pandemijo covida-19 v Sloveniji. Rezultati študije kažejo, da bi lahko ta pandemija predstavljala prelomnico v odnosu kljuc­nih deležnikov do digitalizacije zdravstva. Digitalizacija ni le kljucno orodje za upra­vljanje javnega zdravja, temvec tudi nujen dejavnik pri prizadevanjih za pospešitev razvoja zdravstvenega sistema ter poobla-šcanja pacientov, da prevzamejo odgovor­nost za svoje zdravje in dobro pocutje. 
Simpozij se je lotil številnih perecih vprašanj in predlagal rešitve na podrocju vzdržnosti javnih zdravstvenih sistemov po Evropi, s katerimi se bodo morali, pred­vsem zaradi narašcanja števila starih ljudi, ukvarjati v vecini evropskih držav. Kot so poudarili številni govorci na simpoziju, bo v prihodnjih desetletjih kljucnega po­mena za vzdržnost zdravstvenega sistema premik iz kvantitete na kvaliteto ter na na vrednosti temeljeco zdravstveno oskrbo, ki bo v središce postavila posameznika, ter na participatorni družbi, v kateri posameznik ne bo imel le pasivne vloge prejemnika storitev, pac pa bo aktivno sodeloval v ustvarjanju blaginje. 
Tjaša Potocnik 
CELOVITA OBRAVNAVA DEMENCE V LOKALNIH SKUPNOSTIH 
Konferenca ASK 2023, Spomincica-Alzheimer Slovenija 
V Mariboru je 21. in 22. aprila 2023 potekala 12. mednarodna konferenca o de­menci z naslovom Celovita obravnava de­mence v lokalnih skupnostih; organizirala jo je Spomincica-Alzheimer Slovenija. Na konferenci so sodelovali slovenski in tuji strokovnjaki, pa tudi osebe z demenco in njihovi svojci. Program konference so se­stavljali pestri plenarni sklopi: Demenca v okvirih demografskih sprememb, Demen-ca in lokalne skupnosti, Vsebine celovite obravnave demence v lokalnih skupnostih ter zanimive okrogle mize: Oblike celovite obravnave demence v lokalnih skupnostih 
– preventiva, kurativa, paliativa, Vloga sku­pnosti pri obravnavi demence v lokalnih okoljih in Življenje z demenco v lokalnih skupnostih. Organizatorji so poskrbeli tudi za prakticni del, saj so vzporedno potekale delavnice o prehrani in demenci, o spo­znavanju demence skozi filme in knjige, 
o podpornih tehnologijah pri demenci in podobno. 
Ivanka Bižal, izkušena fizioterapevtka na domu in izobraževalka neformalnih oskrbovalcev, je ob udeležbi konference napisala naslednje. 
»Težave s spominom so med prvimi znaki alzheimerjeve bolezni in drugih demenc. Danes sem iz pralnega stroja pobrala kljuc od avtomobila skupaj z jopo, ki sem jo dala zvecer v pranje. Ali je to že demenca ali zgolj premalo pozornosti pri dnevnem opravilu? Taki dogodki me zmeraj prizemljijo. Stara sem vec kot 70 let, živim sama. Kaj mi vliva upanje, da to še ni bolezen? Veliko delam, tudi na vrtu, se izobražujem, ohranjam stike z družino, prijatelji, sosedi... Skoraj sem pozabila, sem tudi varuška enoletne vnukinje. Dvakrat tedensko se rekreiram in imam temu primerno prehrano. 
O podobnih preventivnih ukrepih so govorili tudi na mednarodni konferenci o demenci, dvanajsti po vrsti, ki jo je orga­niziralo združenje Spomincica-Alzheimer Slovenija v Mariboru. Moj vtis s konference: zelo pomembno je, da opazimo znake, ki bi lahko kazali na demenco. Ce jih lahko opazijo tudi naši domaci je pomembno, da cimprej obišcemo zdravnika. Ta nas bo napotil na potrebne preiskave, zdravljenje in nas opremil z navodili. O diagnozi ne sme-mo molcati, ampak z njo seznaniti domace in prijatelje. Potrudimo se, da o bolezni iz­vemo cim vec – tako bo naše življenje lažje, lepše in varnejše. Naši najbližji so ob tej diagnozi v veliki stiski, posebej ce se stanje hitro slabša. Takrat je nadvse pomembno, da družina ostane povezana, da se clani pri pomoci medsebojno usklajujejo in poišcejo zunanjo pomoc. Na žalost pa se kažejo resne težave pri zagotavljanju strokovne zunanje pomoci, dnevnega varstva oseb z demenco in pri sprejemu v dom za starejše.« 
Demografske spremembe in staranje prebivalstva kažejo, da bo demenca z leti postala vedno vecji javno zdravstveni in socialno varstveni izziv. Ta bolezen mocno vpliva na posameznika, njegovo družino in družbo; stroški oskrbe so visoki. Za ka­kovostno življenje z demenco je potrebna velika podpora svojcev. 
Na konferenci ASK 2023 so poudarili pomen pravocasne diagnostike in zdravlje­nja demence, preventive ter vecje podpore svojcem oseb z demenco in strokovnim delavcem na tem podrocju. Zelo poudar­jena so bila tudi spoznanja, da demenca zahteva celostno obravnavo posameznika in podporo celotne družine in skupnosti. Prav lokalna skupnost lahko ustvarja varno okolje, prijazno tudi osebi z demenco, s tem da ponuja dostop do zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe, prilagaja javne prostore ter izobražuje in ozavešca 
o potrebah oseb z demenco in njihovih svojcev. Vkljucevanje oseb z demenco v lokalno skupnost je pomembno za ohra­njanje samostojnosti, aktivnosti, socialne vkljucenosti ter kvalitete življenja tako njih kakor njihovih svojcev. Udeleženci kon­ference so se strinjali, da je za ustvarjanje demenci prijazne družbe potrebno dobro sodelovanje med razlicnimi deležniki na lokalni in državni ravni. 
Ivanka Bižal in Ajda Cvelbar