Partijo! To je Ze aam po sebi najjasnejši dokaz, da je vsa tako zvana »osvo-:ia* vojska ie komunistična milica in nič drugega To pa dokazujejo besede »Vse stare partizane ki s tem da se borijo v gozdu izvršujejo program Pa»tije« mar niso te besede več kot jasne Vsi partizani torej, ki se bore v gozdovih, izvršujejo s tem program komuniatične partije* Ali smo torej komunisti  uh ne'
Izredno zanimivo je Rako gledajo komunisti na kmete «kulake)! Nje smatrajo zgolj za tuje elemente! Naš kmet torej tci je steber slovenskega naroda, kmet kateremu se mora ves narod zahvaliti za svoj obstoj tega našega kmeta na-zivajo komunistični zločinci tuj elementi Naš kmet sedaj vsaj lahko ve pri čem je! elementi   ikulaki),   nezdravi Intelektualci
IZ: lio 12 s hcmunlstlzno svclnda
Priobčujemo leak. ki so ga ljudje našli v St. Petru pr. Gorici. Marsikaj nam pove pove po tudi o usodi zašč tnikov in teren-cev. Kar čujmo, ka nam ima povedati*. 2,r. \ru j mo vse za svobodo!
RTe;l nami je še vedno ve'iko ljudi, ki ne razua.ejo smisla našega osvobod.lnega boja, ki ne uv dijo. da mi ne moremo do-seč n iSef a cilja z zas.are.imi mešča"sk:mi metodam: agitacije m mahanja v prazno, ljudje, ki se ne morejo otresti svojega meščanske g m.šljenja,
To so »tovariši«« ki živijo pod okupatorjevo zaS&to in m sbjo, da se tud tam borijo z; svobodo, če so enkra; odrinili nekaj visolakov. Mednje sr-adajo tud. on. »tovariši terenci«, ki so preprčan-., da je njihovo skrivno dek>, ki ga vršijo, mogoč? že od leta 1941. ali 1942.. zadostno in da so za našo borbo že dovolj dopr nesli Nazadnje so suha veja v ru^em gibanju tud.
e     • *
Vse bolj kakor vojna z »daljnih bojnJi poljan« prizadeva štajerskemu slovenskemu ljuos.vu gorje notr-mji sovražji k*, komunizem, ki že dve leti vara preizkušeno -n v trpljenju onemoglo ljudstvo z neko »svobodo*. Pod tem lažnim geslom je zločinska O F na Štajerskem pognala tisoče najboljših slovenskih fantov in mož v gozdove in jim s svoj m brezmsein.m početjem za vedno preprečila vrnitev v ledno m poš eno življenje. Varala je pošteno in narodno zavedno ljudstvo o nekem popolnoma osvobojenem teritorija ni Doienjakem, kjer vlada zlata svoboda in se cedi mleko .n med. St:xišne so ob-odbe teh nesrečnih, te: so verjel in bil: grozno razi)čarani ... v nebo -pije k • batih z.i Ijanih, ki so zauprsU in mesto :>vobode našli v gozdov.h tragično smrt... Ta-^n: j~os\ obojene ter Unije« je prog ašal komunizem lud. na Štajerskem« pohorska republika, savinjska re.ub ;'.:a. p i avska re-publ.ka :td.... CF je nasilno mobi", ziral « \"ee m>ške v hribovci h d 'ih Sta e.s . a že meseca maja. Slabo oborožene je ko-munis ična komanda s lila v »osvob 1 Laa poi e' a« in vaj m. ->1 r g t r č .i so morali budno Btražtti mčie »narednu republik«.
Ze več me.^e^ev se je glasila aapel iva pe'e.Ti osvobojen ja po rk^ro vse Sta -ck Tedaj pa je nemška ob'as t hodala r ~> -glas, da se morajo do 1. decembra jav ' vsi. ki so pros ovo'jno ali prsi eno Šl v gozdove, nihče ne bo Iraznovan. "Le malo je bilo oiziva. -aj ;e ter <r 7e-n s rri vse, dn n: b:]o nikomur mogoče ubežati Ko je rok potekel so začel Nemel z resnejShnJ akcijami Najprej so očistili Pohorje. Razpršene skrrpine s<? pot kaj o le še po obronkih obširnih pohorskih gozdov nad Slovan ;:m Gradcem.
Prav tako so se pretekM te<1en Tzč^.e
čistke v Savinjski dolini. Po majhnem, r. ' nem komunist.čnem odporu pn Mozirju, kjer se je začela »nezuvzetna obrambna i.n.ja osvobo.e.ega teritorija«, se je začelo splošno komun.stično bezanje v gornjo Savmj ko dolino in še naprej v v.soke Savmj^ke plan me Brez bojev je padla najtrdnejša »narodna oblast«, ki je za vse »večno čase« uvedla v teh krajih »nr.rodno upravo«.
Tud. področje nad Vranskim je izgubilo svoje »osvoboiielje«, za kater mi pa ni
tamkajšnje ljudstvo prav nič icalo^alo Pri tem imajo mnogo zaslug tud hrabn gorenjski domobranci, k- so pokazali ljud-s'vu. d i je na Sloven kem še drusa voj-
I  kj hrče pribor.ti domov m res pravo rvobodo. Tako je komunizem na Stajer-sfeem uirpei v zo.Injem 'e.lnu -ilne izgube saj je povsod moral pustiti » rdne položaje« n bežat  kot pl snu zver v neznano
' Ć o.d. Kolik j mladih in nedoižn h .. c:ij je zo; e padlo, kol ko zapeljanih ž'iev iz najboljših slovenskih fantovskih vrst je zope' z ihtevaJ zločinsk komun.-zem 7a uresničenje svojih protislovenskih in brezbožnih ciljev... Pa tudi doslej se ponosne vasi s.i po krivd: brezve tn:h na-rodn h izkoreninjencev začele goreti in n- rodno premoženje ^e na vse n^č.ne uničuje.
To so sadovi »narodnega osvobojenja« in taka je i ka *zlate svobode«, ki jo je p.i-.„-sla zlagana OF štajerskemu ljudstvu.
Toda tudi Štajerski Slovenec ?e zbuja in se skuša otresti la.-n vih vab o srečn bo-dočoost • To  i' kazujejo ma^ovn begstva
:z gozdov   T Vo se povsod odvrača od
»osvobodilne fron*e«. ker \ £?d",o bolj j^sno s| o • <' a. da ^e a nje -k: ;va pravi komuni rem. katerega Štajersko narodno in versko zavedno ljudstvo nikdar ni maralo.
ulEegnfgfe*4 naj \& IJtzdje, kit^ics1 fe afiogtasaa Pepca Baker, lu |e postala seda] psa^mll5 D« Ca.      ^ vojske
Nemški dopisnik poroča iz Stoekholma sledečo zanimivost. Nekega jutra izotopi na El zejskih poljanah francoski poročnik iz elegantnega avtomobila. Toda poročnik ni moški, temveč čokoladno rjava gospa. Mimo idočl jo takoj spoznajo: to je plesalka Pepea Baker, ki si je rzrnis-ila sedaj svojevrstno nraškerado. Zadnja leta je bila — seveda samo na papirju — stalno na smrtni postelji. Iz severne Air ke so pr hajala razna slaba poročila o njenem zdravstvenem stanju Po teh poročilih bi morali že davno domnevati 3mrt, če bi bilo pri vsem tem le 50 nt resnice Toda vsa ta poročila so bila samo velik blufi Jozefin.n Baker je nam-
res postala mea tem — de gauli«tXa Znala s!  je izposlovati  od De Gaulea   na podlagi
neznanih zaslue kot edina ženska v Franciji pravico nositi noročniško uniformo. Ce j> JožeHna Baker hotela s svojimi namerno Iru:.     u ■ ni poročili o smrtno aevaro; bolez-
ni vplivati na a Izne oči svojih nekdanjih Oboževalcev, pf.t*:m uganja sedaj svoje kupčije z De Gauieum. Ce tu.U cenijo njeno pie-moŽenje na več milijonov.
V čc:n so rjene zasluge? Vsak večer nastopa Jožefina kot poroča k na odru pari-škesra kazna in razvija ob ploskanju na-vzočnih veliko francosko trobai-vnico Ljudje, ki zapejejo potem skupno s to pretka.no mulatko marseiezo pozabljajo očiv^dno v vinjenem stanju, da je ista ples-ilka. Ri ie se n uniformirana kot franeo^k. poročn k. še pred par leti plesala pop Inoma na^a na istem odru svoj razvpiti in zloglasni ^plcs banan« Pozabljajo p.T tudi na tezKo ^orje
ki se je znašla v njem Francija po +ot?vo-boditvt«, ko so Ir^hko stopile v oepre^e pa ri£ke javnost o«ebe. kakor je nekdanja zlo-grla^ma n^sra plesalka* ki se *Mnj sprehaja po nanških bulvarjih kot francoski — poročnik.
rnfrr-----
Izl p3vzs?j6rj3 Acsier£Cc:r:'~«a !a Az^0rc2ein težke shr'Si
V An^.ij čuti j: v za Injem Času p~s- tono skrb zaradi pojavov v Franciji. TckIs ne samo  Angleži,  tudi  Američani kažejo
strah zaradi te^a Znač Ina ie vest kj jo je objavil angleški list >Truth«: »Francosko nrebivalstvo n dela danes n ti najmanjše azlike med krivci in nekrivci. Tu-čL ni nobeneera znamenja, da bi se to razpel "ženje ub'a.žilo. Lahko govorimo o pripravi 01 iavljanske^a prevrata ali puča, k: se pričenja navadno a tem. da se pol določeno pretvezo odi*Trnnjujejo morebitni nevarni nasprotn ki« Tako so Angleži dobili žebelj v glav?- V Parizu ne gre namreč več za zasledovanje takr, zvanih »ko-labcracionstov«. ki so se baje »kompromitiraj.« z? adi s»vo};g-a sodelovanja z Nemčijo Skrb Anglije in Amerike se stopnjuje predvsem zaradi te°ra. ker se lan na dp.n vnt:r novi ^okazl. ki l*a*pio. da
s«e b^Ao Bfotikva *'rneb:t! ^votib vod:Inih nasprotnfktnf v Pranclfl "^^k- se n^jps n hrle tudi arot^H-s Cb Mavnrrasei ki *e težko o ri^r^ t»"1;>'' r*.r> y*i b;i Nemcem *^ri_ ^ al naklonifen Rt1 na j** od vsega početka orot-' vaaJtcmu konMUj^^cnemn eksp* rijTientiranJ u. In v tam j)e bil vzrok.
da s ; :i tem *prezali« ce;o njegovo znano Nem£ ji sovražno mišljenje ter razpo-I r   :je   Imel je pač svo e pnstase in ni
Lahka pripoznal gro Uoskve Zaradi tega bi imel tudi mežnost da bi svoje mnenje javno objavil. Torej   1 vojno nevaren mož!
Fo drugi strani pa kaze gauiilFtiCna Franc ja neko neverjetno »velikodušnost« M Tho ez je bil ob prihodu v Pariz navdušeno sprejet, če tud je v težkih okoliščinah zapustil Francijo kot dezerter Njegova si ka je izvesena poleg De Gaullo-ve na vseh r*-.ler>nih tablp.h in v vseh pro. štorih Pozab!:eno >e da je v težkem trenutku izdal svojo domov no De^raullistična Franc:.^a pa istočasno zapira ljudi. kJ so bili pripravljen: Žrtvovati svojo srčno kn
za  francosko   lomovino fc
oni. k; trdno verujejo, da so žrtvoval dovolj, če sta eden ali dva njihova sinova pri par t zanih
Tovariši m tovari^ce! Ali veste kam vod ta n.čin mišljenja? Do uničenja nase svobode'!! To so nasi borci že davno spoznali .n se odločili, da vsemu temu n n pravijo konec.
Pri vkorakanju naših edinic XXX. divizije NOV in 1 OS v Ajdovščino m Vip vo smo pokazali, da nam je zmngn n sv< boda več kot tarnanje takih »tovar 5ev« Naši borci so nastopili CKli<>čao, polni revolucionarnega duha, k kor ga poznajo le bore: za svobodo in so piegazih vso zastarelo meščansko moralo
Niso L.kvid rali le ne i: a -.zdajalrev in okupatorjevih hlapv^ev. an.pak so 'cmeli to poči5tih tudi vrste tistih »papanov«. ki imajo sinove pn pariizarkih Brez ozirn in dosledno so jim pobrali vse. kar so imeli in kar lahko služ našim borcem za nadaljevanje boja.
To nai vam bo vsem zrled nai odore vsem oči. da bomo nadaljevali borb« do-«;le ;no   n brez oz ra.
Nočemo uničenja naše svobode !
Hočemo svobodo nnro I za vsako ceno!
S. F  — S. N.
Ako ste tetak pazljivo prebrali, b<w>te
videli, kaj čaka prav po-ebe.i z:šč tn ko in terence tud; v kraj.h. ki so danes še mo-geče pod okriljem »okupatorja« in domobrancev, ako ne tri bilo več te^a ah onega?
Veliko priznanje za vse delo za »narodni blagor«, ki so ga vršili vel možje in m-rodne dame. ko =o poSUjal sinova v gozd. da ne bo io »prepozni« in da bi tako 73-M njihova »i •terce«. Z vse to je a o eno plačilo^ izropanie za svobodo vsega
Le*~k polrjuie rudi novi. e k: prhniajo v Gorico in drugam iz V pavske doline, kjer čakajo ljudje v str-ihu in trepetu dan za dnem ali — še bolje — noč za nočio, Vd i] bodo k'»mu d'-tj s^>e< p id v 1 iz gozda da vznmeio poslednji ko^ kruha ki ga 'e hrani eospodor za druimo. ter vza-mpio §e n^ega.
Vsi tisti, ki gledajo danes le 7. teb ali on h ozlrov v gozd. noii:te in pnizkustta« kakšna je ta  komunistična svoboda!
Danes, ko je stiska za obleko In obutev, ne sme ostati nobena taka stvar neizrabljena. Ce jih sam. ne rahiU\ prodajte jih nakupovalnici Socialne pomočL
G1a\ma poslovalnica Socialne pomoči za nakupovanjr oblačil, obutve, p* rila, posteljnine ;td. je v Gnili-ču št. 4, na-
"iti dramskega eledaHščat.
T
ogllatti Je Izsilil cblliiđie vclliva
Pod pritiskom dogokov izs: j*:na uijrovra avtonomija na sic.l'ji-in s iciim i. ferva • demonstracije   v   Kata ijt,   zme ai   :^ iJ
vztra na sahteve j žno tali n- ih ■ r -kovnih zvez po viijih p . či.h. ki n J b b e prilagođene naraščajoči draginji \si t n drugi d«»gdki nzTač,ijej< danost Honom«-jevega režima. Nič mani zn čMen ni poskus, ki s<» ga p:i .raviii komunisti v m:*1 u Materi severno Te entn, kjer so h<>to i ur -d'ti krajevno aovj teko up jvo u-o a Bonomiie e v ad".* jje trm mig -ov«. k r je p<) >z^<»xi*vi so iaHoe v to de ovne s: - rike iz vladne ko.i'"ici^e odv: en njen 0 &t J
d taktike in dobre vo]ie k mu^^tov. B'tncmi ie za k«mer februar a raaptsaJ ^^čin-^ke volitve. To je mo-ai s*oriti na p-it^k 2estop-ika m'nist:«keea prcid»edni-<-t  faa   komuni« * č e"a š*»*a To^'; t i j Cm
tuHt trrp teoretične pri -b'in k h vol tv h nred^sern za Inka'ne zrd ve lotovo ni pn italijanskih komunistih n<» ab e^a okol-
no«? rla «o v ^> an'^i 1P31 vo i e bHn— -Ice v<>!:t"e đo re ^'u^o^nr^ih izbruhov »n pa [ca m^n?>»h';e TiMi ni Togliattj orikri-vaj pravih namenov, k» Mh 'e laflfojoval z •hevo oo rBZpisrj ob'i^v b voite- Itali-I n^k: kom-u"!i~ti pojmujejo ra7j);^ane ćn^'e vo''* o Vot Hkcijo za okrerJttev oji-hov^rn vpliva.
i^rvr^'^i ♦č-'a > a Vtika W ka£« tuđi v urr IfaliM v dvomi 'uči M d t m 1 o -o To-"Hatdir»vi komunfc^ti z" co'^ir^li t> B'»-nomHcvm re'imti '»dr1"- ?n-> m<^Uzji p ke ijUrre^e ?n 'md ko *o odobrili st ''i,v ja onf«ni^k*» dprrv^^rante oa k" ž jo s -dni na^e-o da r^zk-oiiio v zvezi z ot>-č'n^kirni viififvai||1 d'itav^o a\"t«»~ite'o, ki 'o na nin^ ~: — ">>m wcda^»ji tr^1! Bn-nori^v ^e,:m Tu^i v taboru <>*tal h političnih KVrmffi "n -Vn^i-'r v ;um» It 1 ii no<j+";a la^no. da ryv1o nKči^ske vn«i4ve not^ii  nntranfa'h^itlCnl i*a'i n ^kri raz~
^  rem n5* m>
o^~~\v, v»^!«i (»n'i^n-i'^'i nflr^^a kri -e n> jH^p ;r*~r> -o? ;h BhOTtaffttih Anphi >n ki dt»^ ^k^b zp "^a'-danlj kruh ;n -»«••0   vs       ni s
G i- M H- B v naših priimkih
Krstna imena Gospar, Melhifrr in BclUnctr žhuifo v Hm>1Hn9i pr&n&ih — Odkod hneni
gasperček in belteU?
V poznem srednjem veku. ko so na Slovenskem iz krstnih imen ravno nastajala in se uveljavljala rodbinska imena, so iz ruaših krajev rad: romab častit relikvije sv. Treh kraljev v K6Ln ob Renu ali V Kelmorajn. KJjub temu požrtvovalnemu Čaščenju pa se imena sv. Treh kraljev, Gašparja. Melhijorja in B»l*<-zuarjo. nikol niso prav posebno rabila in se niti od daleč ne dado primerjati z znanimi našimi krstnim, imeni, kakor so Jurij, Janez, Matej. Andrej itd Takšno stanje nam izpričujejo za starejšo, za postanek priimkov merodajno dobo razni urbarji Tako n. pr. v sevni&kem urbarju iz leta 1448. naših imen ni najti, d očim v turjaškem urbarju iz L 1467. nahajamo nasproti 55 Jurijem in 38 Janezom le 3 Gašparje; nekoliko pogosteje srečujemo naša krstna imena na Štajerskem, kakor nam kažeta n. pr. spodnjepolskavski urbar iz 1. 1504. in vuzen:5k. iz L 1536. V odvisnosti od teh ugotovitev je tudi večje ali manjše število slovenskih priimkov, ki so izvedeni iz omenjenih krstnih imen.
1. Krstno ime Gašpar se izvaja preko svetopisemske oblike Kaspar iz perzijskega Kansbar, ki pomeni »zakladnike. Kot osebno ime so ga naši predniki nekoliko bolj uporabljali kakor pa mi, zato ga imamo razmeroma precej ciobro zastopanega v priimkih V slovenski narodni obliki nastopa v začetku imena vedno glas g, v sred n: pred p pa glas š. le redko tudi s. a že tal:rat bolj v psavi kot v izreki Oblike, ki imajo na začetku glas k, so nemške.
Ime Gašper živi v š'eva}oih prihnidth: Gašpar in Gašper na S ajerskem, Gašparič in Gašperič ravno tam, Gasparitsch na Kočevskem, drugod Gašparič, Gašperčič in Gašpar-čič na Gorenjs-kem in Primorskem, Ga-Šperšič na Gorenjskem in Dolenjskem, Gašperc in Gasperc v okolici Ljubljane, G a š p i r c v Solčavi, Gašpar-ček in Gasperček okoli Ljubljane, Gašparec, Gašparovič na Štajerskem in G a š p a r j e v e c kot hišno ime v Podlukovici pri Brezovici.
Iz nemščine žive med nami imena: Kaspar in Kaspar, Kasper in Ka-šper ter Kasparec, iz po»manjš?.r:<? obiLke Kafperiin pa na Gorenjskem G a -Šperlia
Iz italijanščine oz. fnrla^ščine 60 priimki: Gaspari in Gaspari na Štajerskem : Gasparini in Gašparini ter GasperinU) in Gašperin na Fri-morskem. Notranjskem in Gorenjskem (v Kamni gorici so se naselili italijanski žeb-ljarji) ter Gašparut m Gašperut na Dolenjskem.
V zvez.; s tujim priimkom Gaspari je treba pr pomniti, da so priimke kak »r Gaspari, Fabiani, Martini, Gregor. Filipi i dr., sicer resč za • med Sove ce italijanski naselniki. toda najbrž ne vseh. kajti nastati so mogli na naših tleh tudi brez italijanskega vpliva in njib nosilci so ČLslokrvni domačini Slovenci. Za upravičenost takega presojanja omenjemh priimkov nam nudijo dokaze cerkvene matice. Iz načina, kako je mat čar vpisoval novorojenega otroka v krstno matico ali kako J€J£z nje izpisoval podalke za kakšno listino, se nam jasno razodeva pos'^nek in razvoj tovrstnih prilmkpv. Pri vpisovanju novokrščenca je namreč mat čar k otrokovemu pravkar dobljenemu krstnemu imenu dodal iz prejšnjih zap sov ali pa le po ustni navedb: še očetovo krstno ime, Id ga je :.<!•; afl v I alfi s,; m ro iljniku, ker so pri nas vse cerkvene knjige pisal-v latinščini tja do L 1734., ko je za ukazal cesar Jožef II.. da morajo v bodoče pisati matice v nemškem jeziku. Tako se je na primer prvotni latinski vpis »Mlchael f .-lius leg. Casparic sčasoma akrajšil v »Mlchael Caspsri« in v tej zvezi je latinski rodi in ik prevze] vlogo rodbinskega priimka. Na ta način je mogeil nastati priimek Gaspari na naših tieh in brez tali janskega vpliva; pomeni pa prav toliko, kolikor slovenska tvorba poočetnega imena Gašparič. t. j. m'adi Gašpar ali Ga-šparjev sin. (Na tak postanek je m mogre-de opozoril Maks Gor .čar v Emologu XII, 91.)
2. Ime Melhijor je hebrejsko m pomeni: vladar svetlobe cz. svetli kralj. Kot osebno ime «e dandanes navadno sploh ne rabi, a tudi v prejšnjih stoletjih je bilo precej redko in se je po pričevanju urbarjev uporabljalo še najbolj na severnem slovenskem ozemlju. Zaradi tega so rudi priimki bolj redk. in še t po večini s Koroškega tn Štajerskega: M e 1 h 1 o r ter M e 1 h e r na Koroškem; M i 1 h a r., M i -lihar, M i 1 i h e r in Melihar v okolici Braslovč ter M i 1 h a r i č v župniji Slavim na Notranjskem. Med Kočevarji eo živeli:  Melchior, Melchontsch (Oberg-
foIL, Die Gottscheer J anaiUennamen, 1*82. 13. in Simonič, Etnolog VI, 108) ter r.Ial-char (Etnolog VII, 118).
3.  Ime  Ba'ta-zaj\ slovensko  Boltežar. je
po rrmesiju nekaterih staroperr/jsko Bal-thasar — vladar svetlobe oz. svet!: knez, po mnenju drugih pa babilonsko Be'sazaT — bog obran: kralja. Kot krstno ime ga imamo v stevdlriih oblikah, o katerih glei Slovencev koledar 1M2. 171.
Kot rodbinsko ime nastopa v Številn:ri in različnih oblikah, ka so nastale zaradi glasovnLh sprememb in zaradi krajšanja imena. Iz oblike Baltazar imamo: Baltazar in Baltazar ter Boltezar,
rlrfbarje\'e Moje spomine, str. 7 in 13). —
Breznik (o. m.) šteje panika j tud: goriški
prriritek Bavčar, Ba-učar. Baučer (prim. nem. Balzer). No sodi pa sesnkstj gorfeijski
B oltar, ki je po Andrejki (GMS 1939. 320 in 323) hipokoristikori od imena Ož-
bolt. dočiizn 99 mu zdi izp^ija\-a iz nem. "S V a t a: m-zjr.-. vcrjuUt, da^> pov«?m izključena. Mo*da pa je Boltar le tisti posestnik, ki ima fr'šo pri boltu, t j. pr; prepadu ali breznu. Pravilno razla<ro nam bo prineslo šele najdeno rgodov asko gradivo starih listin
i. Glede krajevnega imanafeai je zanf-miva ugotovitev, da nu..: mo na bio v en-
* y i
pooVnnacane pa Boltezar in E o 1J t e -
žar na Gorenjskem. Po nemški ofolSri Wa!đhauser so posneti priimki: B a 11 a u-zer. Bolta vzar, B o 11 a v i e r in Boltauzer. Koroška V a v t i ž s r in go-renjsid L a v t i ž a r s*a se ra vifa po Brezniku fK?.TD 1942, 6S) in po Glo^-srju fSTovar 190) iz Boltežss*, po Pintrrju (Ljub. z\-m 1910. 34o*i iz BaUh^us«r ali Iz Wald-hauFer, rnei*em ko Košt'al tako izvajan • izrecno zavrača in izvai-a ime iz WsM-wieser (2:vlie»r>ie in sv?t. knji#» 21 SO1*.
Iz okrotšnnr^a imer»a imamo pritnzke-Bolta v okolici Domžal, d.-u zoA Bal ta, Volta in Wolta: dalje Bolte. B o 1 j -te in Wolte na Dolenjskem in Grorenj-skem (prim. jme Bćllaru Pepo> B o 1 t n na V?<Č3ih in na* Št. Lar\berhi- B a ! t i č . Valtič, Paltič, Bolti č n Voltič okori Krke m St Vida Stični fče ni morda lenteri izmed teh prđknlcov tzve-^er od imena Ož-b-ait?) ter Bolda, Bol din in Boldinček (pn B^l 4 nč3cov>. v Tr-1831 m-nl Ivan Hiibir n Bol-klicali njegovega očeta. Prim.
zrnu se dinčka
je
so
kena n>: e-ze.-*a knafe isti n<*1 ene cerkve.
ki b: bila nosila ime samo enega izmed sv. Treh kraljev. V naši toponomastiki ne Daaaopaja nikoli vssk za*e. amoak vselaj vsi trije obenem ro1 skupno označbo. Po Glonerjevetn Poučnom •»lm'arju imamo kakih 10 cerkev ter i tiri kraje z imenom Sv. Tr je kralji (pri Maranbergu. pri S^ov. Pif^-ici r« Pohorju m pr Sv. Benediktu v Slcrj. goricah tar v občini Rovte na Kranjalcam).
5 Od naših treh ose'^nčh knen je prešlo
v obče ime samo prvo: gasperček se zove stalna šal riva oseba v lutkovnih igrah, kar je iz nem, Kasper le (prim. Kz^perletheater), med em ko g a & p e r-ček v pomenu majhna iefi*zna pečica pa
mervia ni m n»>van po «vtS4ai*š:'.u amrraAc je le okraj.*ano iz nemškega Gm ffprif-herd (prim_ G.onar v Slovarju. 83. m Ko-v Življenju in arvetu. k^j'iga 21. 331). ve. od kod ima pljč kaln ime bol-v 3. izdaji Jane.^ičeve^a slovarja?
Stanko B u n c
Klal Kdo
*M^6LiJiWbr[ W«ii.^la«-;\?k 1514-45 je nedavno Izšel v tisku Zadružne t:alcame. Uredrl ga. je s spretno roko režiser Emil F r e 1 i k . na Cigar pobudo je pred tremi leti koledarček pričel izhajati. Vsi prijatelji gledališča bodo tudi letoSnjega koledarčka :«kreno veseli. V njem bodo našli vse, o čemer ae želijo poučiti. Gledališki koledarček je tudi s svojo letošnjo izdajo upravičil svoj pravi smisel, ki je v posredovanju med odrom ter občinstvom. Prisrčno uvodno beaedo je na-psal koledarčkov urednik Emil Prelih. Zanimanje bodo vzbudili predvsem poučni članki, ki so jih prispevali Vilko U k m a r (Bodočnost opere); Emil Frelih, ki se je s toplimi besedami poklonil manom mrtvih služabnikov slovenske Talije Roberta Primožiča, Nika fitritofa in Joska Kovica; nadalje Milan SkrbinSek, Id razpravlja o bistvu in nalog" igralske urr^tnosti, prof. Sest, ki podaja pregled slovenske gledališke literature. Nadalje kul-
23V£6ti
turni urednik »Jutra« B. Borko, kl je v svojem sestavku o gledališkem poročeval-stvu nakazal nedvomno pravilne ter edino možne smernice, ki so veljavne za dnevniško gledališko poročevcJstvo. MaJ^a S 1 a v -če v a je 112 p sala članek o plesu v preteklosti in sedanjosti. Ob sklepu ao še F. L i p a h o v i »feopkl in venci«. Sledi seznam osebja državnega gledališča v Ljubljani, nate podatki o Združenju gledaliških igralcev ter dramskem in opernem repertoarju, sezuam gledaliških kritikov. Ob sklepu dragocene knjižic«, ki bo nedvomno se poglobiia ljubezen do gledališča ter gle-daliSkejfa umetnostnega ustvarjanja, je pri-občeuih se nekaj značilnih misli o kritiki (Krona^her, Kerr, Bab in Strndoerg), razen tega zabavne gledališke anekdote. Uredništvo je tudi letos razpiralo v želji čim prisrčr.ejsega zbližanja med gledališkim občinstvom in odrskjnV umetniki 12 lepih nagrad za vse imetnike gledališkega koledar-
čka. Vsak izvod Ima svojo Številko in 12 Izžrebanih številk prejme lepe nagrade, žrebanje bo 4. marca 1945. V konusij: so Brav-ničarjeva, M. Danilova, Polajnarjeva, Hu-bad, Jan, Janko in Frelih. Želeti je, da bi prijaffelji našega gledališka čim bolj segali po novem koledarčku, katerega važnost vidimo tudi v tam. ker se v njem zbira dragoceno gradvo, ki ga bo nekoč s pridom in hvaležnostjo lahko uporabljal bodoči zgodovinar slovenske gledališke kulture.
4o±% T<»ro&±Ič, >5rtvo e»rce. Str. 120 o~n 127. V prikupni opremi je i_šla nova mladinska knjiga našega .zredzt> marljivega in plodovitcga pisaie.ja J. lomažna. Na-
jiov je povzot po prvi pnavijici, kj Jfc sledi ie druga >čiaro\*iina hčx<. J. Tonudfcifl na« je doslej r&^r.'Oi-iil. da nam j« v svojin dosedanjih spisija zapoiedoma ooatrtval bc.
gastvo poh.o»ske folklore; ravno zarad; Lega. so bili njegovi im^aask sp^si po-a-boo d. brocioa-i. V narodopisnem pogledu predstavljajo nenavzd-.o ^ragocen-at. Nje. i^o\i aeaa\ i»o izLŠrj pravij.c; n mata usui ..na-č-lne svojs-kostl, ki nas priteguje V prejšnjih. Tomaži če v*, h m laiu^asKlh Bpičah. Nista namreč zrasii is pohorskega sveta, kjer je Tomažič č^vrsto zasidran in kjer mu je dana prilika, da zajema iz neizčrpne pravlj čnosti, skrivnostne pohorske pr.roone vab!ji\r>sti. Po vsebini nas spoc:ii_ njj,ta obe pravlj-.ci na podobno mctivnost pri drugih miadiaAk h pisateljih. To-a osuovna črta je pri Tomaziču samoniklo zarisana. S to t\x>rno sam stojncs..jo je J. Tom^žič povzd.gn.1 kakovostno stopnjo sveje najnovejlse sl.ka^nce. Mladina bo s topiimi srčrumi utripi sledila na p:t mizarjevemu sinu, ki mu ob sk.epu kljub ttž-km preizkušnjam zasipe sonce tople sreče ob sirani ljubeče ga kraljlčne. Ob naslednji piavljici *Cai"Ovničina hči« pa bodo m^iCia sreeoa ves č^is v strahu za graščia-kovega sinčka edinčka, ki mu pomaga čarovnic 11a hči iz stalno preteče smrtne nevarnosti v pr.siost. Oo skiepu siedi neogibna poror-a grašiakovega sina z ljubečo čarovnic i no hčerko. Tudi nov\> si kanico je okrasil in pona-soril s svojimi smiselno dojetimi ter spretno izvedenimi s-ikami Ježe Bera ne k, ki uživa upravičen siove« mojstrakega ilustratorja. Kakor J. Tomaziču, tako bodo naši malčki tudi J. Ber^nku -sireno hvaležni za prelep, presenctldv bižični ter novoietA. knjižui dar.
Elrktro tehniki vesten*. IcSla je trojnn številka sklepne Izdaje uglednega glasila Združenja industrij cev in obrtnikov za Ijub.jansko pokrajino (od&ek za obrLn.štvo v Ljubljanu. Pr spevali sd dragocene, strokovno temeljite aeatavfca dr. tnž. Roman Poniž, tež. R. Požene;, inž. Dušan Krapeš ter inž. R. Sever. Ob sklepu je objavljeno ^porcčilo o ukinitvi 3>B-iektro_tehn škega veetn ka«, ki je prenehal izhajati zaradi nujn- potrebne štednje a papirjem. Cim bo zadevna prep- /ed ukin.ena," bo uprava na_ daljšala z izdajanjem sti'okovnega gla-bka ter bo skušaia nadomestiti vse številke.
Csi&ise nsvlee
V cerkvi Mailje Lurdske v Zagrebu sta ee 2. decemb.a poroč.la g. Vlaho P a l j e -tak, veletrcx3vec iz Zagreba, in gdč. Rožica Demšarjeva iz Ljubljane. — V frančiškanski corkvi v Ljubljani sta se poročila 28. decembra privatni uradnik g. Vladimir Cer ček in stud. med. gdč. Xaxla. S u p a n. — Na hrvatski rk~-nom-sko-komercialni visoki šoli v Zagrebu je primovirala za inženirja ekonomije gič. Majda Balon iz Ljubljane.
BeStcv meifu
SVvenako čebtlarsko uTudcVo nam je na članek v na*em Ust u >Kako sem čakala« poučak) po. ft^miio, ki v njem pravi, da ni v Društveni tabelarni v času delitve medu, to j* prve tri dni v te-^nu pred Božičem nihče čakal v najhu_aem navalu niti 10 minut. Drufltvena čebeiar.na je pripravila dovoij medu t loučkih po y^ in H kg, ki so j h prodajali pr. dveh mizah. Pred pro-ifejatao ni stala v vsera tednu noben ^ian ona značilna >kača«. Vse strank* so splošno h. a iie \^>ren red in točno pest rež do. če je pa gospa dopisnica čakala v petek zjutraj 22 12., kakor je razvemo ls njenega dopisa, pred 7. uro, preden je blia prodajalna odprta, je Lo seveda n/na stvar in ne zadene čebdarne nobena kr.vda. Čakanje pač ni b lo potrebno, ker je bilo prav ta ctttn najinanj strank.
Isftre
Brez lj'.dl amo lahko, prijatelje pa potrebujemo.
Prijateljstvo ne poena ovinkov.
Edini užitek, ki se človeku nikoli ne pristudi, je delati dobro.
2eno lahko poslušamo, ne smemo je pa vedno ubogati.
Strašno je biti tast. de ni gluh in bebast, će ima poleg žene in snahe še sestre, hčere in nečakinje, mora postati strašen, da s« tra vsi v hiši ooje, če hoče sploh ostati v nji.
Opanku ote totu
V soboto pred Si;vcstrovim sem bil prie» naslednjega pomeniva med dvema LJub-Ljam 3 kama:
»Kakšen načrt imaš na kaj za Silvestrom o.a je \praiaia prva.
»uh,« »e je naniruima cirugn, »kaj govoriš o na^jtih v teh skt>anih časih. Donu ga btimo malo pokronaji. Z možem sva povabila dru.bico prijate1 jev. Zakarila Lom v trtih sobah, v salonu, knjižnici in jedilnici. 1'otem bom prižigala vse luči, da bo iVOtfO« kavor podnevi. Za jed in P'J^><> <m tudi dobre poskrlvela. Potem ra rad.O in srn., o-
fon, maio se bomo za>neli. malu M peli, da
bomo dobre voij> doč*aka|i i'ovo leto. Kaj pa hočeš, knko pa ruij) č'ovek opravi denar? Jai in^iužJm (Je knji,.ovodkinja IJub-lianske velet>Tdkey. mož wts!uži (je vi-ji državni uradniki, potrm nama P" še 1 iša nese. Otrok nimava, ob4tke in obutve imava do\o;j. si pa privoščiva od ča^a do časa kakšno t:ik«n" majhno daraaea cabaTioO• *m Spomnil <em se svojega poakprj nega staneva>ija in štedilnika, kj>er zakurimo samo enkrat na dan z« pičlo urico. Spomnil sem se neštetih, ki bodo silvestrovali ob zmerno zakurjenih pečeh in v pornanjkar ju najnujnejšrija in rad bi vprašal damo, koliko je od svojega kupa drvarja, ta katerega je tako v skrbeh, ker sa ne m^re zapraviti, darovala za almsko pomoč? Toda so* me n? bi mog'a razumeti. Kdor nima v teh čns'h. ko je toliko potreb in nad o^, ki kriče do neba, drugih '»krbi, kak'r kako bi se zabaval in kaj vse bi stlnC'1 v svoj presiti želodec, ima prč menda i udi r.nme-stu srca in vesti — samo svoj žihodee! — Or»nzova!ee.
Drrz tega ne gre
Po letih -*?\ a se srečala nekje s starini prijateljem Hinkom Mahnila sva jo skupa i v k^amo v okraju, kamor me redko pripelje pot.
V kavami, v «s\*r>j « kavarni, sc ie H m'k počutil očtvidno kr.kor ma Takoj sem mdi epa zil, di ma tu vse po'no znancev
Komaj sva sedia zs mizico v udobnem ko-bčku, že je moj H nek nomrdud oekorau z roko. \79ck h'v> je vstal n ae r klonil ali na vmj ss!ur*rfll z d\cma prstoma z.livn-ljujoč se za pozdrave svojim znnncem.
— KKm ;am «3c. cospod predaodnikl
— Moj poklon, {»'"»^nori in/cnicr!
— Zdravo,  rozdrrvl cn redaktore!
— Shi^Ja ponižn.. gospod ravne tel j!
Tako in podobno je Ho to neprestano. NT,'ri pokrjTrj'int nisva mogla, kakor sc spodobi. ,se!e. ko se mi je naročilo ujeti prost tre-nut-.-k. sem d-^jaJ H nku
— Mno0O zn-mcev imaš, kakor vidim. Kak«m nnrd*-cdr;"k. na jc t-;-t: j-r»jpod. k mi ga  p-^-^-avil r"vcc»a?
— Če me uh;:es, ne vem. Srečava se tu pogosto, skoraj \««ik dnn. vč.ish ItfraVl tudi biljard. Tam on pretlsicduie dan za dnem, tam'e v prem naJrtronju v okrog)! dvomn; ir. vsi mu pravijo predsednik. To je vse. kar vem o njem.
— Kjj ra k oredhfk? K^tt?ri list urejuje? S tem m°raJ.a h ti dobra znanca, scer bi BJ ne bi'a tako zavn'j'vo pok:ma!a
— Nimam pojrca. drom moj Vem samo no. ds je urejeval prei:nji mesec lastn:k'i te kavarne neko uradno nro njo da bi mu dovo-Ili plačat dohctTn:n*.ki davek v obrokih, toda to ure evanje ni bilo posebno d<+>ro, ker >o ks\amarju pr^Snjo vmiii . ..   Seveda smo se
rmi   v^i  smej "H.
— Kai P3 ri*t go«T»od tamle nri oknu ki J ga rtid: pozdravi! ob prihodu, tisti inženjer, če ne motim Kdo je to? Zd se mi zelo simpatičen.
— Di. JiiupatfŽcn fant. lo In zdi se mi. da i« ni n7cn:er. temveč Mmo tel-nk .. Lc. da... prosm te iaj mu nnvijo tu mzenicr, ne uaJiem rorrj biri iz;ema n-ei njhni, S cor pa moraš nr.Tnab, da sc to ch-u7abno nekam bolj srtodobi.
— Ka; na ta m^ateli. ki sta « z njm tako pnerčno aaluttrala?
— Lep fant a? Kaj nočen;fl zd^j. nc vem. Vem pa. da je bil med mfTacijo ne' aj ra\"natclj r.elr^ prodajane. k; ;e menda že <la\mo pronada. — če »e ne mot'm Je života rla ceU dva me«ev.i 1 rfcor * »1 ko dr toda n«Iov mi? y ostal Dni »če bi sc cdajle tjnto-vo ne aainiiatl zanj . ..
Krami >.!a sva ^e n-"kai En m obujala spomine na »»tare čase. Potem je Ml H nek r>?l sroio črno kavo in potrka] z žilico po prazn ricodd ci.
IV h:*cl je narakar m rpra^il z nizkim pr^ k?rmom:
— Kai bo tiospoc? s*vetn k ic H^čal? Dane« teko zeodaj drrmrn'?
— Hm . . . danes «*e mi mud1'.
Ko sa-a s Hinkom poravnala v«k iVOJ ni znatna  raJun. :n ko  je poatrežljfvi natakar odrtcl,  sem \T>nVil kar tako m.monrodc:
— Kako te ie Htullnj nr»takar? — »Coispod vvemk?« — Zakaj ti ra pravi lako?
— Saj niti vm ne vem. dratr moj Vs m\ nra\-ijo tu rako in prav zares ti ne morem po\edati. kda* m kako se je to začelo... N.^j si mar zdai to prepovem ^ai vendir sam dobro ves da človek brez titula ... to ie kaT nekam neumno. Skratka, brez D90I f na< družbi nikakor ne t?re Mar ni res teko?
Da bi se moj prijatelj Hinck mot:l?
Dr. Fran Vatovec:
36
Ob zori slovenskega
novinstva
Zato si prizr.deva Novično uredništvo prikleniti nase vsaj nekatere gospodarske panogo, če je že bila Novicam v poplavi konkurenčnih goj^podarakih listov139 iztrgana nesporna vodilnost, še pred desetletji splošno priznano gospodarsko časn&ko prvenstvo. Predvsom skušajo Novice navezati naae slovenske čebelarje z zatrjevanjem, da se bodo v kmetijskem oddelku ozirale zlasti na debelorejo, ker ni nobenega lista, ki bi ae ukvarjaj s čebelarstvom.1"0 Obljuba ni bila izpolnjena v obsegu in e povd^rkom, ki bi^ vzbujal »plošno painjs in ki bi bilo ob njem mogoče upati na prepričljiv uspeh. Pobuda je bila sicer realna. L. 1SS2. j« namreč prenehala izhajati >S 1 o venska čebel a<, glaailo čebelarskega društva. Na njene tradicija je navezal ljubljanski mesečnik »Slovenski čebelar in aadjerejec«, ki ga je pa 1SS9 doletela vatoda njegove časnibke predhodnice. Novice ao priliko izkoristile. Novično uredništvo je domnevalo, da bo a propagiranjem čebelarstva lahko pridobilo naročnike iz naročniškega kadra navedenega mesečnika. Upi so se razblinili, ko je pričel 1893 izhajati »Slovenski  čebelarr   kot glasilo Slovenskega če-
belarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani. Po zkus. okrepiti Novice z večjo pozornostjo, oditaaaiio čebelarstvu, se je ponesrečil.
Tudi z drugim adutom, ki se je nanašal na sadjarstvo,141 niso imele Novice srečne roke. Poizkus je bil prepozno sprožen. £e štiri leta pred tem je izšel kot uredniška priloga Kmetovalcu »V rt -n a r«, list s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh in sadjarstvo. L. 1901. je sledil vinogradnikom, sadjarjem in vrtnarjem v poduk »Vinarski in vrtnarski list«, glasik) Krna ijske družbe za Trst in okolica. Toda gospodarska strokovna gesla niso mogla Novicam pomagati
V iskanju učinkovitih gesel so adrčale Novice na drugo torišče. Propagandna t »panja ao pres&očiia na stanovsko področje. Mar ne bo posrečilo Novicam, usidrati se vsaj v aV/ljenjekena krvotoku določnega stanu, če so ostale v deroči strugi pod-tične diferenciacije brea moči, brez vpliva? Ljubimkanje s kmetstvom ni kaafiio nobenega upanja na predoren uspeh. Preveč ae je ie nakopičilo na slovenskih časni šari k poljanah gh-aii in listov, ki so ae pulili aa naklonjenost kmetskatja stanu. Slovenski dnevniki pa so si ie izbojeval« pvoja vplivna področja med aJOTaaaakim rerumaIstvom. Tako je preostalo Novicam že samo r^egoronj« za tfe*e Čtatelja, ki jim primanjknje časa sa prebiranje a^ernfeov.14* Č5*to ozka p!*st sr^ver^Vro stamavslte družbene skup-
nosti je prihajala še v poš:ev: obrtništvo. Blei-weisovi siedniki koa> jo skozi več let vneto skrb za obrtništvo, ku ga hočejo s privzdigovanjem nad drugimi stanovi potegniti v Novično strugo. Kmetski in obrtniški stan sta stebra naroda. »V mestih je pa najvažnejši obrcai stan. To je jedini nezavisni stan, na katerega ae moremo Slovenci rx>našatL«14* Novice nadaljujejo tudi v naslednjih letih s svojim zavzemajijem aa »doslej popolnoma zapuščenega obrtnika«,144 ki nima doslej svojega strokovnega lista. Novično uredništvo izraža hkrati pričakovanje, da se bodo obrtniki Novi o tesno oklenili. Zato je bil pritegni en k sodelovanju znani obrtniški predstavnik M. Kune. „
Tudi akcija za pr+lobitev obrtništva je bila zidana na napačnih postavkah. Že usoda dosedanjih obrtniških listov je pričale o tveganosti poizkusa, L. 1885 je ugasnil po štirile nem izhajanju ljubljanski pol-mesečnik »Ljudski g la a «, ki naj bi ugladil pot ustanovitvi neke ara in je obrtne demokratske stranke. Tudi »Obrtniku«, ki ga je izdajal Matija Kune in ki je bil »strokovnjaški list sa obrtnike«, ni bila usoda milejša. Učakul je komaj štiri Jetnike Se krajša življenjska doba ja bila usojena »Slovenskemu obrtnik u«. izhajajočemu 1893—94 kot priloga vaaki drusji številki celjske »Domovine«. Verjetno ja b«« akr»«ns*o obrtništvo ▼ svojih stanov-j skih tradicijah še prerahlo isoblfkovano, v svoji stanovski zavesti Se premalo izgrajeno, v svoji orga-
nizaciji prepovršno sklenjeno, v svojih krvi jen jakih in stanovskih prizadevanjih še preveč tipajoče, bi lahko zidalo nanj svoj obstanek, trajno izhajanje kakšno obrtniško stanovsko glasilo.
(Dalje)
,3» Slovenski gospodar, Maribor; Gospodarski Itst, glasio C. kr. kmetijskega družtva v Gorici; Kmetski prijatel v Celju; Zadruga o Celju; KmetovaJec; Go? da raki glasnik za, Štajersko; Domoljub; Gor.ca; Gospodarska list goriške kmetijske družbe; Gospodarski list, glasilo Kmetijske družbe za Trst in okolico; Domovina v Celju s prilogo »Slovenski kmetovalec« (od 1899: Slovenski poljedelec); Gorisk! vestnik, list za narodno gospodarstvo, obrt in trgovino itd. GL dr. J. filebingor. L c
i«« Novice 1892 25.
m Novice 1392. 52.
10 Novice 1892, 25. >Nai list je posebno pripraven za tiste, kateri ne morejo vzdrževati dragih dnevnikov. Tako je pc*ebno priporočljiv za kmete, obrtnike in druge ljudi, kateri nimajo časa slednji dan prebirati listov in se o vsem radi v kratkem pouče.«
Nov:os 1SC6. 50. V vabilu na naročbo za 1S97.
144 Noviae 1898 v vabilu na naročbo za 1899: »Slovenski obrtniki nimajo doslej svojega strokovnega lista, Z osarora na to ln po iniciativ: goep. cea. svetnika Mur-nika. kl nadzoruje Ust, posvečale bodo Novice v prihodnje posebno pozornost obrtnikom in obi tn. zadevam in pričo kujejo* da se jih obrtniki tesno oklenejo.«
Strmn 5
(Pogled v tsreteiciost
juSCjana je v &ta%lft ecu>?ft %qIq sCoveCct
Ljubljana je imela v dobi, ko Se ni bilo
velik .h mest, pred ,dobo miustr^alizacije, ko so se vladale patriarhalne, srednjeveške razmere, nanovo već ji pomen kakor pozneje. Tedaj so bila Se vsa mesta majhna. Milijonska mesta so nastala šele v novejši dob. Zaio je biia Ljubljana v srednjem veku v primeri z drugim mesu k so s.cer slovela kot večja upravna središča, dovolj velika. V starih časih ni bila nobena pre in >st, če je biLa mestna površina velika. Mesto je biLo obzidano in vzdrževanje mestnega obz dja je terjalo od meščanov velike žrtve. Zato so se v srednjeve kih mestih hiše stiskale na tesnem prostoru. Ceste in trgi so biii tesni in ne moremo si več zamisliti, kako je bil spi oh mogoč prostor na njih, ziast: še. ker so na prostem kupce vali številni kramarji m obrtniki.
Iz ljubljanske zgodovine je znano, da je Ljubljana v starih čas.h zelo slovela; vladarji so zelo cenili meščane, meščani so pa bili tudi ponosni ter samozavestni v svoji neodvisnosti od plemstva. L obijana je bOa bogata, ker se Je v nji zaradi »e lege in svoboščin, ki so jih vladarji radodarno delili mestu, zelo razvila trgovina. Iz zgodovine je znano, da so ljubljanski trgovci trgovali celo do Dunaja. Ljub'jarta je bila posrednica za blago iz južnih pokrajin, zlasti iz Benetk, na drugi strani pa so naši trgovci tudi živahno kup-čevali z domačimi izdelki in pr.celici, s hrvatskim ter banatskim žitom, z goriškimi in istrskimi vini,
Zato je imela Ljubljana v tistih dobah mnogo večji pomen, kakor bi ji ga pripisovali dan ianes. Čeprav je bila tedaj res le mestece, da so dundanes celo nekateri trgi večji, so jo upravičeno uvrščal;
med najpomembnejša mesta tiste dobe v državi Zato so jo tudi obiskovaL vladar i. a ne inkognito, temveč z vsem pompom tiste dobe. Obisk, vladarjev so bili združen- z velikim, slovesnos.mi, ki se jih je udeleževala vsa dežela, ne le njena p.e-stoinica Meščani so se čutil: prav t ko počaščene kakor plemstvo. če ne še bolj. V resnici so se vladarji izkazali zelo naklonjeni meščanom ter so j m ob v -takšni prilik., poklanjali posebne svoboščine Ne smemo pozabiti, da :e h lo mesč; n-stvo protiutež plemstvu. Meščan, so bili podrejeni neposredno vladarju in ne plemstvu, za!o so se tudi meš anJ pogos i pritoževali vladarju nad plemstvom Vr isk~l: pri njem zcišči e. Pr. vsakem vi obisku so si meščan: tuli prizadevali, da bi čim bolj izkoristil; priliko ter prido" ili vladari a za svoje želje ter po~rebe. Prav zato so obisku vladarja pr pisovali tem večji pomen.
Eden takšnih posebno slovesnih pom-pozn ih ob skov, kri ga c men jejo kra ev ni zgodov.narji pogosto, je Uii jesoni le a 1660. Tedaj je Ljubljano obis" a' ees r Leopold I. Sprejel: so ga z največjimi ča-tmi. tako slovesno, da nedvomno ni fcil stoves-neje sprejet noben vladar, ki je kdaj stopil na ljubljanska tla.
Cesar je prispel v Ljubljano v vcT^-em. nenavadno slovesnem spravo ".u. Pri sprejemu so sode'ovali zastopniki vseh sroa-ov. Ob takšni prilik . ob vladarjevem obasScu, so s*.-.no vi rrr?::ga!i cos-^ki p-°-->'n > i-, zvestobo, zato so pa rudi bi:j udeležen ? pri sprejemu vsi stanovi. Sprev--»d se ;'e 1 lizal mestu po serlanji Celovški ceot, Id fo io tedai imenovali Koroško cesto. Velikaši in spich spremstvo so spremlj cesarja na konj h. Na čelu sprevoda je
jezd la stotnija hrvatskih plemičev iz Vojne pokrajine, iz Karlovca. Vojna pokrajina je biia branik proti Turkom in je imela posebno vojaško upravo. Hrvatski Piemiči &o biii odet. okrog ramen s tigro-v.mi kožami, kakor pravi zgoiovin-ir. Ob-orct>esTt so bili z dolgim; sulcamč. Ta stotnija je bila eema straža generala hrvatske obmejne poliraj ine, poveljnika, ki je bi, večkrat kranjski deželni giavar.
Zgodovinar pr-poveduje pri opiau me-oitnega šoievoda, da :e 7-3 stoto ij o hrvatskih plem;čev dirjal dvajsetletni Slovenec stoje na ncosedlanem konju. Z desarco je vihtel sulico, z levico pa dria! konja na vajetih, JunaJv se je tako izkazal s svojo spretnostj • tudi prei cesarjem Sredi sprevoda je jezdil ce^or z nadvojvodo. Obdajala ga je konjen;ca deželne milice, ki ji je sle iti ceasrslrJ karasir^ki polk Ari-zaga v osmih oddelkih.
Tvle-č-r- vk . aardx oborože-rii mehčani, je nrScaknvajB sprevod pri \ace.ioniakLia »ra-tiii 'or bi'/,ro pre*i sedanjim vseuč Iščem na Kongresnem *r?ru. ob sageOm Gospto-rko uii ve) in pred deze'no hišo. Pri mastnih vratih je stalo 100 mot b svoj:> zastavo, pn deželni hiš. na Novem trgu pa 600 m oŠ v anov.
Med ce -■- rj ev i m bivam j em v L j 11 b!; an i so prirerJi številne siovosnogB, tudi gledališke pred tave veselice n love. Gesar se ie nastani] v škofijskem dvorcu. V te.n pos'opiu se je us*avil v začetku prejšnjega stoletja tudi Napoleon, ko je po'oval skozi Ljubljeno. Cesar Leopold se je mudil v LJubljani nelcaj t*x!ncv. r? le nekaj dni Međtem mu je oefobova^a stražo meščanska rada. kar e "udi znač'1-o za te-dmje razmere. — F. S,
delovanja,  svetovnega   trga   m razpecavanj«
pndc-kuv. Dosedanji napredek kmenjetva je omo-jučal rast velikih mest, ne le. ds je ndu-Striahzacija vpLi\ala neposredno na urban zaci o; ve kih mat bi ne bilo, odnosno mestno ter industrijsko preb'valstvo bi ne bio v vev ni. če bi kmetijstvo ne napredbva'o tako, da b. se proizvodnja živeža ne povečaia kakor se je. F. S.
H
v _
a
' 4* V
mm
^ /fjyt jjr^f ^i^v * visi
Pred dobo mdtistrije je bilo kmečko, r^od"^ T želsico prebiva-Lstvo povsod v vel'ki ve črn i. Velikih mest v 18. stoletju prav za prav še ni bilo. Tudi še pred dobrimi sto leti so bi a mnoga zdaj milijonska mesta sorazmerno zelo majhna. Zdaj je povsem jasno, da je rast mest ali urban zacija v zvezi z razvojem industrije. V začetm dobi industrializacije ni še nihče doti'cdal prihodnost; industrjske dobe in ne videl zveze mod industrijo in kmetijstvom. Tedaj jih 'e celo skrbelo, da bo moralo SloveŠlvo začeti izum'rati zaradi pomanjkanja živeža, češ Število prcbiva'stN'a nnrnšca hitreje kakor pridelovanje živega. Tedaj so trrbo verovali v to teorijo. Menda n;so niti pom'sMi. da je mogcč rirdi napredek kmeti j-5t^ a, o«:ino5no da se industrializacija Lahko raztegne se na kmetjsrvo.
NE PREMALO, AMPAK PREVEČ HRANE ... Pred sed."_njo vojno smo pa sporrrdi dm-f*o nevarnost: človeštvu ni več grczilo poman kanje Hrane, temveč prevelika pnV>zvod-r;a: 'ndustraliz'rane države z mehaniziranem kmetijstvom, n. pr. Ze<itiienc države, so trpele čedal1'e boj zaradi kmetijske krize, ki jo je povzročilo preveliko nndelovanjc žlve-fa, zlast« p^<*nice Kmet (»farmer«) ni motzel j prodati svojai nrvdelkov. Da bi cene kmetij- | ekih prdekov ostale na primerni višini, je ' ^ iada ome e^a'a obdelovalno po.t.ščno. Pr*-deki so se kljub temu pocenjevali. tako di laku:-rvk rh*c?osto ni popacal pridelovalnih strokov. Znani so razni ukrepi, ki se zdijo človeku z narnvn>m ra^rumom blazni, n. pr. imicevanje pridelkov, potapljanje kave v morju, sežgan:e kontze itd., da bi se p^t'ciki n© pocenili. Maisifcdo ni mocel razumeti, zakaj bi se pridelki ne smeli poceniti, ko «e je zd>> lo bago vendar dovolj dra-^o. Toda, če bi | se bncro pocenilo še bolj bi stro-'k" pridclo-\~ania ne bili pon'aćani A!i je bilo torei pri-tleio\anje tako dratio. da bi se blaoo ne smelo pocen'ti še bolj? V re^niri je b'k> predelovanje ▼ mehani z'ranih kmetljstvjfa tako iz-portolnieno ter poceni, da bi se ne mo**lo več b:št\xno poceniti. Toda v ceno prtJeflco'f je treba šteti rud> &trorkc prevoza, pridelovalcev m trgovčcN zaslužek. D-žava, ki prideluje žito za izvoz, mora tydi dostaviti s»oie bago rta svetOA-no hrži§Se tako poceni, da lahko tekmuje z dnigimi državam', ki jim morda ni treba blasa izvažati tako da'eč.
ALI JE BILO BLAGA RES PREVEČ? Ali je b lo pridelkov rep. preveč na trgu in je b"-d zaradi te**a potrebno omejevati pri-delovame? Nd'atcn sodijo, da bi bi'o nv>co-Če porabo prkleikov se .elo povečati T. ko je statistika pokazala, da je b3a poraba pše-n:ce \ nckatc-rih deželah povprečno ze o maihna. kM,,v» temu so pa te dežele sili'e s ffvoiim pridVk<rm na svetovno trži>če. Jnao ] pa tud b*lo. da bi prav te dežee dobile na svetovnih tržišč b pacnico c-enc:e kakor so jo same pridelovale doma. Bia»a ni bilo preveč v primeri s stvv 1 orn prebivalstva n ▼ primeri s porabo v nar>rednej:;h deželah: če bi bi^a porab?. ^- -Trna ustreza^oč^ nekemu fisinioškemu po^7^;" bi r^.r\oćnia naj-b*-ž ne bi'a prevelika To bi bilo moeoče raz-fefcati taSmieko ti s pomoč d stat-s-4 !<e če vemo  k je r:»?cck v posameznh de-
želah in kolik "na bi na i bi'a povprečna poraba na preb valca. lahko t*$ to\*imo. a'i je proizvodnja res prcvel-ka Trda pri tem bi se n^r ozrali na nr«^?bre sosnodarfke razmere v posameznih deželah m 2o*r>odarske odn »se držav — na činitelje, ki od'r.čijo pri p^^ab^ žve?a in \-pI"vajo tako posredno na prvielo-vanje.
NA ZEMLJI RT LAT TKO ŽIVELO MNOGO VFČ LILTDI Na zem'i; /r.- priMžno 2 milijardi ljudi. Včasih so m^sMi  da h;^ nastopna silna knza zara i; prevelikega razmnoževanja Hudi »1 dokazoval so ceio s številkam;  knllco ljudi bi lahko ž: velo. ko b: pr.mern^ 'zko-rt li \-eo rodovitno zem o: dve ttiliiard   liud1 bi po tedanji sodb   ne mc«o živeti na zem!h čes zemlja b i'm ne daiala dovoli hrme R3?%tjj je bil  pa   r*v-c:cm  dr»j'-aeen: skupno IteVBo prebr.^istvn   n   na^l    naraščalo ka'<or dotlej Še r* v elovesk   zgodovini  a kmečkega pre--a ie " mani   Začela so ra-
sti ef%a m"*c*a n ' : t- :jsfc krp 1. Steviipi de'jvci so bih cd iin*eti; od kmeelrega dela od prideTnv!in;n \en t* zar^d ter prdelo venje živeža n: nazadovalo  Kmetijska proiz-
voc%Kja je nsra'čaTa. trda ne vznorecno z na-rar>ćan.iem števila prebivalstva, temveč vzporedno s tehrijn m napredkom. Zdaj se je izkazalo, da bj na zem ji lahko ž velo -e mnogo več ljudi. Človeštvu se ni trebi bati lakoto, čeprav se šrevlo zemeljskega prebivalstva podvoji ali celo potro i.
60-^80% MESTNEGA PREBIVALSTVA Prod sedanjo vojno je bPo :e vedno živahno Kse!;e%anje krneč bega prebi vaJetva z de-/e'c v mesta. Industra je še vedno privlaće-va!a delovme moči z dežele, iz kmeek'Jh krajev v industrijske kraie. Preb tek IrmečkegB prebivalstva je v normanih oosrK>darsk;h Ie-t'h — fci ni blo tjospodarske k-r? — .še vedno sorazmerno lahko nase! zarjos'itev v jid-t-sfn'|i. T.'ko smemo reči. da ce sc ni krsrirat razA-c>j. ki se :e teacel ob nas>orm industi1!Jđtce dobe: mesta >e v>lno rase j o in doktora prebivalstva indusCrijsklh dežel ^e nara'ča. Pred 9+0 leti ni mo^o! n'hče pričakovati, da bo naseljenost d.vsc<ja tako veliko anstoto. kakr'no imajo dhndiincK nekatere ind'*9rri;ske pokrajine. Niti sarva'o se j'm ni da bo v rv">o?;h deželah števi'o mestnega preb:%*alsr\*n tako zelo prwe£nlo števi'o ix>d?v::^:eji. kmečkt^a preb'vrl^va V deželah, kier je mdttatriaJiza-cija naib^lj nanredcvala. :e po 60—$0% me<7rne^a nroSiva stva. Razmerje med kmečki n n mestnim prebivalstvom je torej v in-dusitrijsidfa deželab obnv'eno: \ tak<> iimrv van h kmetiWc:h dež^ah je bH odstotek kmoeke^a prenlvaistva tako vVik kikor v in-dirs*rij^:ih d^že'-m rnduatiijsketja, T>da raz-voj ;c }-'t v bstvu povsod enafc; rud« v kme-t':<i<ih d^-že'ah je rte.*'lo rnestnega rn-erma'-stva naiarc.alo na skodlo kmečkega Tud; ob-delana povr=3na <»e io stalno rman i^e^^la zaradi n^ra:č;inia me«arne h industrijske povr-Sne Res» je b*! ta rar^oi v posamezn^ii kme-. pr. j.-i, deželah 5e mramem". počasen, veii-dar ;e b!l v bi^Hit povsod eniV: nikjer ni na-"a'-alo ?reA*;Io kmeT-ker^a nrebKalaftva na ra-rrrc<s«rnctja ali kidustrij-sdcei!a, temveč obratno.
POVEZANOST TNO'TSTrxIJE IN KMETIJSTVA Industrija »n kmetijstvo pa 'n:fta povezana le tako kot nek t: Sna nasnrornika in tekmeca temveč ndustrija posrediio podptra razve. J
kmeti'f^rv'a Tn d1: str ja. ottn-sno te^nHca je amo«2o5i'^ mek.an'zac jo kme^rij^a. Todi ne le mehanizacije; tmluatiIja je dala kmetijstvu t idi umetna gnojna in pospešila je razvoj kmetijskih ved. Zato vnemo trd'd. da bi kmetijstvo zar»sra?o, če bi ne blo industrije. De« ej smo delali raT-iko med rndti^trijo m k*nc'i stvom, razvoj kmetijstva pa kare. da bi k'-^"no r^^-sem m:*han;ziratvo kmetiis.,t%*o le stroka :n iustrije; lrmetfjstvq se mdoatria-I zi-a. Kmetijstvo ne rrv^r* o^aril ob strani apričo tehničnega razvo'a. Prej ^li sTej bo mo-ral kmeti j-:ki razvoj dnfaeči v vaeh deželnh *^*"'  r*,v-  eniko vn !co st- -pnjo. Ko ho pr slo
do te izravnave v mrvom br<do h*di prid elo* valni atrodd povsod priblfžno enako fisofci
in cene rm^omezn'h TK-Hr'kov v \-"=eh deže-na rt-«-1 >no en1''! v "in:: t.'ko be mogoče odpira' »''i kmet! flce krize, ker bo mogoče smotrno kn>etiistvo. vključeno srkupno z in-du5»trijo organdko v goeoodarak! rrr^ces. Vpra "anie mehanizacije krneti j stva pr'na^i postred-no   tudi   retVtev   0o®r)>Jar;k"rti   vpm.'anj pri-
ii32 ca grit^s
Bilo je ob eni zjutraj, ko je I^ertrand, držeč že cd Pariza \'olan svo;ie^a avtomobila, naenkrat neprijetno začutil. Itako mu uhajajo tla urpod koles. Avto se je d\ alcrat zasukal, potem je pa trešči! v brzojavni drog ob cesti. LTdarec je bil stražen. Ber-t anda so bolečine kar privzdignile s sedela.
— rn^m ranjen, — je pomislil najprej. Ko je pa h tel izstcpitl. je krikn'1 od bolečin. Desnico je imel zlomljeno.
S težavo je zlezel iz avtomobila na cesto. Ne na lesno ne na levo, nikjer luči, povsod samo grobna tJ5:ra. m-tona tu pa tam po žvižganju lokomotive tam daleč na kolodvoru. Spoznal je, kje je. Nekaj sto metrov daleč ie migljala lučka, ki je beda jaJa Saint Germain de Fcs^es.
Tako b!l"u c:l'a je bi! zadr*an. Ker «e mu je mudilo, r^a h: čimprej prispel do Vlchyja, je vozil Mti», čeprav je pršilo. In tako se je zaročila uecdna nesreča.
SIcer je pa ^o §e vae lobro. Sedel je na stopnice svojega avtomobila. Ali naj *u čoka, da pric'e kak ttrlst? n; čutil v sebi dovolj poguma, cia bi šel peš do c^MeJjene vasi ce.
S*:ot1 veje s« -le \ic!ela v daljavi žareča Esa ATI"era... HiSa na griča je hlla siva, lahl'a je bilo usranlti, da je edina n;-ma mikavnost krasen razgled na krajino Zle-lo «w mu je vsiljivo, če bi ch tej pozni uri pot:kr.l na vrata. Toda «nj ie bil ranjen . . In žarek mu je dal pravico storiti ta korak.
Odšel je po treh stonnicah na teraso tn potrkal ca hramova v a ta.
Nihče se ni odzval in mora! je večkrat z adravo roko krepko pritisniti na kliu!;o. Slednjič se je odprlo okno v prvem nad-Etropju.
— Kdo je tam ? — je vprašal žensld glas.
— Gosroa. ranjen sem... Moj avto je pravkar doletela nesreča ln če ml dovolite. b\ ae ra 1 pri vas malo odp čil.
Vse tiho.
— Seveda, prorr>od, — se je začu! končno fienskl glas Morda bi pa mogla vedeti. k°ko se pišete?
Be trand je pritrdil in povedal sr-.-oje Ime. £opet je bilo nekaj Časa vse tiho*.
— To.koj vam odpro — ie zaslišal končno njon odg"o\*or.
In res so fc vrata takoj odnrla. Za h!5-nilvom, ki mu je cdprl, je opor/1 Beitrand mlalo deklico.
— To ste vi, orofr^edična, ki ste pravkar govorili z m ero j?
— Ne. to je bila moja teta. toda ona je bolna, ne m~re se ganiti :z Fobe. To.ia, ?ci te, obveSem vam rano ta čas vam pa pripra\iio kai za ^d zobe.
Navzlic sfceTečl bolečini, Ki ni hote!a po-
fMgf*f*tf, 3e Bertrand ni upiral sI^rTkf r»n'r't'>-lovS* ni. r^josrova. romantična. rHT§n ie uf.i-vala v dekličini navzočnosti, okušala je to zlatolaso dete Iri so mu je nenadoma pri-k^_T?.b ponoči in nehot? =i "e z roko p:če-sal že nekoliko osivele lase. Delal se je, kak^r da ga boli rr.no^o bolj, ko mu je
žd&o ?*'glmr*l3 rrzal v stcI sr::?:::j l;raj
Znanoer je doanala, da mTad losos, ko do-c-rž.? eno leto splava rz reke. v kateri se ;e i:zloge!. R:ba pava po reki navzdol, toliko Ča^a, dokler ne pride do morja Ko minejo tri leta, 'o^o-s zrar^ in &e vrne v svoje rodne vode. D elej *o vaaj tako sodili, vendar resa n mo-^el n'hče d:'k«z ti R-sn'ca ie bi'a. dn so mTa-de rib;? plaval- iz reke \ mor e :n so «e velike rbe vraća'e iz mori a paraj v reko Ali so bile to iste ali druge ribe tera nihče ni vedel.
V nokem zn.^n^^venem ra%T,du v Krna d i so
napravili z losos pos&u^. ki ie prkazai *o*'e: čez dve afi tri leta s*? vrača nazaj v n dno rcr o n»v tisti žival, ko e pred .etr kot enc-etna p'ava'a v morje. Kako sc ta poskus izvedli?
V reki Fra-crju. k teče južno od me^ta Vaocouvcrja v morje in v njenem* priteka C i-URu. ki prteka iz jezera en ke^a imena, > so napravili 'oko imenovane rbje lestve. Te lestve so tako narejme. da moraio ribe. kackir pota^ejo, proma^ ti razne ovire. ezove m podobno, Vse male losose, ki so se :dej*li v
jezeru Oiltusu, na teh Tr^rvah polove, t jih zaz-r^muje-o. V rr- t jim narede 'vf^aj'ce. ki jih potem po p;a\anju po vodi sk m> re ovirajo.
Te zaznamovane 'osose so pozneje opazovali kakih 600 km severno od Vancouvera v fcamikajSncm morju. Čeprav pa so bile rbe do treh let 600 k:!orretrov daleč proč od iz'iva rodne reke v morje. vend'T so se oh do ločenem časj vse te živali vrnile v reko Fra-rr. Nekatere pr^e že čoz dve let. nekatere pa še'e. čez štir leta Pri:!e pa sc. Ormzovn'ci so tudi do£fnaTi, da sc jih jc vrnilo skoro 1M0 Število, ki jih je bi'o -vei rd-^-o M'r*^k«trpe*»a je seveda manjkalo, kar ga je bila smrt po bra'a. vendar :e ze.nimivo da se ni vm;la noben 1 dru^a rha te vrste z nj mi. kakor le tiste, ki so b le zaznamovane
Pomr/ti pa jc treba, da so morale ribe plavati 600 kilometrov daleč mimo mnocjh rečmh "/'voy v morje, to so se vsem druaim rekam iz-.Co:le. s'mo da so prišle do svoje reke. Tam na so m'lrno zar>!avale v ustje n nato po reki navzc«or tjikaj, kier so se bi'e izlegle.
Darvvinova teorija
Leeni mož Darvvin tako ao pisali: »Iz opic  potomci-ljudje so nastali,« je mislil tja v čase pradavne nazaj in kaos spremenil je opicam v raj.
Takrat že po dveh je gorPa hodila,
v aeaeda se mlađega je zaljubila,
ji dvoril Goriležev je kavalir,
a cilindrom na glavi ln lepih raanlr. '
Oblekla se opica j? v Iirlnelino. pripravila mizico ra fcn'tniao, vrzela sta s kokosi tenis igrala, seveda. ?enfea je km:lu zibala,
WDadf?elE je <ak bil ko mati ln ač% ves trmast in metamorfoze še noče. je plezal po drevju, se z vi ral in vp:' in z opieo m1 ar!o na randi zaviL
Ta dva sta dobiva dvojčka, dva brata, od p^t do temena sta biia kosmata ln dalje v potomstvo to Do je taJko iz opice ni ie človeka bilo.
KcT&j vendar svoj rol bo gorila merijalaT Narava bi rama od^r^v^r tak dala: »Čemu iz zverine Eelite človeka, je c*un divja xver že o<l veka do veka!«
Mara Tavčarjeva.
obvezovala s platneno obvezo zlomljeno lesn co . . da bi ga bolj pomilova?a v njegovi nesreči. Ko je bila z obvez van jem pri krr. n. je vprašala: Kako se p*>čuttte zdaj T Grem vam pripravit s&to. . . če ne želite, da bi vas sama odpeljala v Vichv. fiofcrja nimamo, zato lofiram jaz.
— Ce dovolite, — je odgovoril, — sprejmem vaš prvi predlotr. kajti po tej ne-sre-či sem silno utrujen in  rak cl.  da bi se
moral peljati Se C.o Viehvja. me nič kaj ne mika. Pri.,atclj':, p.i katerih sem «e hotel ustaviti, na bedo v skrbeh zara H mene, ker jih nisem obvastll, k-.lij pridem.
Deklica je naroči a pripravit] zakusko, potem se je pa vrnila k ranjencu,
— Ali b[ smel tudi ve'eti, kilo me je tako proptoijubno sprejel ? — je vpraSal Elertrand.
Ob njenem imenu se ni mogel premagati, da ne bi zadrhtel.
— Pa vendar ni to ona? Pred njim je vstalo naenkrat na tisoče motnih spominov. Dvajset let je t>il> nhr.lo oil tlstepa bivanja ▼ Yichyju, kjer jo bd prvič srečal Ireno.
Nelcaj čzv-ft je mo»^l. oplemijoč dekličin obraz. Bila mn je. kal'or da je spoznal v njem že davno znane potezo.
— Pognal sem neko« iruavđenko, ki jI je bilo tako Ima — je lejal alednjič. Njeno krstno Ime je bilo Irena.
Deklica je za trenutek oklevala, potem je pa zacepetala: — To je bila meja mati.
— Ah ... In kaj ao je zgodilo z nj^t
— Umrla je.
Drvi^o jutro, ko je pr^&el Bertrand po stopnicah doli, .1o bilo sonce ie nad obzorjem m objemalo je obrise AUlera, ki »e
ie zidcl, kaJkor da je polit * ra^oel/cno kovino.
Ustavil se je pred vrati.
— Ali bi mogel \ldcti vaSc teto? — Je
vp rfol.
— Ona. pofftva . . . tmeh j-? s»l.iho r*o£. Kaj nk^te aUŠafi, kako je voter žvižgal C'krog: h;še?
Nobene besedo ni ir^ovoril več. Toda, ko s2 je 2e hotel odpeljati z avtomobilom, na.ročenlm telefoni^rto iz Vlehvja, ae je aaetor na oknu pr\-e<ra na^ropja olmak-nfj in pri oknu je asgloda] že priletno ženo, drzečo v naročju deklico Iti .^e je privi jal a le nji. In pri tem je šepetala:
— Ca... se ni kapremenll.
Zaradi vojnin raamer so utrpeie Knjižnice po nažih «0 aJh tnko občuinf izgube, da ne morejo miadlne v zadoslni ln^ri oaI<rbovati z !z\*iifioisko oubovoo hrano, ki bi ji bila daati spričo nc ednesca pouka potrebna kakr>r \*sekaanji <r ih Da ae temu pomanjkanju .saj dalome odpomore, se obrača prosvetni oddelek pokrajinske uprave do vseh prijateljev mladine • pro5n>o, da ji darujejo »Za vojno božićnico 19-14« po kako «lov«čveno delo, primerno za dopolnitev šolskih knjižnic Mislijo Daj na to, da poman i dar za posameznika razmeroma malenkostno žrtev, da pa utegTie celotna zbirka roditi obilne sadove ter prinašati n*»lad;ril velika koristi. Prispevke sprejema pisarna prr-svetneaja oddelka Bleiweisova cesta st. 1, pritličje. Tz pisarne  pTOsv^nf4*""* oddelka.
Drago Grlgorljev:
%^ t.-     £> <4r«a
V .soV *o bilo mračno. Starlra/ se-l^čn v naal nja&u pri pečk je otožno zrla skozi veliko okr.o v u^asa.^očj dan. Po zahodnem nobu se je raz^c^esrnik) nekaj vzporednih t t-kast:h obrokov; na avejih pnod-njih koncih, tam nad sivo m'^rim! porami, so ti trakovi živo S&reB — kakor nri-žpanl. . . Nato pa je n^hov žor z visno Čedalje bolj potemal. rdeče je počasi prehajalo v violetncs sivo. moiro... Dokler niso b!:i popolnoma so-osti. T" k o so \i--e'i tam. kakor b: iih bil nekdo pripel na zlati nebesni svod.
Ptarka se ni e-enik*. Ncere omotan^ s cunjami, je imela p"<iprte s pravico. Roke v naročju so ji tičale v žar etr em mufu. Čutila ie. krko io začen-ia mrnz'+i. V peči je nosl'šno plapolaj o£:en1. zdoj ziaj bo ugasnil . . . Ona sp ni genlla. Po ^^ni so skakale njene trudne sence v rdeči svetlobi, ki je pečas! pojero.s-a.
•p> y  F"   :- • : >  s-  y r^Tirln-'^o
šepetale brezkrame urtnice. rTako umre junak, vc'i'astrn in ponrsm "0 v z-".'-njih mmutah. B*'ez sence potrtosti ... Le v nas ubogBi čn*rh tod nq aamlj] vzbuja »je-prov konec otož-ont. Ker vidimo, ' kak> omira velk'ira. Da. da njlbovo kraljevo veličanstvo se odeva v žalobnd frak . . . Na svi I raje torejlt
Skoro4 neka mlatfenlSka T^aT>"sajenost se je je hotela lotiti Dvignila bi se s te-gra ttrantskeea i^5 jo prĐc'eps tipsp Z
ratdostnim amehljaiem r.a kclh b! ne \^zr?v-nola in pomahala v slovo velikemu dnevu: »Počivaj, Junak! Vreden si nočltka «
Po*"m — n"č več . . . 7-rr"nHa b-- t^rna svet trda laeprodlrna tema . . . Novene »ud ne žive dušo pcJeg. . . Ctoveii bi se trrare; na tla. na t**m"^o fn molčal ln ne dl-hal D-5 v •'.'°"",t: >v>'o.^:-ii >>t r»e kričal, ne ":h^i H'1*^'1 bi z n';m z dnevom v kraljestvo ssnj... >Ah, življenje ... Tako se
ie,  preCestckrat   brez   aureo'e, brez a te zar^e. Tema gra pahne   pade po i k in iz/lihne brez vsakega ponosa — prav p-- živalsko.«
>Ce se spomnim ... Tako v cvetju, kakor so bile tiste pomlaM nekoč, ne bodo nikdar več . . . Zdi se da se je na svet po-prre.znila tema. ki vla^la kar napej, kar naprej... Nič veselja, nič smeha. Nič smisla za Življenje. Ha. ž!'.-!jenie! Kako so c^imjer,/a.;e loke od prešernih pesmi, od harmonik, od vii^kcv . .. PSead so razpa-]inp v ^'-raze. saneh na Uc:h ni uo-as-nH p "koli. Sr<"a vesela, kakor bj bili večni svatje . . .< >Ce pomislm . . .<
V poči je osremi ugasnil. Komaj opazen rfed cne^.-nerra svita je Se srebril uvel obraz. Vodeno oči so zrle nepremično, veke so. neobičajno dvignjene rahlo potre-peta*Ta!e. .
Tedaj so se začuli v vetri lerrakl Nekdo je te.sknil z \nati . . . On je! Krepka reka je pri+Lsnlla na kljuko, »Mamica, kar v temi?«
Cil moški rlss vstc-r'vSes'a mc Tkora ae je rahlo pro'omil. — »Naloži na osrenj, Ivan. prosim te.< — Naložil je, nato nri-I pctr"lefko. Plašen svit p!araenč>a je zbe^.a! 00 niegrTvern ^ibositern cbrrtzu. malo kocinastem in zardelem. Dviaaall je pe-troTefko na đeABoo v kotu. Ko se je obr. nil prot ženi. se mu je zasvetila pleša na po! el^.ve.
»Zunai se že ne vlcH. pa Se zmerom brkT-^ na vrtu... Kaj si tako piihitel ?<
3-EPa. Ivo . . €
Sedel je na stol na dru?« strani peči Oo"onj ie spet z?ž;vo! in v jarkem svitu mu je Žpna na ob'aru videla zadreero. flpl si je s S'roko dkanjo po laseh na temenu nnto se zagledal v čevlje na svojih no. grob  umazane od zvrsti.
»Sn-" ne v»m. al! bi verjel . , . 9"©>ei ml le pravk.ar pravil . . Prav za prav fe neumnost da ti to prinovedujem obračunal bom sam s njim... Pa — nas Ivo da je
bil so.oči na oknu sosedove hiše, v pritličju, kjer da stanuje neka . . . šivilja.«
»Kako? Kaj pa naj bi to pomenilo?«
*Eh. vrag' ga vzemi, če je to res. . .«
Starka se je zastrmela odprtih ust v obličje moža, ki je z očmi iskal po tleli rešitev skrivnosti: kakor bi ga bilo nečesa sram . .. Njen dolgi obraz je za dobil tope poteze.
»Prekleti poba! Ta nertranost g*a bo neka1' stala.«
žena je molčala. Besede njenesra moža so odjeknPe od sten in se še dol*ro levile po prostoru. V peči je živahno vrvel ogenj.
Za oknom se je začulo žvižganje p »pevke Razposajeni žvižari so se bližali, v temi je mimo okna šla glava. Malo zatem se je v veži orr^asila nada hoja. Vstopil *e mlalenlč, dečko zdravih lic in bistrih oči .. . ctolečen je bil v praznično obleko, s površnikom preko rame.
»Dober večer, stric in teta!«
Samo mrmranje mu je o'itovt>:1?o. Obe siTi fT1?.*,"! sta ostali sklonjeni. Vrgel 1»i po-\-ršr.ik čez nnii n nekega sto^a, oato se raz!:ora^il pred o^krbnikorna. Nasmeh mu je zaig-ral na obličju.
»Menda ni kdo umrl — a!l kaj ta če-mernoat? Morda od doma kako sporočilo?«
»Ivo!«
Njegov stric je dvignil glavo. OrTočnost mu je sijala v medrm. lepih očeh, ki sc se zastrrnele v fanta, kakor bi ea gledale onič.
»Da jaz.<
»Prekleta nsatost!« le šinilo ^t«"Cu skozi možgane Jezil?- ga je da ni nikoli mogel zalobi** nad dečakom ttste obHstt, Jd bi io rad. Toda ostal je dalje trden in odločen.
»Ivo lepe red se atatfo o tebi Kaj ad noč^r-fal sn^či * Kie si hodi1?«
Deček je komaj treni! Z rokami za Krbtom ie «*ta! tam. nenrs*« ^a «vo1e m!a-de moči T~^*»i «^ je sagleda! v vratca peči in se zanalalil.
»Snooi? Da, stiic. Bila je lepa noč, rre-eec je sijal in zvezde . .. Nisem mogel niti pomisl ti na spanje. Skozi zaprte okno sem gledal na luno, precej časa, ln nisem mislil na nič. Petem mi je sla roka nn^žgor, sama od sebe ln olprla okno. . . Bilo je, kakor bi me vodil nekdo, nevidni. Delal sem, to ae pravi: roke ln nege i-o mi te-lale same od sebe, a moje misli so bile popolnoma drugje ... Splezal sem na okno, skočil doli, šel po vrtni rtezi do ograje, jo preskočil . . .«
»Eh, seveda! Zdi ae. da te *e danes trka kuna. »Stričev glas je fctl naenicrat vea dru Ti Zbegan ot»raz sc mu je nabral v vdane gube. Sesedel se je na <«tnl. premagan ln žaloeten v dno srca. Mlademčev glas +e napolnil vso sobo: jasni atlaso/l ao se <-<Tbijall od sten in prihajali v zavest obeh starcev kot mlačna zavrelica. .. Kaj je tega treba? Vsi sosedje Že vedo za to neumnost . .. To ti ne bo koristilo, nfkar ne misli, prav nič. S tvojim trpi naš uglei. In potem . . . Saj se menda ne namerava* že . .. ženiti?«
»Kaj govorite, teta! Ona je mnogo starejša od mene, mor oče še enkrat fft*rej-ša . . . ta sploh —   je ie omožena,«
Grom molk *e ro teh dečkovih besedah napolnil prostor med stenami. Stara človeka sta bolščala v peč. nista si upala pogledati ▼ oči. V njunih prsih je nekaj gr-gralo. se pretakalo, kakor bi Iskalo Izhoda. Zlelo se je obema, de se ho zdaj zdaj nekai zgodilo za njunima hrbt'ma, nekaj stra5n*ga, nezaslišanega. Vdano sta upog-nil a trbta. sklonila glavi in čakala, 6a» ka'a ...
V sob! na je oataio vse tiho Kikor Nt razen njltu ne b!!o prav nikogar ves" v prostora. Ko sta ae ozrla, sta apoena!*, da sta res sema.
V peči na kzkor da ao ae piament sprH. LT«ran1«r! ao rs-avess rr^^a v^e do>'-~ ni n**k«1 T-^rr^v-'taTo. ae u uSIlo Pct^m ao spet zadovoljno mrmrali sami va«e.
Stran 5
SLO VE N SK I    ^ A K O D.   ponedeljek. 8. januarja 1945
St
cv
O te
rrs ttt enem
.Srlž*n&a štev. z
'asi &a levhiio
streljaš na leva
Čudovita je psžrrvo-vaisacst živa i v Kačar re$*a$e|0 svoj«e Iz nevaren *tl
Znano je. da se sloni, ki so najprej zbežali p. ed lovcem, vrnejo, da pomagajo ranjenemu tovarišu. Ce lovec b žrelom ni ubil slona, temveč ga samo ranil, da'se je žival zgrudila, se bo og:a--*ila z b -Je tni — trobi jen-cm. Ne zmerom, toda prav pogosti « bo tedaj zgodilo, da se bo eden ali
več slonov, ki so se prestrašeni razbežali, vrn:lo in poskusilo spraviti ranjenega tovariša iz nevarnega območja Ce leži na tleh. bodo pomagale! porinili svoja ckla pol njegovo telo in ga poskusili vzdigniti. Ce bi poškodovanec zaradi poškodbe sam težko stopal, ga bosta dve živali podprli vsaka z ene st ani Vse to ravnanje razločno kaze. da je čut za medsebojno p'moč vsaj med vis : živalmi prav dobro razvit in sicer, če je treba tuđi za ceno žrtev saj se morajo no gornjem primeru slon:, ki ravnajo, kakec smo poved ali, prav dobro zave lati, da jim preti nevarnost, sicer bi prej vendar ne bili zbežali.
živali prav gotovo ne znajo Šteti, vendar pa mora i o ClanJ črede prav dobro vedeti. aH je kakšen tovariš zrr anjkaL O tem sta se prepričala Iva lovca ki sta v Rode-lriji ujela mladega slona in e*a privezala aredi svojega taboršča k št'iim močnim drevesom. V taborišču so zvečer goreli ste-
vilni osrni P ".^°n obeh lovcev je bilo v njem se kakšnih 100 črncev in 60 psov. Lovca sta pravkar pripravljala, da gresta spat. k^ so pa! zalajali in so v gozdu sapokale veje. M3a r -ion je zatrobil obupno v noč. kar je med črnci zbudilo velik poplah. Lovca sta zgrabila svoji puški in stekla p'rti najh",v;i zsrrtu^ termitov. Čredo slonov se je bila vrnila, da res! mladiča Mož;e so pr^een^H vso noč na ter-mitsklb zgralbah, a psi so se razbežaJn v noč. Mladič je bil pratrdno zvezan, da bi
g-a mogla njegova Čreda resiti, toda živali so v sv jem besu steptale in unčile vse kar jim je pr 51: na pot Debela drevesa eo rovale kakor bilke iz zemlje Nihče se ni upal streljati. Možje so s. rešil. feivljenje edino na ta način, da eo vso noč. dokler se ni & c'a c-ddsliiln. premoltali.
Znani lovec na tropsko divjad Hukbard
pripoveduje o podobnem primeru, da se je vrnila čreda afrišk h bivolov ki je hotela rešiti v jemo ujetera mladiča. Bivoli ved v ostalem prav dobro, kaj jim preti od teh pasti Le redko k laj se je Hu obar d u posrečilo, da bi dobil odraslo ž;val v jamo; ujel se je le kakšni mladič, ki se še ni bli Podredil čredni disciplini. V takšnih p Imerih je tiieta žival zmerom žaletno zatulila in najpoaieje v dveh urah se le po navadi vrn'la vsa čreda, !a jo posle uši resiti, kar se ii seveda ni zmerom posrečilo. Toda trnJ^/e 50 morati nase dobro pariti Ce se je čreda spet oddaljila, se nis^ smeli urlatl brežskrtonosO, Po cele ure je
Se preZala čreda v pešca vi in če se je po-k-^zal kakšen človek, se je zapolila v gostem bojnem roju s pretečim; rogovi proti niemu Le na<rel beg na visoko d" evo je Ogroženemu lahko re^il življenje. Včasih se je Zgodilo, da je čredi u-tkjIo rešiti ujeto i:val iz zank in možje so b:'li na slojih d *evf»«ih lahko veseli, ko so jo videli shajati, kajti čreda se potem ni vrnila več.
Ob ne"ki drug* priliki se Hur»r*-vrdu eela dva tedna ni posred i1 o.  da bi se polastil
-št"** >••'*• 'a. kr-'t   vsakokrat kadar
je r^/fia takšr \ ićival v jam-^ je pr's^.oč'-la t tpe štirih levov, pot '-t i1 t. bivola iz jame tn ga požrla Da M se Iznebil levov, je Hubbard pripraviti močne pasti zari r   f>«;a rn je hotela, d^, sr jo v takšno
J oh Avgust:
' - : zem ?« mzmzl :::d stenami
Ko srno bili še t si—*h Krftan^sh. eo Ms pisarne, predvsem r ' '"rske in odvetniške, kol« t«.r mogoče bli:      1 i nije.
NriM'/j ie bil notai dr. Vok ImH je svo»o pisarno na dvorišču okrajnega sod»sča Kmečki ljudje ?n pogosto spraševali, kje imajo »go-spoJ notar Voće« svojo ka.iclijo. Zlssti v preopustnern času je bilo tam živahno, ko so se delali žen'ti »v.mjska in »čez dajani a« pisma. Ta ^uui pt>spoda se je močno posluževala te pisarne Druci takrat znani notarji so bili Piantan (go»r>od z zelo leno bradok Gegala in SchrVvwe*ter. V s* ti že 7' lavna j počivajo v sem! ji \Tj«h posl- so onfavljali pozneje drugi notar*, dr. Režck. Galle Hudovernik, P!e> we'». SchmidngeT Morda ne bo odveč, ako orr^im ^e nekaj rakrahiiti preišnn generaciji znarrh. sedaj že močno pozabi ienih odvetnikov.
Ljubljana je štela takrat 33 000 prebKalcev rn je .mela 24 odvetnikov. Naj jih nekaj nfl-edem: dr. Fur an (znan zagovornik), dr. Kušar (mož z velikimi brki), dr. M.i.iaron. ZtuJu'm po svojem vscučrfi-kcm delovanja, dr M'.mda mož majline pos-tave), dr Mocche. prijate1.: plann dr Papež, ljubeznivi dr. P.rc, politik dr. Suateršič. dr. Sir\-er. žuoan m p «*Atel j dr. Tavčar veliki ljubitelj glovia isča dr. Tekavčič. obe nsk. avenvk dr Triler, orjašk dr. štor, dr PfcffsrreT (st:ir cospod, ki )e ime1 \-edr«» kor^ok v ustih), zi^lur.ii p'aninski delavec dr. TominV::. dr Vallentschagjt Vcncajz (mož z ve ik in» brk ^ ,n dr Wurzbacb Od vseh hi naštetih ni nobenega \eč med nami \rs* so fce ta;n, kjer n' ne razprav in ne pravd, ampek oprava, rmr in medrebojno prijateljstvo.
Zap*sano je že b'!o. da so po mzn h ljubljanskih posiopirh raztresene odde'ke srx!r.a preselili leta L902 v novo za takratne čase nara\-nost reprezentativno stavbo — sedanjo jusrično palačo. Sodn. prod sodnik jc bil takrat Albert Le\- čn'k. Vodstvo prešel tve pa je bi'o v rokah oadsvetnika NVagncrja Pri selitvi take dmz-ne je se\eda tudi veliko »rl^tenge« Delali amo vsi z veseljem in polno paro.
Sebtev okrajnega sod'šča je trejala nekako od 24. do 26 juli a 1902 Po končani pre&e'itvi iz starega poslopja v novo smo bili povablje-n« vsi pri seliV sodehijoči na ckupno južno
kjer smo
k  aAsa5cci«  t Kolr-d^t^^k. ulici, imeli pr;jrjtfcn »ITKof*
Zanimalo  me  je ugotoviti,  koflko ča«a je
undU nsa r<k<>:r.ifi »r.lita« (okra no so i'^e)
e^'ejo »jerperge« \ starih Kriankan. Tofne le-;xic" ?icer n^ern moc*e   zvedeti p« mi
je rciod uveden u^od. da se je to sodile nastanek) v starih Križankafa kmalu po krcani frsncoaki okupac'ji ▼ Ljub'jani Ker &o zr^\om 1 r^Tisi na Ouruiju, nisem mogel iz-dlexliti avtenttčrub podatkov.
Ma^i.^,:nreT■ hsrih. k; smo rai se irvi sodelovati in tJcupaj »fikof« pili. danes že počiva v zemlji. Le mak> nas je še živih. Od vsega o^^b^ rai-.ratnega pokopa bivše sodmje v Kržuri^*h nas le še samo nekaj tiae* zertvjo in še ti smo že srbi ti zelo v letih (M s'im. da je najstarejši po letih od danes še živečih v'vji ravnatelj v p   g. Abram.)
V starem nosinpju ~narn je svetila še otožna petrolejka in grela nas je lončena peč. V novi - I1Č1 oa so zat»orelc mi'ne eektrčne luč'. Po--« ie dh aJa centra Via kuT:ava pne^no - i Prostori v sedanji palač' eo v.sok>. > ai izjemami sveti i lepi. zr~čn'.. pro*rfor-r.i in * pii. Kar pa je največ vredno, je to, da r* ■■: ves ura<i spo j'l r>->d eno streho Skupno F *pje je sp oh za vre večje urade naravnost neobhodno porrsbno (to velja ziasiri za magistrat) E<hno aajvii i Instanci sta imel s\Toj sedesJ v Gradcu rn n« Ehmaju Vsd ostali oddelki na so bali takoj ob vselitvi v to rx>-slopje na^anjerti v rnem poslopju, kjer so §e danea. Od leta IOIS. p« je v tej pa ač* rudi vi je deželno sod'šče, ki je bdo prej v Gradcu.
Du ;e bilo pri vselitvi in po njej ogromno deka, si lahko mr/imc Porazvleljen smo b'li v razne oddelke. Jaz sem priŠd v roji-tr'turo ki sem Bc je že v tftari sodni j i zelo ba! Tam 50 bili namreč stari sp'«i na pod»tre>ju še deloma neurejeni in kar na debelo »postupan s prahom Treba j^'h je bilo ure-liri. Vendar sem &e tudi s tem delom kmalu sprijazni »n gn vzljubil. Ne bi verjel, da se človek lahko v."«, i celo v tako delo katero mu jc bate spočetka zelo zoprno Tega dela sem se tako privadil, da so m neštete števike razn»h spsov ostale kar v >jlavi. Ce sem šel po starem peko
past ujel bivol Bivolja čreda, h kateri je pripadala ujeta žival, je prebila te-^aj vso noč pn njem in ga čuvala p ed levi, ki
niso upaii prebliz\i Sele ob zori je Čreda cxižLa  po svoji   poti  tn   malo  prej. preden
so Hubbardovi možje prišli do uj^teera bivola, je ta že postal žrtev prežečth levov.
Levi sami se druž jo p navadi v črede
po 5 do 7 živali. Vse kaže. da ostajajo tudi vse življenje skupaj m so al v smot-no
pomoč pri zalezovanju plenov. Kur-bard je v bližini reko Kafue ujel v izsušen', težavno dostpni struji levinjo. Ko so se njego\-i služabnik; zgodaj zjutraj bližali pasti je :z trstičja zarjovel mosročen e:las in iz goščave je planil proti njim silen lev Možie se zbežali, kar so jih nesle no«:e. lev pa jih ni predaleč zased oval. vrnil se je r trstike, da bi varoval uietc- levinjo. Ne-kol ko ur pozneje je prispel v avtu Hvib-bnrd z nekoliko zamorci. Leva ni bilo m-k-'er videti Biti pa je moral nekje v bližini, kajt, se isto noč se je vnil in l?kal samico, ki so jo bili med tem spravili v
taborišče. Naslednjo noč so ujeli ttidi njega, tako da sta bili živali spet skupaj, čeprav v ujetništvu.
V Severni Rodeziji pravijo: »Pazi na levinjo. kadar streljaš na leva!« In v resnici pp dogaja prav pogosto, da plane na lovca, ki je pomeril na leva. nenadno levlnja. Zanimivo je da ne vedo poročati o nasprotnem primeru, da bi lev planil na lovca, ki strelja na levinjo.
E>a se živan vračajo k ranjenmn ali ujetim tovarisieam. ne velja samo za. done, bivole in leve Pav po^pcefto se oVvraja. da se na podoben način vrne ti*di čreda antilop, čenrav jih ranjena ilvni nI pckMcaia z nobenim g-ias^m.
sem zna' n« pamrt ri'^a*" feMlke marsikaterih vannklh sii zanu^čin*ki spivrv o mrličih, katern so se t^kal' ri Morda se r>e ba-
hflm. če rečem da b' mogoče še danes rx"> toli-
kij   !«tih »zadrdral«
precej   ornačb takih
V* sov na pamet. S temi Sto*Hrami pojdem Se v t?r\"b. ker ne ver amem, da bi j h pozabi »Cope« mi namreč v ćrepinjt kakor »kiop«.
Šlvattka je fcSa v starih časih dragocena reč
Oanašnjp. šivanka je imela več nepraktičnih predhodnic. Vse dotlej, dokler se je človek oblačil z listjem, so zadoščale trnje-ve bodike. O šivanju v današnjem pomenu besede takrat še niso imeli pojma. Ko so se oblačili z žiraLskirni kožami, so se posluževali le trdnejšegra trnja, šavanje je bilo preprosto: s trnom so kož^» preluknjali, vlekli skozi luknie niti iz kože in jo vezali. Polagoma so napredovali. Namestu trnja i so zaceli uporabljati ježevo bodice in ostre ribje kosti.
Ko je človek začel pridobivati kovino, so kmalu izdelovali tudi kovinaste Svan-ke. Bile pa niso še prav nič podobne da-našnj m šivankem. Bile so velike, đebe'e In brez ušes kakor pričajo najdbe v grških in rimskih .grobovih.
V 14. stoletju je živel v rTurrroenru ko-     V^e" 44. forma." model, 45. krma za živino
Vodoravno: 1. trg v ljub jan4n p* krajini, 10. dobra vrsta tujesa vina 16 nedotakljiv varen, 17 nekdaj uradm sluga, 18 del rastline; račursski pojem, 19. osebn zaimek, 20. ž'-n med Trstom n Učko. 21 rr>js-t\o no-v-ej?« '.•»-t'a. 22 goz.iarski udzocnlc, 23 m-dustri i<fca ra?*tUna, 24 znak za kem eno prvino. 25 zdravilo za malarro. 26. m<hamedan ska sfvetz kn \va 27. nevc'/: nvajhen. 28. šte-v'lon. vi»=>nk. znaten. 29. svetopivenv^a oseba, 30 z"tlr»\-Tl«sče v Slavon'ji. 31 ničvreden človek, pc*tervih, 32. del 7» a^ske^a telesa. 33. član letalske posadke, 34. Stritarjev rornan. 35 je enkrat za vsako sr\*ar. 36 mestece ob ohali Jadranske0i morja, 36 drevo in %ad, 39. motto ime, 40. slovenski slikar, 41 pol trme, 42. mestece v severnem Atwma 43 nepričakovano trčenje, počasno pedanje, 44 kras elave, 45 «te\-iIo. 46 reka v Sbinji. 47. zdravi L*če in jezero pri Subotici. 48. pruiev-nik n (?!ac*o a. k pomeni pogoditi, 49 srodnje-veska utrJba, 50 soemi uradnik v Aneliji »i Ameriki, 51 umetni ples, 52. del "nanovnnja, 53 od'rudf*n. ncpr'iazen. 55 nrt-ran'šče na Ba'kanu 56. preomst. nedolžen, nevešč. 57 nesramni, brezob^mei, 58. pos*!ednj: dom vseh (množ.).
N1 a v p i č n o? 1 živi v ljubiianfkem predmet hx 2. mo3co ime. 3 tvetlobi žir, 4. veznic, 5 električni izolator. 6 pesn k, 7. a^-etrrp^em^a ovrba 8. mestece ob feem*-3ci pro^Ji Zacrrcb Beocjrad, 9. dva enaka so-jjlasanika, 10 zdravilne tablete, 11 mesto n prerani"*ee v f5^.emi Afriki. 12. podredni vez-ntc, 13 otrobi vzklik boleč»ne. 14 nekdanja sJovervUca zaT'?ba. 15 brezobzirnež nesramno/. 18. posoda za pitie; vrsrf-a opeke 21 zna-menr fnnco^r; kipar 16 stoletja. 22. zasledovalec, prccrda'ec. 23. vrvta k'mna. 25 cerkvena potrebščina 26 podzeriielj^a električna nar*e'?a\-a, 27. molco :me, 28. zavarovan f.-tjju-ren, 2Q. urnetn^ lirićna pesern. 30 mera ra tekc*3:ne. 31 rn! :avno*t. sodišče. 32 pi a meneč, vnet navdušen. 33 rlan. vnema, 34. po jj<*sta bolezen, 35. nasW M' -hameilovih na-»?e<tn'kov, 36 gojenec čfl«tn:rke *o1e. 37 pr> loJeno. pr stavljeno. 39. vrtita otičev. 40 ita-!*im«4co mesto.  41. p^n*ci. livade.  43 pritok
vač Rttdoif_ Štirideset let se je m'Kiil, da bi dal štvanki prtmernejSo obliko. Njeerove *tvanke so potem počasi Izpodrinile druge. Takratna šivanka, p:v:č podobna naši. je bila drajrocena in težko jo je bilo izdelati. Siromaineiše ljudartvo je ni pozabilo, ni pa smela manjkati na mizah visjela plemstva. Hči kralja Ludvika IX. je dob;la za doto Skat^co šdvank. Pozne fe so začeli izdelovati šivanke po tvernicah.
Ldrvsf^a zgodbica
Nedeljski lovec pripoveduje v veseli družbi svoje doživljaje. Vsi ga napeto poslušajo.
>Ali to, kar sem doživel v Kanadi, prekaša vse,*- reče naposled lovec. .^Lovili smo race. Strašno mrzlo jutro je bilo. Prišel sem do nekega velikega jezera. Na njem je bila cela truma divjih rac. A ubožice so imele vse nožice zamrznjene v ledenem jezeru.«
»No, kaj pa se je potem zgodilo?« vpraša eden izmed poslušalcev.
»Ustrelil sem, race so se splaslle. vzletele pa išhi pri sv Krištofu mino razn.h grobov.     in odnesle jezero s seboj.« reče lovec.
France Ločnar:
V senci platila
»Ha, ha.« se je posmejal župnik, »sreča, da so vas prosili za krstnega botra in da ste imeli tri birmance, drugače bi Se ne imeli prilke videti naše cerkve od znotraj! Zakaj si niste najeli namestnikov ?«
»Dobro ml svetujete, gospod župnik, hvala! Bom pa drugič storil tako!«
»Košir, ne razburjajte sel«
»Saj se ne razburjam, toda držal se bom svetega pisma! Bog je dal ljudem prosto voljo! Prečitajte v svetem psmu stran. . . «
»O tem bova drugič govorila,* je segel
V besedo. ?zdaj minam časa; pripraviti se moram za pot v Ljubljano. Z Bogom!«
Ko je župnik odš^l, je Košir povedal očetu, da je po župniku poslal Rutarju denar ta pozdrav.
Oče je zrnignil z rameni: »Saj pravi sveto pismo: Kdor se ponižuje, bo po v šan. A to pot bo sveto pismo v zmoti: še enkrat boš ponižan, v Kolikor jaz poznam Rutarja.«
»Ne bo tako hudo.« je odvrnil Košir in zapeljal pogovor v drugo smer. »Oče, jutri pojdeva k Svetemu Duhu! Naprodaj je velik travnik, če nama bo všeč, ga bova kupila.«
Ko sta se drugi dan peljala skozi Studor-sko vas. se je Košir oziral na levo 'n desno, kje bo uzrl Klaro Vse je videl, celo medveda, ki so ga t men cigani ob cesti, le Klare ne
Travnik juna ni bil všeč Preveč je bil preraščen z resjem.
Nazaj grede je Koš:r zadrževal konja, da je šel korakoma skozi vas Spet se je oziral po Klar a uzrl i? je oče pod vasjo, ko je rezala iesenove puSle
»Poglej našega dekiića' Kaj pa poee-nrjaš?« je zakričal ^če in ustavil konja.
»Krmo pripravljam za kozo.' je odvrnila, ne da bi dH«rnJ!a gla^to.
»Dotični gospod, kl ti je poslal zavoj, ti potom mene pošUja pozdrav!« se je pošalil
Jernej.
N ti toliko si ni drznila dvigniti glave, da bi videla, ali je Jernej sam na vozu, ali je tudi sin poleg.
»Da mi ostaneš zdrava! Pozdravi mamo!* je dejal oče in pognal konja,
Tedaj nI vedela, kdaj je dvignila glavo. Ozrla se je proti vozu in se nasmehnila KoSirju, ko ji je z roko mahal v slovo, n ni uniaicnila pogleda dotlej, da sta ji izginila za ovinkom. Sama sebi se je čudila, odkod ji naenkrat toliko poguma, da je zrla v tujca.
Globoko se je oddahnila, ko ni več videia voza. Toda njeno srce ji je nekako skrv-nostno igralo in m vedela, če si morda ne želi, da bi se Se enkrat pripeljal mmo nje. Z drhtečimi rokami je spet pričela vezati pušle in ji je bilo žal, ker n: odzdravila Koširju.
Da bi ji gospod pošiljal pozdrave, v to je dvomila, saj bi ji bil lahko sam rekel kako besedo, saj je bil poleg Jerneja
>Ne. Jernej se je samo malo pošalil z menoj, gospod se ne meni zame,« si je mislila. Ko je b la gotova, je Sla hitro domov, in povedala materi vse podrobnosti. Mati ae je zamislila.
»Ta bi bil zanjo. Premožen je, neprepir-ljiv. kakor se je pokazalo pri Rutarju. dobričina, a malce prestar je,« je ugotovila
>Da bi ji kar tja v dan peš Ijal zavoj m pozdrave, ne, tega ne bo delal brez posebnega namena — nalašč sta se peljala skozi vas.« si je mislila in veselo naglasiia. »Klara, Se k nam bo prišel!«
»Joj kako se motite — nikoli ga ne bo,« je odvrnda zardela Klara.
»Klara, prav natanko p misli Kdaj je že on dal kakemu deklet a tolikšno darilo T No. ali ve4 za katero dekle ? Vidiš, molč S
On podpira le stare motlclje in žene ter njegove birmance.
Svetujem ti. da maš vedno pospravljeno I sobo in pogrnjeno mizo. Po mojem mnenju I bo že v nedoljo tu!<
»Mati, nikar ne govorite tako gotovo, kakor da bi vam bil p-sal — ne strašite me!«
»Ha, ti si pa smešne. Vsako dekle bi se
veselilo tega obiska, tebe je pa strah pred njim, kakor prav š. a ne boj se, lahko se ga boš ubranila nevest Je več ko preveč Ako bi prišel, ti enostavno pojdi in ga pusti tu samega, če ti ni zanj.« je svetovala mati
»Kaj bi mi ne bilo zanj. rada ga vidim,« ce j  je zareklo.
Vsa zardela je nadaljevala: »Toda on je bogat, jaz nimam pa niti počenega groša.«
>Na denar on ne bo gledal, sam ga ima dovolj.«
»Mati, to zvem. kakor da vi želite, da bi postal tujec moj mož! Ali se vam je zbled-lo? Zamolite se v moj položaj: On izoora-žen, mestni gospod jaz pa hči kajžarja, ki a.ti kuhati ne zna.«
»Kaj kuha. to bi te naučila župnikova kuharica, o:ia"zna vse. cele škofu je že kuhala.«
»O tem m govora.« je zamahnila K ara z roko. »N.ti i*oba njegova suknjiča bi se ne upala dotakn ti. kaj šele. da bi mu kuhala!-Ne. ponavljam vam da o tem m govora!«
»Za božjo voljo. Klara ne razburjaj ae. To je šele prav nedolžen pogovor med nama Nihče ti ga ne bo vsljevaL. moža si boš izobrala pc svozem srcu. Ce je tebi prav da boš vseskozi živela v bedi. kakor sem jaz. je meni tudi! Le tebi sem želela lepšo bodočnost, a ti jo zavračaš — vem pa, da ga imaš rada!«
»Joj kako ste vn nerazsodni.« se je vzne-voljila Klara
>Reč^m vam   da Di prei 'zmakmla žup niku denarnico iz žepa. kakor pa da bi položila   oko na ramo temu   came prevzvi-ftenemu srosr^odu «
»No, veš kaj Klara, to je pa že vse pretirano! Ne domišljaj si, da je več kakor pa človek. Rečem ti, da bi si obliznil vseh deset prstov, akc b! doMl tako lepo, mlado dekle T iae niti ne zavedaš svoje lepote, in . ..«
»Nehajte, nehajte, če ne se bom Se prevzela,« jo je prekinila in šla takoj k ogledalu.
Mati je šla za njo tn Se kar govorila, »Ve^ Klara, če pravilno presodiva to za-dveo, oi si le ta tujec moral tako misi u kakor ti! Ti bi se morala videti njemu ne-doo-vgijiva. ne pa on tebi Med prsti bi ga imeiu. ovitega — U bt gospodarila nad aji.ii!«
»Ne mlatita prazne slame,« se je nasmen-nila Ki ar a.
».-„eceui u da bi te bil že zasnubil, če bi ne pričakoval košarice. In ..«
»Puhava ga v miru,« ji je segla Klara v besedo. »Saj ste vi bolj navdušen zanj ko jaz! Torej, po vašem mnenju jaz odločam, da, ali ne,« se je nasmehnila.
»Da, samo ti! Da sem jaz na tvojem mestu, bi rekla da!
Le pogiej ga vsak teden je v drugi obleki: Vedno je dat, ponosno bi šla poleg njega. Srečna bi bila z njim in s konjem bi se vozila v lepi obleki Konec b bilo najine bede!«
»Mati vi znate pa dobro misliti! ae j« na
^mehnila. |
»Klara, samo to mi povej, ali bi ga ti zavrnila, če bi bil ta tujec domačin — na primer. Jožov Fronc?«
»Ne: še za suknjič bi ga cukaia, da bi obrnila nase pozornost.«
»Tako« 9i je mislila mati. »zdaj bo pa že moja skrb da se ji bo približal' Samoom govorila z njirn   rada ga ima . .«
Klara se ie v sedla k oknu   m strmet talino bodočnost . . .
47 pisamca po^eb'oina. 48 epo mično 49 vzpetina, hrib, 50. nedoločena množina (trave, cvetKc, bankovcev), 51. del telesa. 52. kra . n<w!otna. 54 obbka pomožnega g'aoo^a, 55. glej 54 navpično. 56 nikalna ob'ka pomož-nika.
Rešitev novoletne križanke: Vodoravno: 1., 56. in 100: Uredništvo Slovenskega Naroda Vam zeli srečno in veselo novo leto, 17. durak, IS. trema, 19. donos. 20. nov, 22. Ide, 24. laž, 27. Sedan, 30. aleje. 33. kipar, 36. ak, 38. kupon, 40. arena, 42. čelo, 43. lok, 45. med, 47. Ada, 49. Orai,. 51. napak, 53. zreti, 55. 11, 56. glej 1. vodoravno, 60. lajež, 61. lemež, 62. aloja, 64. lep, 66. nem, 6S. Aia, 70. ok, 72. tarok, 75. nemil, 78. aval, 80. noč. 32. rebro, 84. ladja, 86. ali, 87. Drin, 89. ara, 91. Uri, 93. en, 94. Oskar, 96. učeno. 98. obadi, 100. glej 1. vodoravno.
Navpično: 1. ud, 2. run, 3. Eroa. 4. davek, 5. uk, 6. št., 7. tri, S. veda, 9 omela, 10 sa, 11. od, 12. vol, 13. enak, 14 nožič. 15. ss, 16 en. 21. kap. 23. oje. 25. zal, 26. Zalog, 28. dur, 29. nomad. 31. era  32. Enare. 34.
pek, 35. rožič. 37. korak 39. Nepal, 41. Adela, 44. kanal, 46. daven. 48. Atila, 50. najet, 51. nož, 52. kamen, 53. žžž. 54. Isola, 55. Lea, 57. repar. 58. Nemel, 59. rjava, 63. London. 65. bob 67. Vid, 69. slina. 71. korso, 73. red, 74. krače, 76. mat, 77. Ljubo, 79. ale, 81. čiki, 83. *>rel. S5. Aral, ;>3. Man, 90. ono, 92. Ide, 95. rt, 96. us, 97. on, 9S. ov, 99. it.
Rešitev novoletne zlogondon
1) Bonaparte, 21 Odisej, 3) Genova. 4> Novorosijnk. 5> akuzativ. 6) šve l?ko, 7) okar'na, 8) Nazaret, 9) Antananarivo. 10) Maraton. 11) Danilo. 12) elipsa, 13) fcaj tat. 14) Erjavec, 15) Litva, 16) Oziris, 17 i Ee~ tajnova, 18) ofio'r, 1P> garala. »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet!«
»Slo\enski Naroda je  edini   ll*t.   ki Izhaja ob ponedeljkih
ter prlnaaa poleg /a knšh    poročil i
bojišč tudi obilo drugega lanlmlve^ gradiva. Zato «e na ročite nanj čimprej
SOBO za takoj lahko tudi začnsno, prazno ali opremljeno, po možnosti s kopalnico, I5če višji magistratni uradnik srednj h let. Ponudbe na oglasni oddelek »Juti u pod »Soliden«. SI. N. —7—
Umrla nam je naSa draga sestra, teta In svakinja, gospodična
Šinkovec Karla
nčiteljioa
Pogreb nepozabne pokojn'ce bo 9. t. m. ob 9. uri dopoldne z Zal. kapele sv. Krištofa, k Sv. K^'žru.
Ljubljana, 7. januarja 1945.
Žalujoči rodbini: ŠINKOVEC —  \VEIS SBACIIKR
f
POKRAJINSKA DELAVSKA
ZVEZA
objavlja ,da je padel na polju slave   za   domovino   njen večletni odbornik
Kristan Edvard
tajnik sind:Vata delojemalcev stavbne stroke
Pogreb bo v ponedeljek 8. t. m. ob 15. uri z Sal, k Sv. Kr žu.
Zaslužnega pokoj n ka bomo ohranili v trajnem spominu.
LJabbljanA, 6. januarja 1945.
I
Po težki bolezni, vdana v nedoumljivo usodo božje Previdnosti, je v cvetu 24 pomladi prenehalo biti plemenito srce nad vse ljubljene žene. hčerke, gospe
HANE FRELIH
roj. CENTA
Za vedno oomo presadil" ta zU-U cvet v torek 9. januarja |Mfi ob V»9 url dopoldre iz kapelice sv. Andreja na Žalah na božjo njivo k Sv Križu.
LJubljana, 6. januarja 1945
Globoko žalujoči: EMU- mot; IVANA   mati:   AI/OJZU, oče; ■"f;*AT <vak. »n o««tak %oroo»tv<
"^hr^tUltei     1 rejuje   Ktiriolf Ozim   -   Fin »\*rt»dna mk:irn    \   <•* <il* !>•!' *trl! 2a »Narodne rfekarno d.        kot ttskarnerja   Fran Jeran   — Fiir tfrn In^erateo*^ verantv-orUicii * Za lasera tni oddelek odgovarja:  Ljubo ^ir Voleie.