PRI.viURSKI DNEVNIK S**na plačana v gotovini "“o- postale I gruppo Cena 300 lir Leto XXXV. Št. 254 (10.473) TRST, petek, 2. novembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni -Doberdob* K?ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni -Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1943 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NITI ZADEVA Z NADZORNIKI POLETOV GA NI OŠIBILA v INTERVJUJU «M£DNARodatek, da se predsednika SFRJ iri Romunije srečujeta ih devetnaj-stič v zadnjih petnajstih letih, govori v prid intenzivnosti stikov na najvišji ravni kot tudi pospešenemu sodelovanju med dvema državama. Težko bi našteli vse skupne vezi, ki vežejo obe državi, saj je sodelovanje med njima resnično močno razvejano. Razen tega Romunija in Jugoslavija izražata veliko podobnost ali celo enakost stališč do vseh pomembnih svetovnih vprašanj. Naj ob tej priliki samo omenimo, da se je Romunija kot gost udeležila šeste vrhunske konference neuvrščenih držav. Vsekakor pa bi lahko rekli, da se obe državi skupaj, bojujeta za mir, demokratizacijo mednarodnih odnosov in enakopravno sodelovanje. Obisk predsednika Tita v Romuniji bo tudi slednjič potrdil vsestransko pripravljenost narodov z obeh strani meje, da na osnovi dobrega sosedstva še bolj razvijeta medse- ............................................ begin se je moral pokoriti razsodbi vrhovnega sodišča Izraelska vlada bo prisiljena izprazniti naselje Elon-Moreh Naselje je nastalo na zemljišču, ki so ga protizakonito odvzeli arabskim lastnikom bojne stike, ki so se že do sedaj izkazali za najboljše. Džerdap 1 m Džerdap 2 sta samo dva takšna primera, ki dokazujeta takšno pripravljenost. Seveda pa pri tem ne bi smeli zanemariti tudi drugih oblik sodelovanja, ki so v neprestanem vzporiu. Letošnja blagovna menjava med državama naj bi dosegla vrednost med 350 in 400 milijonov dolarjev. Ta podatek pa izpričuje šestkrat večji obseg kot pred desetimi leti. Seveda gre tu še za sodelovanje na pedročju petrokemije, strojegradnje, kooperacij in drugo. Kultumoprosvetno sodelovanje med Romunijo in SFRJ je prav tako zelo pomembno. Ob tej priložnosti ne gre zanemariti, da se ne bi spomnili «dnevov kulture* v obeh državah, ki so letos potekali pod pokroviteljstvom obeh predsednikov. Tokratni obisk predsednika Tita v Romuniji in njegovi razgovori z gostiteljem Ceausescu jem bodo dali nov zagon že ustaljeni praksi dobrih odnosov, ki bi bili lahko marsikaterim državam v Evropi pa tudi v svetu vzor. VAŠO GASAR BEOGRAD — Zahodnonemški notranji minister Gerhardt Baum je včeraj prispel na uradni obisk v Jugoslavijo. Z zveznim sekretarjem za notranje zadeve Franjom Herlje-vičem se razgovarja predvsem o boju proti terorizmu in o sodelovanju med policijskimi organi obeh držav. JERUZALEM — Izraelska vlada je po peturnem zasedanju bila prisiljena kloniti in sprejeti razsodbo vrhovnega sodišča. Iti je prejšnji teden sklenilo, da je treba izprazniti novo naselje Elon - Moreh, ker je nastalo na zemljiščih, ki so jih Izraelci protizakonito odvzeli arabskim lastnikom. Noben član vlade se ni izrekel zato, da bi zavrnili razsodbo, vprašanje je bilo samo, če dodeliti nove vsote za nadaljevanje politike ustanovitve židovskih naselij na zasedenem ozemlju ali ne. O tem pa se ministri niso mo- ...................................... KRITIČNO IN AVTOKRITIČNO ZA RAST DRUŽBE Francoskim, oblastnikom ie kla-\n0 dolžnost. to je obveščanje jav-vrno spodletel poskus, da bi zvr-1 nosti? Vprašanje ni retorično, na-nili na nekatere francoske liste in | sprotno je eno od bistvenih vpra- še posebej na satirični tednik «Le Canard enchaine», od nekdaj trn v peti vseh francoskih politikov in javnih upraviteljev, moralno odgovornost za samomor ministra za delo Roberta Boulina. Resnica, povsem nasprotna od uradne, je prišla kmalu m dan: Boulin. ki očit- Mna nejasnih političnih stališč, no ni imej tako d^elejcoželcot k| se v Ralih? Predkon- ntenovi kolegi, je bil trtev politič se soočajo v Italiji? Predkon P^sna razprava, ki je bila v teh ®daih v vrstah krščanske demokra-'Je- je ostala pri tem. In niti ja-9Uarski kongres ne bo položaja pre-”!aKnil s te točke. Zdaj se že zače-Ja govoriti o poletni kriza po u-'?.aynih volitvah leta. .1980. J.e pa °'*risno od volilnih rezultatov in izi- njegovi________ . . ni/i, nasprotnikov; še več. sredstva javnega obveščanja so dobila dosje, v katerega je bil. sicer zelo posredno. vpleten minister za delo. ravno s posredovanjem teh krogov. Novinarji, ki so objavili novico, imajo torej čisto vest? So v tem primeru res storili le svojo p oklic- šanj novinarskega poklica, ki še ni bilo načeto in rešeno in ki je zelo aktualno tudi v Italiji. Naj omenimo le vse tajne ali na pol tajne dosjeje, ki so po umoru predsednika krščanske demokracije Al-da Mora prišli do novinarjev po najrazličnejših poteh in katerih očiten namen je bil blatiti tega ali onega politika. Ne da bi bili za zagovornika italijanskemu političnemu razredu, moramo pa vendarle poudariti, da v talcih primerih novinar vselej tvega, da postane resonator nekaterih političnih interesov in podzavestno orodje v službi posamez- nih skupin. Po drugi strani je tudi I čelku sedemdesetih let veliko pri-očitno, da novinar dogodkov in dej- spevali k demokratični rasti itali-stev ne sme zamolčati, nasprotno, \ janske družbe, so v zadnjih časih njegova poklicna dolžnost je, da --------- --------— '---------- z njimi seznanja svoje bralce. Dilema, ki smo jo skušali shematično nakazati, je eno izmed bistvenih vprašanj novinarjevega odnosa do oblasti in o njem je bil govor pred nedavnim na srečanju, ki ga je v tridentinskem mestecu Levico priredila struja mmiovamen-to» noinnarskega sindikata FNSI Razprava, ki je bila odkrita i« kritična. ni nakazala rešitev, ker je vprašanje prezahtevno in terja globlje analize, da bi ga lahko razčlenili na enem samem srečanju. Jasno pa je prišla do izraza ugotovitev, da novinarji, ki so v za- gli zediniti, tako da so to vprašanje preložili na prihodnjo sejo in bodo sklep o tem sprejeli v prihodnjih desetih dneh. Premier Menahem Begin, čigar položaj je po odstopu zunanjega ministra Mošeja Dajana dokaj negotov se je znašel med dvema ognjema. Z ene strani so »jastrebi* pritiskali, da bi vlada takoj določila 60 milijard lir za ustanovitev v roku enega leta 16 novih naselij, z druge pa «golobice» nočejo, da bi na noben način motili pogajanja z Eeiptom in z Združenimi državami glede avtonomije Gaze in Cisjordani.je. Zato je Begin bil prisiljen odložiti sklep o novih naseljih za nekaj dni. V Izraelu je vladalo dokajšnje pričakovanje za odločitev vlade, če so bili po eni strani vsi prepričani, da bo spoštovala razsodbo najvišjega izraelskega sodišča, pa po drugi strani ni bilo gotovo, da bo ta sklep š,el skozi mimo, praktično brez nasprotovanja s strani najbolj desničarsko usmerjenih ministrov. Sedaj bo treba za kolone, ki se bodo morali izseliti, najti nov prostor, tokrat na državnih zemljiščih. Na včerajšnji vladni seji je propadel predlog najbolj reakcionarnega ministra Ariela Sharona, ki je skušal vsiliti zakon, s katerim bi onemogočili vsak priziv arabskih lastnikov zemlje. Tudi njegov nekoliko zaspali m lovorikah in niso bili povsem dorasli svoji nalogi začele so se spet obnavljati spone konformizma in nekritičnega sprejemanja uradne resnice, ki so v petdesetih in šestdesetih letih bremenile italijansko časnikarstvo. Po vsem, kar smo zapisali, bi bilo neskromno in domišljavo, ko bi mi skušali «ex chatedra» naka zati dokončno rešitev problema. Zaključek tega razmišljanja je lahko le poziv vsem demokratičnim no vinarjem k nadaljnjemu skupnemu načrt za določitev 60 milijard lir kritičnemu in avtokntičnemu raz za ustanovitev 16 novih naselij je mtšljaniu s ciljem prispevati k de- naletel na nasprotja, še zlasti pri mokratični rasti družbe in k res demokratičnemu obveščanju, (vt) ministru za obrambo Ezreju Weiz-mamiu, ki ni načelno proti" usta- navljanju nasčlij, boji pa se posle dic za pogajanja z Egiptom in ZDA. V to dokaj napeto vzdušje se vključuje tudi poskus atentata, pri katerem je ena oseba zgubila življenje, vendar kaže, da je šlo le. za obračunavanje med skupinami banditov in da zadeva nima političnega ozadja. NEW YORK - Državni tajnik ZDA Cyrus Vanče je odpotoval v Seul, kjer bo zastopal vlado ZDA na pogrebu umorjenega predsednika Parka. V Washingtonu pa so medtem pojasnili, da se ZDA zavzemajo «za demokratični ustroj Južne Koreje* in da »nasprotujejo vsakršni represiji*. Dan vstaje alžirskega ljudstva ALŽIR — Alžirski predsednik Šadli Bendžedid je včeraj odprl vojaško in ljudsko parado ob priliki 25-letnice začetka alžirske osvobodilne vojne. Med gosti, ki so zastopali 130 držav je bil tudi posebni svetovalec ameriškega predsednika Brzezinski, vietnamski podpredsednik Giap, voditelj PLO Jaser Arafat, sirski predsednik Assad, predsednik iranske vlade Bazargan in libijski predsednik Gedafl. O ENERGETSKIH VPRAŠANJIH Prvo srečanje Vzhod-Zahod 1 • ŽENEVA - Po štiridnevnem delil se je danes zaključilo prvo več-' stransko srečanje med* -državami Zahodav ih Vzhoda o energetskih vprašanjih. Srečanje je *. priredila, gospodarska komisija za - Evropa OZN, po predlogih, ki jih je izrazil sovjetski voditelj Leonid Brežnjev o evropskem sodelovanju na področjih energije, prevozov in zaščite o1 kolja, v smislu helsinških sporazumov. Koristna izmenjava informacij o stanju zalog in o energetski politiki posameznih držav uvaja stvarne možnosti sodelovanja, zaradi česar so se dogovorili o novem srečanju, tokrat na ravni ministrov, ki bo v Ženevi v prihodnjem marcu. Angola zahtevala izredno sklicanje varnostnega sveta OZN NEW YORK — Angolska vlada je spričo ponovnega napada južnoafriške vojske na svoje ozemlje uradno zahtevala takojšnje sklicanje varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, ki se bo sestal že danes pod predsedstvom bolivijskega predstavnika De Vizzia. Ni še znano pa, ali so rasistične sile zapustile angolski mesti Lubango in Mocamedes, ki sta jih zasedle med oboroženim vdorom, pri katerem je izgubilo življenje tudi več desetin civilistov. BILBAO — Pripadniki baskovske organizacije ETA so v mestecu Por-tugalete v Vizcayi ubili agenta guar-die civil. DAN MRTVIH NA GROBOVIH IN PRED SPOMENIKI PADLIM Tih spomin na naše drage Seja glavnega odbora SPZ in na vse borce za svobodo V PROSVETNI DVORANI V NABREŽINI Številni sprevodi in svečanosti v mestu in po vaseh pred pomniki našega trpljenja Z množičnim obiskom pokopališč, postankom pred gomilami naših dragih, s škopom cvetja in tihim obujanjem spominov smo včeraj, na dan mrtvih, počastili vse naše bližnje, ki so nas že zapustili. Kot veleva tradicija, so včeraj dopoldne in popoldne pokopališča mrgolela ljudi, ki so se zbirali ob lepo o-krašenih grobovih sorodnikov, da Li jim še enkrat izkazali svoje spoštovanje, da bi jim še enkrat spomin potonil mednje v preteklost. Za nas, Slovence v Italiji, ima dan mrtvih še poseben pomen. Obvezuje nas, da se spomnimo, poleg naših dragih, tudi vseh tistih, ki so dali svoja življenja za našo svobodo, in katerim smo v zahvalo po vsem našem ozemlju že postavili in še postavljamo spomenike in spominska obeležja, ki nas vsak dan spominjajo na njihovo žrtev. Tudi letos se je ob teh temeljnih kamnih naše zgodovine zbralo po vsem Tržaškem mnogo ljudi ter predstavništev borčevskih in drugih organizacij, ki so s svojo prisotnostjo še enkrat izpričali predanost idealom naših padlih za svobodo. Ta predanost je prišla predvsem do izraza na spominski svečanosti na pokopališču na Katinarj pred spomenikom padlim borcev, ki ga je pred kratkim oskrunila fašistična roka. Svečanosti, ki so jo priredile vaške organizacije iz Lonjerja -Katinare, VZPI-ANPI, PD Lonjer -Katinara, ŠD Adria in sekcija KPI. se je udeležilo res veliko število domačinov. Potem ko je imel prilož nostni govor predstavnik borčevske organizacije Oskar Kjuder, je domači pevski zbor, okrepljen z nekaterimi člani TPPZ, zapel nekaj žalostink. Slovenska kultumo-gospodarska zveza je počastila spomin žrtev na-cifašizma s položitvijo vencev s slovensko zastavo k obeležjem talcem v Ul. D'Azeglio in Ghega, v Rižarni, na grobove Bidovca in tovarišev ter Pinka Tomažiča in na grobnico padlih partizanov na pokopališču pri Sv. Ani ter k spomeniku padlim na griču Sv. Justa. Predstavniki odbora za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca so z drugimi vaščani položili venec k začasnemu spomeniku pri Sv. Ani. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje je včeraj dopoldne položilo cvetje pred spominsko obeležje padlim za svobodo iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca, nato pa se je delegacija združenja udeležila tudi kratke svečanosti na vojaškem pokopališču, kjer so pokopani jugoslovanski borci in tudi tu položila cvetje. Aktivisti Sv. Ivana in Podlonjerja pa so prav tako, skupno s PD Škamperle, položili cvetje pred spominsko obeležje padlim pri Sv. Ivanu. Predstavniki generalnega konzulata SFRJ v Trstu so včeraj položili vence v Gonarsu in v Gorici ter, skupno s predstavniki SKGZ, na vojaškem pokopališču v Trstu. V Križu so se poklonili spominu padlih za svobodo že v jutranjih uredi, ko so se na dvorišču Ljudskega doma zbrali predstavniki vaških sekcij VZPI-ANPI, KPI, ZŽI-UDI, PD Vesna in ŠK Mladina ter številni vaščani, ki so v sprevodu ponesli vence k spominskim obeležjem NOB ter na spomenik padlim za svobodo. V popoldanskih urah je na kriškem pokopališču moški pevski zbor Vesna, ki ga vodi Franč-ko Žerjav, zapel nekaj žalostink. Spominske vence na spomenike padlim na Proseku, Kontovelu in v Križu je položila tudi delegacija rajonskega sveta za zahodni Kras. Na Proseku in Kontovelu so položili vence k spomeniku padlim predstavniki VZPI-ANPI in vaških sekcij KPI, pred spomenikoma ter pred grobnico padlih partizanov na pro-seškem pokopališču pa je zapel moški pevski zbor Vasilij Mirk, ki ga je vodil Alojz Kapun. Pri Domju so domačini prišli v sprevodu do spomenika padlim, predstavniki VZPI-ANPI pa so položili na spomenik lovorov venec, medtem ko je pevski zbor Fran Venturini zapel nekaj žalostink. Tudi domačini iz Prebenega se se zbrali pred spomenikom padlim, kamor so bivši partizani položili venec, zapel pa je pevski zbor Valentin Vodnik. V Dolini so se zbrali domačini pred spomenikom padlim v vasi. Tudi tu je zapel pevski zbor V. Vodnik, predstavniki VZPI pa so položili spominski venec, nakar so Odšli v sprevodu na pokopališče, Počastitev spomina padlih v Rižarni kjer so se zbrali pred grobnico jugoslovanskih partizanov. Na* Opčinah je spominsko svečanost priredila sekcija partizanov in aktivistov z Opčin, od Banov, s Kon-konela in od Piščancev. Sprevod je krenil izpred Prosvetnega doma k spomeniku padlim ob Narodni ulici, nato so se spomnili še 71 talcev, Pinka Tomažiča in tovarišev, postali so na vojaškem pokopališču ter na kraju, kjer so usmrtili Rozalijo Gulič. Jutranjega polaganja vencev k spomenikom padlim borcem na pro-seški postaji, na proseškem pokopališču, v Gabrovcu, v Samatorci, v Saležu in v Zgoniku, so se poleg občinskih odbornikov in svetovalcev udeležili tudi številni člani prosvet- Edina točka dnevnega reda je obsegala razgovor o delu v sezoni 1979-80 Potreba po novih prijemih, ki naj pritegnejo mladino v prosvetna društva V sredo zvečer je bila v prosvetni dvorani v Nabrežini seja glavnega odbora Slovenske prosvetne zveze. Dnevni red je obsegal diskusijo o programu prosvetnega dela za Tržaško in Goriško v sezoni 1979-80. Sejo je odprl predsednik Klavdij Palčič z obsežnim in izčrpnim uvodom. Dejal je, da so naša društva sicer že globoko zaorala v novo sezono, da pa kljub temu je treba sesti za okroglo mizo in se pomeniti o delu in o problemih, ki stojijo pred SPZ in njenimi članicami. Nato je Palčič nanizal nekaj splošnejših problemov, ki zadevajo življenje in razvoj Slovencev v I-taliji. »Mnogi, je rekel, se trdovratno zoperstavljajo zakonu o glo- ni oblikovati svojo stvarnost res demokratično, jih čaka ogromno dela, da lahko do potankosti spoznajo naš narod in njegovo dušo.* Tajnik za tržaško okrožje Duško Kalc je nato predstavil obsežen o-snutek programa, ki «se oslanja na izhodišča, ki jih je sprejel in potrdil občni zbor in ki jih narekujejo kulturne potrebe naše narodnostne skupnosti ter današnji družbenopolitični in gospodarski položaj pri nas.* Program obsega 16 glavnih točk, ki gredo od zborovske in glasbene dejavnosti prek klubske. založniške in rekreacijske dejavnosti do kadrovanja. Kalc je za vsako točko podal izčrpen oris specifičnih zahtev in nakazal pobude, balni zaščiti z najrazličnejšimi ar- ki so že stekle, ali ki so tik pred gumenti, a vsemu temu ,ie vzrok le slaba politična volja. Dejstvo je, da se atmosfera v odnosih med Slovenci in Italijani slabša zaradi .zaostritve, mržnje in netolerantnosti nekaterih dobro znanih krogov. Slovenci pa moramo obstajati in razvijati takšno kulturo, kot pritiče evropskemu narodu. Kar pa zadeva razvijanja dela, ki smo ga vajeni, in iskanja priložnosti boljših odnosov med Slovenci in Italijani, pa ima >1PZ jasne pojme, ker zasleduje takšno kulturno politiko, ki daje I-talijanom možnost, da nas lahko vsestransko spoznajo. Če hočejo o- uresničitvijo. Tajnik za goriško okrožje Marko Waltritsch pa je svoj poseg o-sredotočil na štiri glavne točke: prostori, vaditelji, novi prijemi in politično vzdušje. Kar se prostorov tiče, je problem na Goriškem bolj pereč kakor na Tržaškem, ker so — razen v redkih društvih — dvorane stare in zanemarjene: Pev-ma, Podgora, Vrh in Dol pa dvoran sploh nimajo. Gorica pa je tik pred ureditvijo osrednje kuiturne hiše, kjer se bo odvijala koncertna in gledališka dejavnost. Rekreacijska dejavnost pa je že stekla, ker ■ IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllilliiiiiilllllllllIllIlllllilMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiilifniiiiiiiiiiiliMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIlllll V PRVIH DEVETIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA Blagovni promet po avtonomnih računih je občutno naraste! Na Tržaškem je vrednost izmenjanega blaga dosegla 40,8, na Goriškem pa 13,7 milijarde lir (3.755.820.000), živih konj (3.414 milijonov 217.000), žaganega in rezanega lesa (3.218.639.000), kovinskih iz- Jugoslovanska izvozna in kreditna banka nam je posredovala podatke uueieziu tuui stevum cianj prosvei- 0 8ibaniu obmejnega blagovnega ----------- nega društva Rdeča zvezda športne- Prorneta PO tržaškem in goriskem j delkov in polizdelkov (2.356.937.000) ga krožka Kras in domačini mla- avtonomnem računu v razdobju ja- in tekstila ter prediva (1.150.090.000), nuar - september tekočega leta. Sku- ' .............. pek poslov po obeh računih je do- dinke v športnih dresih pa so stale na častni straži. Ob spomenikih je nastopil tudi moški pevski zbor i br- °d česar je Rdeča zvezda, ki je pod vodstvom I 26.698.62j.000 lir odpadlo na izvoz Janka Simonete zapel tudi popoldne '■ ■j^^lnvanskih podjetij tostran meje na pokopališčih v Samatorci in v I m ‘•'■831.743.000 lir na pošiljke ita Zgoniku | lijanskih podjetij na sosedno cbmej- V Repnu so se polaganja vencev no ozemlje. k spomeniku padlim v NOB udeležili repentabrska občinska uprava in Po tržaškem avtonomnem računu je izmenjava znašala 40.856.391.000 krajevne organizacije. Zapel pa je j lir, medtem ko je v ustreznih obdob domači moški pevski zbor Srečko Kumar. V priložnostnem nagovoru se je župan dr. Pave] Colja spomnil žrtev nacifašizma in naglasil, da si bomo tudi mi le z borbo in vztrajnostjo priborili pravice. Na pokopališču so se poklonili še spominu padlega komandanta Bazoviške brigade Nemgarja, nastopil pa je tudi pevski zbor Srečko Kumar. V devinsko-nabrežinski občini je tamkajšnja sekcija Slovenske skupnosti položila vence k spomeniku padlim na nabrežinskem trgu, v Šempolaju, v Praprotu in na avstro-ogrsko pokopališče v Nabrežini. V nedeljo vabi Slovenska skupnost vse rojake, naj se udeležijo skupne spominske slovesnosti v Gonarsu pri Palmanovi. Urnik trgovin med prazniki Danes, 2. novembra — vse trgovine bodo odprte normalno, razen trgovin s sadjem in zelenjavo in mesnic, ki bodo odprte po predprazničnem urniku, od 7.40 do 13.00 ii od 16.30 do 19.00. Jutri, 3. novembra — vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, mlekarn in pekarn, ki bodo idprte dopoldne. Ponedeljek, 5. novembra — Vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne, razen pekarn, ki bodo popoldne zaprte. Sadje in zelenjava, mesnice in ribarnice bodo odprte normalno. jih prejšnjih let bila sledeča: 1978 - 16.9l9.7Ul.000; 1977 --28.690.169.000; 1976 - 19.708.577.000 in 1975. leta 12.238.472.000 lir. Na pošiljke z ju sicer pa bo prodala itali janskim med drugim tudi večje količine kemikalij ;n svežih ter konserviranih rib, lupinarjev in mehkužcev, pa tudi sadja in sokov. Z druge strani so uvozila daleč največ strojev, aparatov in raznih električnih naprav (za 6.702.755.000), katerim so sledili umetne smole in plastika (3.106.445.000), proizvodi kemijske industrije (2.103.905.000), optčni aparati in sorodno blago (1.502.960.000), navadne kovine iri njihovi izdelki (1.438.528.000) itd. Po goriskem računu so ,skupni goslovanskegš na _ italijansko mejno j posli od začetka januarja do konca področje je odpadlo v pmh letoš; j septembra znašali 13.673.978.000 lir, njih devetih mesecih 19.961.621.000 pri čemer je 6.731.005.000 lir od-lir, na pošiljke v obratni smeri pa I padlo na izvoz z jugoslovanskega 20.888.770.000 lir. - Jugoslovanska podjetja so izvozila tedaj k nam največ živega goveda (za 4.684.156.000 lir), govejega mesa obmejnega ozemlja in 6.942.973.000 lir na pošiljke v nasprotni smeri. V ustreznem času lani je skupni promet dosegel 12.023.973.000 lir •HIIIIIIIIIMMHMMIIIIMHIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllltlllUlinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIItluillMII NA JESENSKEM ZASEDANJU Tržaško porotno sodišče bo obravnavalo 5 procesov V ospredju proces zaredi umora zlatarja Barucha (8.289.130.000 v izvozu iz Jugoslavije in 3.734.843.000 lir v obratno smer). Italijanskim podjetjem so jugoslovanska dobavila med drugim za 1.959.394.000 lir konj, za 1.999 milijonov 121.000 lir papirja, za 978.690.000 lir lesa itd., nabavila pa so pri nas zlasti mnogo nadomestnih delov, in to v vrednosti 3.898 milijonov 62.000 lir, katerim so po vreti sledili kmetijski stroji (634 milijonov 111.000 lir) in gospodinjski predmeti (650.639.000 lir). Gornje številke jasno kažejo, da se je promet po tržaškem računu letos zopet povečal, in to prav občutno, medtem ko so se posli po, goriškem povečali v manjši meri. Skupni — negativni — imenovalec obema pa je neskladje med uvozom in izvozom na škodo jugoslovanske strani. Bilanca bi se dala uravnovesiti z uveljavitvijo že leta 1975 dogovorjene brezcarinske liste o medsebojni mejni izmenjavi, slednjo pa mora italijanska stran šele ratificirati; to bj bila tudi edina stvarna možnost za povečanje prometa tako v smislu tržaškega kot goriškeea avtonomnega računa. O možnostih izboljšanja, oziroma raztegnitve obsega maloobmejnega prometa, bi morala razpravljati mešana italijansko-jugoslovanska delovna skupina prav v preteklih dneh, toda njen sestanek je bil odložen na tekoči, če celo ne na prihodnji mesec, da bi pristojnim italijanskim organizmom omogočili predhodno ratifikacijo omenjene brezcarinske liste. (dg) je telovadnica že nared. Za politič no vzdušje je Waltrisch dejal, da je boljše kot na Tržaškem, ker so stiki z Italijani dobri. Nato je nakazal še nekaj pobud, ki jih bo v bližnji bodočnosti uresničil goriški odsek SPZ in ki bo segel v medna rodno areno. Diskusija, ki je sledila, bi lahko bila bolj živahna, a je vseeno nakazala pravšnjo kritičnost članic do svoje matične organizacije. Predvsem je bil govor, kako obuditi prosvetno dejavnost v Trstu in predmestjih in kakšni naj bi bili novi in modemi prijemi, ki bi v društvih poživili delovanje, ki je občasno preveč čitalniško. Takšno delovanje pa ne priteguje mladine, ki polno živi v rock in beat civilizaciji. ris O opozorilih in globah Tudi v tako dolgočasnem in tza-prašenem* mestu kot je Trst lahko pride do dogodka ali bolje do novosti, ki nas spravi v dobro voljo. Tokrat so pobudniki prav gotovo koristnega ukrepa naši občinski odborniki, točneje odbornik za mestno policijo. Mogoče je kdo izmed vas že zagledal na tujih avtomobilih, ki so parkirani na prepovedanih mestih, bele lističe, kjer se sporoča lastniku vozila, da je prekršil prometne predpise. Sama zamisel je gotovo hvalevredna, saj so do nedavnega prejemali tuji šoferji ki se niso državi pravil, listke oziroma globo; vsebina pa je bila v italijanščini in je niso mogli razumeti. Zadnje čase pa so začeli razdeljevati obvestila o denarnih kaznih kar v štirih različnih jezikih, in sicer v slovenščini, srbohrvaščini, nemščini in angleščini. Ob tem je opravičljiva pripomba. Zdi se nam skoraj čudno, da so se predstavniki oblasti sploh spomnili, da prihaia vsak teden v Trst veliko jugoslovanskih državljanov. ki seveda krš:jo nekatere prometne predpise in jih je treba zato primerno obvestiti, oziroma opozoriti. Seveda so zato lističi v srbohrvaščini in slovenščini umest ni in tudi nujni. A na prenekalerih mestih, kjer bi bila podobna pojasnila v slovenščini in srbohrvaščini (na primer rta državni meji!) toliko bolj potrebna, jih ni. Kar pa vsakogar spravi v slabo voljo je ugotovitev da srečujemo takšne napise v nemščini in. angleščini, kot da bi se po naših krajih sprehajali samo takovrstni turisti... NA POBUDO OBČINSKE UPRAVE Vprašanje glasbene vzgoje na okrogli mizi v Miljah Udeleženci posveta predlagali ustanovitev posebnih centrov za glasbeno kulliiro • Drevi ob 20.30 bo na Tržaškem združenju esperantistov predavanje vzgojiteljice Carmen Paoletti - Ac-concia na temo «Most med otrokom in odraslim*. Predavateljica bo orisala izkušnje, ki si jih je pridobila v steinerijanskem otroškem vrtcu. V dneh 30. in 31. oktobra je bila v Miljah okrogla miza na temo: «Glasbena vzgoja: kje, kdaj, kako, zakaj*. Manifestacija, ki jo je priredila miljska občina, je imela kot cilj, da se skupno razpravlja in pregleda način podajanja in vzgajanja na glasbenem področju. Zaradi obsežnosti vprašanja so o-bravnavane teme razdelili na dva dela. Prvi dan so bila na vrsti predavanja, načela so se nekatera vprašanja, o katerih so nato razpravljali naslednji dan. Uvodni govor in pozdrav je imela odbornica za izobraževanje Luisa Balbi. Posege so še imeli: prof. L. Coretti, L. De Nar-di, R. Muscovi, učitelj S. Pittaro, učiteljica V. Valente in dr. G. le Divelec. Predavatelji so v svojih posegih zajeli nekatere iočke o samem pojmu glasbe in o odnosu posameznika do te umetnostne zvrsti in prikazali svoje izkušnje na tem področju, začetna premisa je bila: glasba je last vseh nas; vsakdo izmed nas je zmožen usvarjati svojo glasbo, ki pa si jo lahko prisvojijo tudi ostali. S to trditvijo, ki je v bistvu precej nasprotna klasičnemu pojmovanju glasbe, so naperili kritiko na vse današnje glasbene ustanove in šole. Glasba je, po njihovem, odkrivanje neke spontanosti, je v nekem smislu vračanje k naši prvobitnosti. Ni torej nujno, da vsebuje tisti dve bistveni vrednoti estetsko in umetnostno, ki ji po tradicionalnem razlikovanju resnične glasbe od navadnega plonkanja zagotavljajo pomen umetniške stvaritve. Tako pojmovanje glasbe ni nikakor novost, saj so te ugotovitve že dalj časa znane. Pomembno pa je, da so jih na srečanju ponovno poudarili in jih skušali nadalje razvijati. Najzanimivejši je bil v tem pogledu poseg dr. Giovanne le Divelec (po rodu je Francozinja, zdaj prebiva v Firencah), ki je na tezi začela graditi zelo samosvojo in izvirno metodo glasbene vzgoje. Gojenec, otrok ali pa odrasel človek, mora glasbo najprej odkriti, nato spoznavati njeno vrednost in šele pozneje jo bo lahko vzljubil. Popolnoma zgrešene so nekatere težnje staršev, ki prisilijo otroka, da se začne učiti kakega glasbenega inštrumenta. Tega gojenec ne bo sprejel, vsiljeno mu je bilo, in se bo zato le oddaljil. Eden izmed načinov zbližanja posameznika h glasbi je poslušanje, ki pa mora biti vedno prosta izbira. Mogoče je največja ovira, ki onemogoča, da bi se ljudje v večjem številu seznanilo z glasbo, pomanjkanje primernih struktur. Konservatoriji in podobne glasbene šole, niso, po njihovem, dovolj elastični in odprti, da bi sprejemali take pobude. Zato je nujno, da se ustanovijo posebni centri za glasbeno kulturo, kamor bi zahajali tudi tisti, ki nimajo glasbene izobrazbe. Vsi udeleženci okrogle mize so soglasno sklenili, da bodo naslovili na občinsko upravo prošnjo, v kateri bodo zahte- trajnefi vali ustanovitev takega centra. Predavateljica dr. Giovanna le Vr veleč nam je dejala, da jo je c dveh dneh trajanja okrogle muf najbolj presenetilo dejstvo, da je v Trstu toliko zanimanja za glasbe-no kulturo in da so končno Ijudjf spoznali veliko bogastvo in vrednosti ki jo ta vsebuje. uDokaz — je no-daljevala Divelec — da ni glasM namenjena le neki elitni skupini, l1 v zadnjih letih predvsem števib*J prisotnost mladih in tudi starejši* iz najrazličnejših družbenih plast1 na raznih koncertih». Ob zaključi bi lahko še povzeli tezo, ki jo j1 Divelecova branila, da doživljaj danes pravo glasbeno revolucijo, 8 pomeni tudi korak naprej v nas1 pomeni kulturni rasti. Jutri javno srečanj« o mamilih V dvorani občinskega gledališč* G. Verdi bo jutri javno srečanj®' na katerem bodo govorili o v pr®' šanjih, ki so v zvezi z mamili. Pri" reditev, ki se bo začela ob 9.30, sta v sodelovanju' organizirali ZKMI in stranka proletarske enotnosti. N® srečanju bodo obenem pregledal; razne možnosti za pobude, ki bi lahko razrešile pereče probleme odtujenosti in odvisnosti od mamil Posegla pa bosta Gregorio Paolin* (ZKMI) in Giuseppe De Intinis (stranka proletarske enotnosti). Sr®-Čanje se bo nadaljevalo tudi v popoldanskih urah s pričetkom ob 16.30. • Tržaška občina obvešča, da bo matični urad jutri, na praznik sf-Justa, odprt javnosti od 9. do ljj ure. V tem času bodo lahko ja vib smrti in dobili dovoljenje za poko-pavanje. Razstava o muzejih Splošno mnenje velja, da so n°i' bolj zanimivi tisti muzeji. ki se ne nahajajo v domačem mestu. Zaradi tega razloga so naši tržaškim^' seji dokaj površno obiskovani. * izjemo nekaterih organiziranih šolskih ekskurzij se malokdo na lastno pobudo poda na ogled razstav Ijenih umetnin, ki jih je v Trsta nemalo. Da bi se valoriziranje muzejev nekoliko ojačilo, pripravlja tržaška občina zanimivo rOif stavo z naslovom «Zakaj muzeji kako muzej*, ki bo odprta v Pr®" štorih pomorske postaje od prihod: njega tedna do konca meseca oi. 9, do 13.30. Razstava ki je pre® kratkim žela uspeh tudi v RimU' Cosenzi in v Genovi, namerava pri' bližati občinstvu problem umetnosti ter pomagati pri odkrivanju lepot iz zgodovinskega, umetniškega, znanstvenega in naturalističnega področja. OD JANUARJA DO AVGUSTA LETOS Tržaško porotno sodišče bo v svojem jesenskem zasedanju, ki se bo začelo 26. novembra, obravnavalo pet procesov, od teh dva zaradi namernih umorov, enega pa zaradi nepremišljenega umora. Od vseh petih procesov bo verjetno tržaška javnost najbolj sledila procesu zaradi umora zlatarja Gia-comina Barucha med ropom v njegovi zlatarni v Ul. S. Nicolo. U-mor, ki je globoko odjeknil na Tržaškem, naj bi po izsledkih policije in Interpola zakrivila poljska apo-lida Gregor Turski in Bronislaw Knapinr.ki. ki so jih nekaj mesecev Pred spomenikom bazoviškim junakom na pokopališču pri Sv. Ani Slovesnost na vojaškem pokopališču po umoru (15. marca lani) aretirali v zahodni Nemčiji, kjer sta bila tudi že večkrat navzkriž s pravico. Oba, prej Turskega, nato pa še Knapinskega, so zahodnonemške oblasti izročile italijanski policiji. 10. decembra, ko se bo začel proces, pa bo stopil pred tržaške porotnike le Knapinski, ker je Turski pred mesecem dni umrl v super jet-nišnici v Fossombronu, kamor so ga pred časom premestili. Drugi proces zaradi namernega umora, ki ga bo obravnavalo tržaško porotno sodišče, zadeva umor Celestina Stanisse v njegovem sta novanju v Boljuncu marca letos Potem ko ga je policija izsledila, je umor priznal njegov 30-Ietni vnuk Walter Zobec, ki se bo moral zagovarjati pred sodniki tudi zaradi ropa. Proces se bo začel 4. decembra. Šestega decembra pa se bo začel proces proti 33-letnemu Sergiu Li-vonu. Obtožnica ga bremeni nepremišljenega umora očeta Giusta, ki so ga 29. julija lani našli v dokaj čudnih okoliščinah mrtvega v njegovem stanovanju. Na uvodnem procesu jesenskega zasedanja (26. novembra) se bo moral odgovorni urednik časopisa Lot-ta continua Arrigo Cervetto zagovarjati zaradi obtožbe prevratniške propagande po tisku, zanimiva pa bo tudi sodna obravnava proti štirim mladim desničarskim skrajnežem (Remu Viezzoliju, Claudiu Lui-nu, Dagneru Nolichu in D. L.), ki so obtoženi sodelovanja nri apologiji genocida. Neofašisti so se v svoji protijudovski mržnji »proslavili* s pisanjem protijudovskih parol in gesel po zunanjih zidovih sinagoge in po drugih poslopjih. Pri Žavljah s katrco v drog javne razsvetljave Včeraj zarana, bilo je ob pol petih zjutraj, se je 29-letni Gianfran-co Dalmin z Rebri Trenovia 1 med vožnjo proti Miljam pri Žavljah s svojo katrco (renault 4) zabil v obcestni drog javne razsvetljave. Moški se je v nesreči udaril po komolcu leve roke ter se ranil po čeljusti, zaradi česar so mu zdravniki izdali prognozo okrevanja v 15 dneh. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku glavne bolnice. Vprašanje Spetiča (KPI) o oskrunitvi spomenika na katinarskem pokopališču Komunistični svetovalec v tržaškem občinskem svetu Stojan Spetič je na zadnji seji vložil vprašanje, v katerem sprašuje občinski odbor, ali je sploh seznanjen z zadnjim vandalskim početjem neznancev, ki so s kljukastimi križi in mračnajškim simbolom oskrunili spomenik padlim partizanom na katinarskem pokopališču. Spetič nadalje sprašuje, ali namerava občinski odbor poskrbeti za odstranitev teh sramotilnih znakov. Tridnevna stavka zdravstvenih raziskovalcev Biologi, kemiki in fiziki iz Furlanije - Julijske krajine, ki so zaposleni v bolnicah in drugih zdrav stvenih strukturah, bodo od danes naprej za tri dni stavkali. Stavko so proglasili na državni ravni, dežele pa se bodo po svoji uvidevnosti odločile za najprimernejše u-krepe. Sklep spada k skupni protestni akciji omenjenih delavcev, ker nimajo prave zdravstvene funkcije. Poleg tega bodo biologi, kemiki in fiziki naše dežele od 7. novembra dalje ukinili vse zdravstvene preglede. 150 prijavljenih za izlet v «ncznano» Vpisovanje se nadaljuje pri Agenciji Aurora Za izlet Primorskega dnevnika v »neznano* kot napovedani dodatek letošnjim tradicionalnim izletom, se je v dveh dneh prijavilo okrog 150 udeležencev prejšnjih izletov ali prijavljenih za izlet na Poljsko. Ker imamo na razpolago še en avtobus, se vpisovanje nadaljuje, tokrat za vse naročnike in bralce ne glede na to, če so udeležili ka terega ud poletnih izletov ali ne. Vpisuje se v Agenciji Aurora v Ul. Cicerone 4. Tranzitni promet v pristanišču le neznatno večji od lanskega Celokupen promet (z dovozom surove nafte) dosegel 27,715.043 ton Občuten napredek pri kosovnih pošiljkah Podatki tržaške avtonomne pristaniške ustanove kažejo, da je blagovni promet skozi našo luko v porastu. Pravzaprav se je zagotovo povečal v prvih osmih mesecih tega leta. kajti števili: o pretovarjanju pošiljk od avgusta naprej nismo prejeli. V avgustu je tovorni promet dosegel 3,722.928 ton, kar znaša 304 tisoč 420 ton več kot v istem mesecu lani, ko se je ustalil pri 3,418.508 ton. Levji delež je seveda. kakor običajno, šel tovorom v dovozu, ki so jih izkrcali za 3 mil. 468.324 ton proti 3,131 263 ton v lanskem avgustu. V odvozu so pa zaznamovali padec na 254.604 tone (avgusta lanskega leta 287 tisoč 239). Celovita tonaža pretovorjenega blaga (torej izkrcanega in vkrcanega) zajema tudi preskr bo ladij z živili in gorivi. V vseh prvih osmih mesecih tekočega leta sta dovoz in odvoz tovornih pošiljk skupaj dosegla 27 mil. 715.043 ton. se pravi 3,437.149 ton več kakor v obdobju januar avgust 1978, ko je =kupni promet znašal 24,277.894 ton. Izkrcanega je bilo za 25,544.017 ton (lani 22 mil. 160.118), nakrcanega pa za 2 mil. 171.026 ton blaga (2,117.776). Blagovni razpored pretovorjenih pošiljk vsebuje seveda tudi tekoča goriva (rudninska olja), ki so o-sredotočena v postavki «dovoz». To pomeni, da gre v prvi vrsti za nafto, ki jo nato potiskajo skozi naftovod Trst - Ingolstadt, oziroma ki jo v mnogo manjši meri dobavljajo tukajšnjim rafinerijam. Ker pa naftovodu namenjeno gorivo Tr stu pravzaprav ne daje skoraj nobenega zaslužka, številke o njegovem dotoku v naše pristanišče izkrivljajo dejansko konjunkturo blagovnega prometa. V prvih 8 mesecih letos je tako dospelo 24 mil. 752.545 ton tekočega goriva, sicer znatno več kot v istem času lani (21,376.903). Drugače je glavni delež šel kosovnim pošiljkam, ki so se v letu dni pomnožile od 1,333.346 na 1 mil. 470.765 ton. Sledili so: rude — 768.121 ton (lani 769.167); premog — 283.822 (292.263); žita in oljnata semena — 80.003 (116.568) in les - 84.021 (101.609). Dodajmo naj še živila in gorivo za ladje-275.766 ton proti 288.038. Tedaj u-gotovimo, da se je tovorni promet v luki brez tekočih goriv povečal v prvih 8 mesecih letos le za 61 tisoč 507 ton v primerjavi z ustreznim obdobjem lanskega leta: takrat je znašal 2,900.991, letos pa 2,962.498 ton. Slika torej ne more biti spodbudna, (dg) Za razvoj obrtniških dejavnosti na Krasu Socialno ekonomski razvoj Krasa je ena izmed glavnih točk programa ustanove za razvoj obrtništva v Furlaniji-Julijski krajini. ESA se je zavzela za akcijo/ ki naj bi spodbudila obrtniško dejavnost na tržaškem in goriškem Krasu, S tem namenom je ESA vzpostavila stike z občino Dolino in z občino Devin -Nabrežina, zato da bi skupaj preučili, kakšne so možnosti za razvoj in razširitev obrtniških dejavnosti po naših vaseh. Z materialom, ki ga je raziskava navrgla, bo ESA v prihodnjih mesecih izdelala podroben razvojni načrt. V Gročani sestanek SSk o vprašanju prevozov Dolinska sekcija SSk je pred dnevi sklicala v Gročani javni sestanek o prevozih. Sestanka se je polnoštevilno udeležilo tamkajšnje prebivalstvo in s tem neposredno potrdilo veljavnost sekcijskega delovanja v prid naše skupnosti. Stališča ter zahteve SSk sta prisotnim občanom podala predstavnik SSk v Konzorcialnem prevoznem podjetju (ACT) Brecelj ter dolinski občinski svetovalec Gombač. Sestanku je načeloval član pokrajinskega tajništva Tul. Prisotni so ponovno potrdili zahtevo po takojšnji vzpostavitvi prometnih povezav kraškega predela do- linske občine s Trstom ter Dolino... V tem smislu je na zadnji sej* občinskega sveta svetovalska skup*’ na SSk predložila pismeno vpraša' nje. Odgovor župana pr je bil P? oceni SSk le delno zadovoljiv, kaj; ti razen splošnih, načelnih izjav m konkretno nakazal hitrejše rešitv® kot je rečeno v poročilu dolinsk® sekcije. V ta namen se bodo v prihodnjih dneh predstavniki sekcije ter kr3' jevnega prebivalstva srečali s pred' stavnikom ACT Lanzo. Nemi telefoni Enodnevni «black-out* je v sredo in včeraj popoldne presentil uporab' nike tistih telefonov, ki se pričnejo s številkama 31. Že po nekaj pritož' benih povizih so se tehniki družbe SIP podali v glavno centralo, kjer so odkrili napako. Podoben dogodek se je pripetil tudi pred dnevi v središču mesta, točneje okrog Trga Unita, ki pa ga je osebje družbe kmalu rešilo. Mopedist v morje Če bi mu včeraj navsezgodaj kdo rekel, da se bo še istega dne ko; pal v morju, mu 34-letni kemijski strokovnjak Bruno Gregori iz Ulice Leoncavallo 7 prav gotovo ne bi verjel. Naneslo pa je, da se je Gregori nekaj minut po 10. uri pe' ljal na svojem motornem koles'J fantič 50 po Nabrežju v bližini SaC' chette ter je med vožnjo s kolesom zadel v debel jekleni kabel na cestišču. Moški je izgubil nadzorstvo nad mopedom, najprej je padel na cestni tlak, nato pa štrbunknil v morje. Iz ne prav toplih morskih valov mu je pomagala skupinica mimoidočih, Gregorija pa so nato * rešilcem Rdečega križa prepeljali po prvo pomoč v bolnico, kjer so mu zdravniki ugotovili, da se je med nezaželenim kopanjem pre* hladil. TPPZ izreka globoko sožalje s v®-jemu pevcu Romeu Ferfolji ob i*' gubi dragega očeta. Gledališča AVDITORIJ v^aljujcjo se predstave «Lutke Viktorja Podrecce*. Ob 9.30 pred-■ ”ave za šole. V teku so rezervacije za predstave za občinstvo v dneh •• 18., 24. in 25. novembra. Rossetti Danes, 2. novembra, ob 20.30 'konec ob 22.50) predstava Georga Kaiserja «11 funzionario Krehler*. ‘'ed «Prosti». Rezervacije za vse Pfedstave. verdi Nadaljujejo se priprave na drugo yro letošnje sezone, Puccinijevo Madame Butterfly. Predstavitev o-Pere bo v ponedeljek, 12. novembra, sedežu CCA v Ul. San Carlo 2. govoril bo glasbeni kritik Alfredo Mandelli. Koncerti .V občinskem gledališču Verdi bo •ulr*. 3. novembra, ob 20.30 slav-nostni koncert ob 60. obletnici ob-Jjoja mestne godbe Giuseppe Verdi. ?|a sporedu bodo skladbe Sinica, pdi.ia, Mascagnija in Mussorske-mDirigent Lidiano Azzopardo. Mestna godba na pihala »Giusep-**• Verdi* bo imela jutri zvečer v Jenskem gledališču G. Verdi ob . koncert. Manifestacijo so pri-redili ob 60-letnici ustanovitve god-?? na pihala, ki bo pod vodstvom “fdiana Azzoparda izvajala dela “>nica, Verdija, Mascagnija in Mus- s°rgskega. SLOVENSKO * STALNO , GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Etbin Kristan KATO VRANKOVIČ igra v treh dejanjih Danes, 2. novembra, ob 20.15 abonma red J. I V nedeljo, 4. novembra, ob 16.00 abonma red G (popoldanska predstava na dan praznika). Vse abonente prosimo, da dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, ob delavnikih od 10.30 do 12.30 ter eno uro pred začetkom predstav. ! Na sejmišču pri Montcbelu | ! «Trieste Stereosound 79» Kakor smo že napovedali, bo na tržaškem sejmišču v času od 16. do 19. novembra razstava avdiovizualnih sredstev, naprav za reprodukcijo glasbe in govorjene besede, HI-FI aparatov in sorodnih izdelkov z naslovom «Trieste Stereosound '79*. Na njej bodo razstavljeni najnovejši izdelki priznanih italijanskih in tujih tovarn. Razstava ni namenjena le širokemu občinstvu in zlasti mladini, temveč tudi poklicnim in amaterskim operaterjem s tega področja, saj bo na njej prikazana tudi najsodobnejša tehnologija, ki stoji za današnjimi zahtevnimi aparaturami za registriranje, prenašanje, oddajanje, predelavo in jačanje glasbe. Vezan z razstavo bo tudi poseben natečaj za snemalce: kdor bi se rad udeležil natečaja, naj telefonira ali naj se oglasi osebno na upravi velesejma vsak delavnik od 8. do 14. ure. DA BI NIKOLI NE POZABILI NANJE Slovenska prosvetna zveza obvešča vse udeležence seminarja za kulturne delavce v Ljubljani, da bo odhod z osebnimi avtomobili danes, 2. t.m., ob 8. uri s Trga Oberdan v Trstu. Ne pozabite potnih listov. Razstave Kino azionale 15.00 »Un maggioiino tut-. matto». Walt Disney. "dston 16.00—22.00 «Banana repu-b*lc»- Lucio Dalla in Francesco , e Gregori. Barvni film za vsa-^ Kogar. 'k 16.00—22.15 «Sabato, domenica ® venerdb. A. Celentano, Edwige vjenech. a®1' 16.30 «Dottor Jekyll e gentile jSignora*. P. Villaggio, E. Fenech. *®clsior 15.30 «Campione». Jon 'oichet. Barvni film. ^aMacielo 16.30 «Un assassinio sul fevere». Prepovedan mladini pod ; letom. enice 16.0 »Alien*. Barvni film hgnon 15.00 «Un tipo straordina-rio». Henry Winkler. 'Iloo Veneto 14.30 «Amori miei*. -Monica Vitli, J. Dorelli. #lta (Milje) 17.00 «Buona fortuna ..'hsggiore Bradbury». "'debaran 16.00—22.00 «Banana re-Public». Lucio Dalla in France-SCo De Gregori. V občinski galeriji na Trgu Uni- ta razstavlja do 8. t.m. Benito Si-monetti. V galeriji Teatro romano razstavlja do 5. novembra Gianni Sartori. V prostorih »Centra Barbacan* (na istoimenskem trgu štev. 4) razstavljata svoja dela Avstrijec Kristian Schweifurter in Jugoslovan N. Tahirovič. Razstava bo doprta do 19. novembra. V galeriji Tribbio razstavlja Fulvio Monai. Razstava bo odprta do 9. novembra. V galeriji alla Corsia Stadion razstavlja do 15. novembra Giulio Degiat. Razna obvestila SPD Igo Gruden priredi v ponedeljek, 5. t.m., ob 20. uri predavanje s predvajanjem barvnih diapozitivov na temo «Gobe z naše gmajne*. Predaval bo dr. Milko Čebulec. Vljudno vabljeni ljubitelji gob. Deželna pomoč MNOŽIČNA POČASTITEV SPOMINA PADLIH BORCEV ZA SVOBODO Borčevske in manjšinske organizacije, prosvetna društva, občani, mladina in otroci so k spomenikom in grobovom padlih položili cvetje «Posejani vsepovsod so vam grobovi...*, je pesnik zapisal na partizanski spomenik v Podgori. Vsepovsod, kjer se je tlačenj in izkoriščani slovenski človek boril za svojo osvoboditev, kjer je prelil svojo kri, da bi z njo zaznamoval v tem prostoru našo Litnost za sedanji in bodoči čas. Da bi nikoli ne pozabili, kako samozavestno smo stopili med enakopravne in med katerimi takšni hočemo ostati. S temi mislimi, ki so spremljale globoko hvaležnost padlim za svobodo, so naši ljudje včeraj stopali k spomenikom. V Podgori sta bor- za raziskovalna sredisca! **<•«* vzpi m prosvetno I društvo »Andrej Paglavec* položila ' venca, pevski zbor PD «Andirej Deželna uprava se je svoj čas s posebnim zakonom (štev. 47 iz leta 1978) opredelila za priznanje finančne pomoči tistim podjetjem v Furlaniji - Julijski krajini, ki bi organizirala ali okrepila raziskovalne oddelke znanstvene ali tehnološke narave. Za finančno pomoč iz tega naslova je doslej zaprosilo okrog 20 podjetij, ki se ukvarjajo z naslednjimi dejavnostmi: elektronika, in-žiniring, precizna mehanika, biomedicina, železarstvo, predelava lesa in kavčuka, kontejnerski promet, prehrambena industrija in kemija. Deželna uprava je doslej sprejela 13 prošenj ter bo podjetjem prispevala skupno 2 milijardi 640 milijonov lir, kar znaša 23,50 odst. od skupne vrednosti predvidenih naložb, ki presega 11 milijard lir. . Paglavec* pod vodstvom Marjana Ci-gliča pa je zapel dve žalostinki. Nastopili so tudi otroci slovenske in i-talijanske osnovne šole, ki so recitirali pesmi in poklonili cvetje. V Števerjanu je bila osrednja svečanost pred spomenikom padlim za svobodo, kjer se je dolgemu seznamu imen pridružilo še ime Marjana Reje, 1942. leta padlega partizana. V spomenik so ga vklesali na prošnjo njegove matere ter z dovoljenjem občinske uprave. Župan Slavko Klanjšček se je z enominutnim molkom poklonil spominu vseh mrtvih v drugi svetovni vojni, potem pa so k spomeniku položili vence občinske uprave, sekcije VZPI - AN Pl, prosvetnega društva «Briški grič*, prosvetnega društva «A. B. Sedej*, sekcije SSk ter venec Zveze borcev iz Goriških brd v Jugoslaviji. Ob tej priložnosti sta zapela moški pevski zbor prosvetnega društva «Briški grič* pod vodstvom I-vana Klanjščka, ter zbor prosvetnega društva «A. B. Sedej* pod vodstvom Herman.’ Srebrniča. Nekdanji borci iz Števerjana so položili cvetje tudi na grob Antona Reje -Severja, ki so ga uredili na domačem pokopališču. VZPI - ANPI je namreč zemljo odkupila ter postavila nagrobnik temu domačinu, ki je bil med vojno sekretar okrožnega komiteja Osvobodilne fronte. Na glavnem goriškem pokopališču so se zbrali zastopniki Slovenske kulturno - gospodarske zveze, raznih manjšinskih društev, partizanskega združenja VZPI - ANPI, demokratičnih političnih strank. Skupno z zastopstvom jugoslovanskega konzulata v Trstu, prišel je tudi generalni konzul Štefan Cigoj, so ponesli nekaj vencev s slovensko zastavo na spomenik padlim partizanom, ki je na glavnem goriškem pokopališču. Prisotni so počastili spomin padlih, dve žalostinki je zapel Briški oktet. f Čestitke izleti Ob 77. rojstnem dnevu drage mame ANGELE KOSMAČ ji iz srca želijo, da bi se ji kaj kmalu izpolnile njene želje, hčerki Nevia in Karmen z možem Edijem. Zveza partizanov in aktivistov Op-i ne sporoča, da bo odhod na Do-'i nJsko v nedeljo, 4. novembra, ob rJ Vri izpred Prosvetnega doma na Upcinah. MO SPDT prireja v nedeljo, 4. no-®mbra, 1. jesenski izlet za osnov-"solsko mladino na Mali Kras in Olinščico. Zbirališče je pred glav-a železniško postajo v Trstu ob 8. sni' ^ovratek otrok bo okoli 16.30 Pet pre(j jei postajo. Vsi otroci aj prinesejo knjižico pionir - plani-(tisti, ki je nimajo, jo bodo oblIi na izletu). V, torek sta.......... EDITA in EMIL KURET slavila 25. obletnico poroke. Čeprav pozno, jima iz vsega srca kličeta še na mnoga skupna zdrava in vesela leta mešani pevski zbor in PD Slavec Ric-manje - Log. Praktičen pouk za gradbene delavce Vodstvo tržaškega velesejma in tukajšnja šola za kvalifikacijo gradbenih delavcev sta te dni sklenili sporazum, na podlagi katerega bo omenjena šola lahko uporabljala en paviljon na sejmišču pri Montebe-lu v času od novembra do aprila prihodnjega leta. V paviljonu bo šola organizirala praktično delo za svoje mlade slušatelje. Doslej je šola pripravljala delavce v gradbeništvu le s teoretske plati, v paviljonu pa se bo sedaj lahko razvil tudi praktični pouk. Zanimivo je, da je letos vpisanih tudi več deklet. Ministrski svet je na predlog ministra za zunanje zadeve Mal-fattija izglasoval zakonski osnutek, katerim so odobrili vsebino not, sta si jih izmenjali Italija in Mednarodna agencija za atomsko e-nergijo (AIEA) z Dunaja in ki se nanaša na finančni prispevek Mednarodnemu centru za teoretsko fi-ziko v Trstu. Družino Rosane in Emilija Matiettija je osrečilo rojstvo prvorojenke ANE Srečnima staršema čestitata, mali Ani pa želita mnogo sreče, zdravja in veselja v življenju mešani pevski zbor in PD Slavec Ricmanje - Log. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje ustanovljen v deželi Furlaniji - Julijski krajini dne 29. VI. 1979 2 namenom, da nudi pripadnikom slovenske narodne skupnosti Možnost, da si v materinem jeziku pridobijo znanje, potrebno Za opravljanje poklica, razpisuje za šolsko leto 1979/80 vpis v naslednje večerne tečaje: — Tečaj za specializacijo v knjigovodstvu (splošno knjigovodstvo, fiskalna zakonodaja, IVA, plačilno računovodstvo, bančna tehnika, komercialno pravo in drugo). Pogoj za vpis je opravljena matura trgovskega tehničnega zavoda. Tečaj bo trajal 90 ur in se bo vršil v tržaški pokrajini. Zainteresirani lahko dvignejo prijavnice na sedežu SDGŽ, Ul. Cicerone 8, Trst. — Tečaj za animatorje skupin, v katerih so vključeni handika-pirani otroci. Pogoj za vpis je opravljena matura na učiteljišču ali na šoli za vrtnarice. Prijavnice lahko dvignete na sedežih didaktičnih ravnateljstev ali v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20, I. nadstropje, Trst. ~~ Tečaj za ažurniranje v agronomiji, namenjen delavcem v kmetijstvu. Tečaj bo v tržaški pokrajini in bo traja) 432 ur. Prijavnice so na razpolago na sedežu Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8, Trst. — Tečaj za ažurniranje v vedenju kmečkih gospodarstev, ki se bo odvijal v goriški pokrajini, bo trajal 432 ur. Prijavnice na sedežu Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2. — Tečaj za prevajalca slovenskega jezika, ki bo traja! 300 ur in bo potekal v videmski pokrajini. __A__ Rok za vpis v vse tečaje, razen kmetijskih, zapade dne 10. novembra. Tečaji so brezplačni. Vse podrobnejše informacije^dobite na tajništvu Zavoda, Ul. Ginnastica 72, Trst; tel. 57 43 10, °d 15. do 17. ure vsak dan, razen sobote. ,,,,,,,...... Včeraj - danes ^anes, PETEK, 2. novembra „ VERNE DUŠE vz'de ob 6.45 in zatone ob oz Dolžina dneva 10.07 — Lu-Vzide ob 16.15 in zatone ob 5.24 Ju‘ri, SOBOTA, 3. novembra JUST, TRŽAŠKI PATRON ra"6?16 v Italija 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta št. 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Pon .ino 4, Trg Liberta 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001 Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje' tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. Štev. 732-627. iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiii PRIHODNJI PETEK OBČINSKA SEJA Napovedujejo dvobarvni odbor zastopnikov KD-PSDI Namesto republikanca Lucianija naj bi vstopil v odbor socialdemokrat Taechinardi Mali oglasi telefoh (040) 7946 72 PRODAM nov sesalec za prah in loščilec za pod znamke «Hoover» po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. št. 225973 od 20. do 22. ure. PEKARNA Costa išče takoj peka. Selva Gardena (Bolzano), telefon 0471 - 75-132. PRODAM peč in gorilnik (bruciato-re) kompleten na nafto s silo od 30.000 do 40.000 kalorij v dobrem stanju. Telefon 57-35-75. IŠČEM enosobno opremljeno stanovanje v najem po možnosti v predelih Grete, Rojana in Barkovelj. Ponudbe poslati na upravo PD, Ul. Montecchi 6, pod šifro »stanovanje*. NUJNO iščemo prodajalca s končano vojaško službo v trgovin’ na domestnih delov za kmetijske stroje. Telefonirati na tel. št. 62200 med delovnim urnikom trgovine. KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950 IŠČEM dvosobno stanovanje z ogre vanjem v .iajem v dolinski ali miljski občini Tel. 228603 — od 16 do 17 ure IŠČEMO mlado osebo za mehanično ali elektromehanično stroko. Pogoji: znanje slovenskega ali sr bnhrvaškega jezika in opravljene vojaške obveznosti. Telefonira ti na št 68 812 GENERATORJI na topel zrak z jakostjo 80.000 in 35.000 Kkai. z gorilnimi pečmi v odličnem stanju. Ugodna priložnost. Tel. 227110 PREDSTAVNIŠTVO išče za svojega uslužbenca opremljeno stanovanje v Trstu ali bližnji okolici. Pogoji po dogovoru. Telefonirati od 12. do 14. ure na tel. 30175 razen sobote in nedelje ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB - Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61-034 in Ul. Sa-lici 1, Opčine, tel. 211489. IŠČEM majhno stanovanje v okolici Sv. Ivana ali na Opčinah Telefonirati na tel. št. 55-040 od 19.30 do 22. ure. TRGOVINA Mode Valentino pri Dom ju, tel. 820-191, obvešča, da ima na izbiro veliko novih oblek in plaščev vseh vrst. Priporoča se odjemalcem. ELEKTRONSKE - TV igre po tovarniški ceni lahko kupite v trgovini TV - elektrogospodinjskih strojev COLJA ALDO, Konto vel 134 - tel. 225-471 PRODAM mini 120, 37.000 km. 2.500.000 lir. Telef. 414913 od 12. do 14, ure. zvečer 731757. PRODAM fiat 127 - 71. letnik v odličnem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na tel. št. 824425. Ob 30-letnici smrti Mirka Pavlo viča darujejo žena Cvetka in sino va 50.000 lir za Dijaško matico in 50.000 lir za SPDT. Občinski odbor v Gorici se je kan čno odločil razpravljati o odstopu republikanskega odbornika dr. Luciana Lucianija. Kakor izhaja iz sporočila občinske uprave, bo to vprašanje na dnevnem redu prihodnji petek, 9. novembra. Medtem so se odnosi med KD in PSDI, strankama, ki bosta poslej po vsej verjetnosti prevzeli vodstvo občinske uprave do prihodnjih upravnih volitev maja 1980, toliko razčistili, da ni več nobenih težav- za novo in dovolj trdno večino. Vse namreč kaže. da bodo v odbor »povlekli* socialdemokratskega svetovalca Tac-chinardija, nekdanjega podpredsednika pokrajinske uprave. Sicer pa so odnosi med strankami na Goriškem v sedanjem razdobju precej nestabilni. Nanje vpliva predvsem iskanje novih zavezništev na deželni ravni ter preverjanje o tem, koliko je bil uresničen programski sporazum. Od tega, kako se bodo odvijala pogajanja, je v veliki meri odvisno, ali bo na pokrajini v Gorici, kjer vladajo demokristjani ob podpori demokratičnih strank, ostalo vse pri starem, ali pa bodo tudi tam poskušali, vprašanje je s kolikšnim uspehom, kaj spremeniti. V politični igri v državi smo sedaj v fazi, ko so se karte premešale. Ko jih bodo razdelili, nam bo znano, s kakšno formulo bomo imeli opraviti in kakšen program od nje lahko pričakujemo. Pri tem pa je velikega pomena, kaj bo prinesla predkongresna in zlasti kongresna dejavnost v krščanski demokraciji. šča, oziroma na križišču Tržaške ceste in ceste, ki pelje v industrijsko cono. Specializirano podjetje iz Vidma ugotavlja namreč sestavo in nosilnost tal, kjer bodo zgradili železo-betonske nosilce za dva nadvoza. Sondiranje traja že nekaj dni, zaključili pa ga bodo predvidoma v začetku prihodnjega tedna, ko bodo dokončali še zadnjo od štirih vrtin. Poklicna radovednost, nas je zanesla, da smo se spustili v .kratek pogovor z delavcj ter jih vprašali,, ali so doslej naleteli na kakšne težave, oziroma ali so paietelL.pg-.nepredvi-toeng'"plasti. Vrtajo namreč do globine 20 metrov, kar je vsekakor precej. Delo gre razmeroma počasi od rok, saj za vsako vrtino porabijo od 2 do tri dni. Doslej so naleteli le na plasti grušča in peska ter nekaj manjših plasti konglomerata. Material iz vrtine sproti analizirajo geologi. Morda bi veljalo zabeležiti še zanimivost, da doslej niso naleteli na podtalnico. Podobna svečanost je bila zatem pri spomeniku - grobnici jugoslovanskim partizanom na istem pokopališču, To je bilo pri spomeniku, ki so ga svečano odkrili prejšnjo soboto. Tudi tu je bilo prisotnih veliko ljudi. Tudi Slovenska skupnost iz Gorice je včeraj zjutraj položila vence pred spomenika padlim v Gonarsu in v Gorici. Spomin med NOB padlih občanov so včeraj dopoldne počastili tudi v Sovodnjah in na Vrhu. Spominska slovesnost je bila nekaj pred 11. uro pred spomenikom v Sovodnjah, kjer so položili venec občinske uprave in venec, ki sta ga pripravila sekcija VZPI - ANPI s Peči in PD Vipava. Ob tej priložnosti je župan Jožef češčut imel krajši nagovor. Malo kasneje je bila podobna slovesnost, ob množični udeležbi domačinov, tudi na Vrhu, kjer so pripravili tudi krajši kulturni spored s sodelovanjem moškega in dekliškega zbora PD Danica in mladih recitatorjev. Franc Grilj, predsednik krajevne sekcije VZPI - AN Pl pa je pripravil krajši priložnostni govor. Pred spomenik so položili j venec občinske uprave ter venec, I ki sta ga prispevala PD Danica in; sekcija VZPI - ANPI. Po svečanosti se je marsikdo napotil na bližnje pokopališče, da obišče grob prijatelja ali znanca in da morda sreča sovaščane, ki so se razkropili po bližnjih in daljnih krajih in ki so ob vahtih. prihiteli spet, • čeprav samo za en dan ali nekaj ur, v domači kraj. Občinska uprava ter vsa društva v občini Doberdob so včeraj dopoldne položili vence in cvetje k obeležjem in spomenikom padlim za svobodo. Zastopniki občine in društev so se nekaj pred 9. uro zbrali pred občino ter potem najprej položili cvetje k štirim obeležjem v Doberdobu, pozneje pa še vence k spomenikom in ploščam na Poljanah, v Dolu, Jamljah in na koncu še v Doberdobu. Povsod so se padlim oddolžili z enominutnim molkom. Ob tej priložnosti je na svečanostih zapel pevski zbor »Kras* Dol - Poljane pod vodstvom Pavline Komel, šolski otroci pa so recitirali pesmi. Svečanostim je prisostvovalo veliko domačinov. Skupina otrok pred spomenikom padlim v Podgori, kamor so položili vence in cvetje Polaganje vencev k spomeniku padlim v Števerjanu iiiHiiiiiiituifiiiiiMiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiniiiM V PRIREDBI OLD SWAN CENTER Na Matajurju srečanj« predstavnikov lovskih družin Divjad ne pozna državnih mej, na žalost pa se morajo s to stvar nostjo soočati lovci tako na eni, kakor na drugi strani meje. Tako je bilo slišati na nedavnem posvetu predstavnikov lovskih družin ob mejnega področja v Beneški Sloveniji ter njihovih vrstnikov z jugoslovanske strani. Posvet je potekal v gostišču »Cividale* na Matajurju, udeležili pa so se ga tudi nekateri deželni funkcionarji z odbornikom Del Gobbom na čelu. Največ pozornosti so namenili nekaterim skupnim vprašanjem, predvsem pa ugotavljanju števila divjadi na obmejnem področju ter izvajanju lova. Tako so predstavniki Zveze lovskih družin iz Nove Gorice poudarili nujnost enotnega načrta gojitve nega odstrela za srnjad, ki bi pred videval tudi odstrel samic, kar je nujno potrebno za ohranitev določenega ravnovesja. Precej pozornosti so na sestanku namenili tudi o-bravnavi nekaterih težav, ki se pojavljajo tako na eni kakor na drugi strani, ob začasnem izvozu oziroma uvozu lovskega orožja ter o težavah za izvajanje lova v neposred nem obmejnem pasu. Deželni odbornik Del Gobbo je ob ljubil, da bo skušal posredovati pri mešani jugoslovansko-italijanski komisiji za izvajanje videmskega sporazuma, da bi prišlo do odprave težav. Del Gobbo je tudi izrazil željo, da bi do takega sodelovanja in pogovorov prišlo tudi med lovskimi družinami na območju goriške in tržaške pokrajine. Poskusne vrtine ob Tržaški cesti Kako je s prevozom štandreških otrok? Po več kakor mesecu dni od začetka pouka še zmeraj ni rešeno vprašanje prevoza šolskih otrok iz Štandreža v Gorico. Za zamudo naj bi bila kriva v prvi vrsti občinska uprava, ki se je reševanja tega vprašanja lotila z njej lastno počasnostjo. Tako nam je povedal predsednik rajonskega sveta Valter Reščič, ki je včeraj obiskal goriške-ga župana De Simoneja ter zahteval takojšnje ukrepe, predvsem pa, da občina takoj in nedvoumno pojasni, kako namerava pravzaprav rešiti to vprašanje. Dve možnosti ureditve preveza je namreč nakazal predsednik občinskega podjetja v posebnem pismu županu že pred časom, vendar izgleda, da župan z vsebino pisma ni bil doslej seznanjen, niti niso o tem govorili v ob činskem odboru. Za prevoz štandreških otrok bi skrbelo podjetje Olivo iz Vidma, ki bi bilo na razpolago tudi za morebitne druge prevoze. ŠTIRJE ZNANI KITARISTI JUTRI ZVEČER V GORICI V dvorani UGG nastopijo Happy Traum, George Grilzbach, John James in Richard Duch 11. novembra praznik krvodajalcev v Gorici Goriška sekcija društva prostovoljnih krvodajalcev priredi ■ v-««». deljo, 11. novembra, praznik krvodajalcev. Ob 10. uri bo v cerkvi na Travniku verski obred, ob 11.15 pa se bodo krvodajalci zbrali v mali dvorani društva Ginnastica Goriziana, kjer bodo podelili diplome in priznanja najbolj zaslužnim članom. Praznik se bo končal z zakusko. Old Swan Musič Center nam nudi, mesec za mesecem, vrsto koncertov sodobnih glasbenih ustvarjalcev. Predvsem po zaslugi tega centra, t.j. goriške skupine ljubiteljev sodobne glasbe, ima naša mladina možnost poslušati v srnji sredi take glasbene skupine, ki so prej prišle le do Vidma, ali pa so doživljale izreden uspeh v ljubljanski hali Tivoli. Naslednji koncert bo že jutri zvečer ob 20. uri v veliki dvorani UGG. Naj kar vnaprej povemo, da veljajo- vstopnice 3.000 lir ali 75^dinarjev; to pomeni, da prihaja na te goriške koncerte kar precej mladine iz Nove Gorice. Gostje jutrišnjega večera so štirje svetovno znani kitaristi. Prvi je a-meriški folk - singer Happy Traum, s kitaro se ukvarja že celih dvajset let, je časnikar in glavni urednik lista cSing OuU, ki je nosilec novih glasbenih stremljenj Greentvich Vil-lagea v Nevo Yorku. Spada v vrsto glasbenikov, ki so po vzoru Woody- IIIUIIIIIIIIMIIflllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMMIUIIMIIIHIIIII V OKVIRU SEJMA POHIŠTVA cAMBIENTE 3» Strokovni posvet o opremi stanovanj v prihodnjih letih Stagnacija v proizvodnji (in povpraševanju) ku. liinjske opreme • Sejem odprt še do nedelje Sejem pohištva in stanovanjske o-preme «Ambiente 3» se polagoma izteka. Danes se zaključi fotografski natečaj, kj ga je razpisala goriška trgovinska zbornica, v nedeljo, zadnji dan prireditve, pa bodo podelili priznanja avtorjem najboljših črno-belih posnetkov. V sredo zvečer je bil v kongresni dvorani, na razstavišču ob loč-niškem mostu, strokovni posvet o usmeritvah v proizvodnji pohištva, s posebnim ozirom na kuhinjsko pohištvo. Vodil ga je priznani strokovnjak, arhitekt Jonghi Lavarini, sodelovala pa sta še arhitekt Felice Manni, ki je prikazal razvoj pohištvene industrije v naši deželi in v državi nasploh ter arhitekt Ro- ja Gunthriea in Petea Seegerja, spet uveljavili ameriško folk pesem. Z drugimi je ustanovil znano V/ood-stock Mountain Revue. Drugi gost jutrišnjega večera je posebnež, ameriški bluesman George Gritzbach. Zelo znan in priljubljen je v ZDA. Nastopil bo tudi wa-leški kitarist John James. Zelo spretno zna uporabljati kitaro, sam pravi, da je treba z njo igrati s srcem in ne s tehniko. Je urednik tedenske oddaje waleškega folka na angleški državni radijski in televizijski BBC. Že znan goriški publiki, ameriški kitarist Richard Duck, bo četfti gost večera. Igral je na Fairfield festivalu letos junija v našem mestu. Marsikdo met. našimi mladimi ima plošče teh kitaristov ali na steni svoje sobe obešen poster. Jutri jih bo lahko poslušal v goriški dvorani. Prireditve ...........m..■■■.■■■■■■■■i...................i. SEJA OBRTNIŠKE PODKOMISIJE POSPEŠITI DODELITEV LOKACIJ OBRTNIKOM Rokodelništvo bi doseglo večji razmah, če bi ga obravnavali kot druge privilegirane dejavnosti - Vloga dežele Goriška trgovinska zbornica bo od deželne uprave in krajevnih ustanov (občin, pokrajine) zahtevala, naj obrtništvo enako upoštevajo kot vse ostale privilegirane dejavnosti in naj s svojimi posegi pomagajo obrtništvu, ki je eno izmed najbolj aktivnih proizvodnih sektorjev v naši pokrajini. Za takšen korak se je pokrajinska podkomisija za obrtništvo pri trgovinski zbornici odločila na sestanku posvečenem razpravi o odpiranju obrtniških con. Podkomisija, ki jo vodi Sacchetti, je namreč ugotovila, da obrtniki z veliko težavo odpirajo svoje obrate v goriš’ ki pokrajini, ker občine niso odka-zale lokacij za obrtniško dejavnost. Vse kaže, da bodo obljubam o do Vprašanje so odprli na pogovorih graditvi cestne deteljice na Tržaški v različnih sredinah vendar soiz-cesti tokrat sledila tudi dejanja, ziv sprejeli le v redkokateri občim. Marsikdo je namreč v teh dneh po- Predsednik Sacchetti je zato pre- stal pozoren na posebno vrtalno napravo v bližini goriškega pokopali- dlagal, da bi moral goriški sklad pomagati pri izdelavi obrtniških con, kot je dežela s svojimi finančnimi posegi pomagala usposobiti industrijske cone. Na sestanku so nadalje opozorili na različen značaj, ki ga ima o-brtniška cona od industrijske, ; kaj obrtniška dejavnost potrebuje drugačne strukture kot industrijska. Nikjer ni zapisano, da se mora o-brtniška delavnica obvezno zgraditi izven mestnega jedra. Obstajajo na tem sektorju, zlasti še pri storitvah, dejavnosti, ki jih je mogoče namestiti v zgodovinskem središču in tako ovrednotiti ta mestni predel. Ni mogoče trditi, da občine ne bi razumele vprašanja, o katerem je tekla beseda na seji obrtnikov, ugotovili pa so težave pri iskanju ustreznih in za rokodelništvo primemo opremljenih lokacij. In prav tukaj dežela lahko veliko naredi. berto Summer, ki je prikazal vrsto posnetkov sodobne opreme in ureditve stanovanjskih prostorov. Posebej zanimivo je bilo poročilo o proizvodnji kuhinjskega pohištva. Gre za dejavnost, ki je v zadnjih tridesetih letih dosegla velikanski razvoj, tako v tehnološkem smislu, kakor tudi glede uporabe materialov. Gre pa po drugi strani za industrijsko dejavnost, ki je v zadnjih štirih, oziroma petih letih v precejšnji stagnaciji, saj je prodaja tako na domačem tržišču, kakor tudi na tujem bila v lanskem letu za kakih 30 odstotkov manjša v primeri z letom prej. K takemu stenju je pripomoglo, kakor je dejal predavatelj, nekaj različnih dejavnikov, od gospodarskih do socialnih. Manj je porok, manjša pa je tudi kupna moč posameznih družin. Ne gre pa spregledati odločilnega trenutka, ki ga predstavljajo razmeroma visoke maloprodajne cene, na katere vsekakor vplivata tudi neurejenost in razdrobljenost prodajne mreže. V I-taliji je danes okrog 15 tisoč trgovin S pohištvom. Premalo ali preveč? Mnenja glede tega vprašanja so kajpak deljena, morda Da bo za boljšo ponazoritev stanja dovolj podatek, da je vseh prodajaln časopisov samo 20 tisoč. Nekaj je torej narobe. Visoke cene zaviralno vplivajo tudi na izvoz. Tako je vrednost izvoženega kuhinjskega pohištva lani dosejla komaj 4 odstotke /rednosti celotnega izvoza pohištva. Glede obiska na sejmu velja vsekakor zabeležiti, da je bilo v sredo na razstavišču bolj mirno. Morda tudi zaradi predprazničnega raz položenja. Večji naval pričakujejo danes in predvsem jutri ter v ne deljo, ko se bo prireditev končala. Ženski odbor prosvetnega društva Danica na Vrhu, priredi v soboto, 10. novembra, martinovanje v gostilni Devetak. Prijave sprejmejo v gostilni Devetak in v trgovini Frandolič. Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo. 11. novembra, tradicionalno martinovanje v Lipici. Prijave sprejemajo na sedežu društva do vključno ponedeljka, 5. novembra. Prevoz z lastnimi sredstvi, kajti vsa mesta v avtobusu so že oddana. Razna obvestila Ravnateljstvo trgovskega zavoda Ivan Cankar vabi starše na zborovanje za izbiro kandidatov v razredne svete in na roditeljski sestanek, ki bo 5. novembra ob 17.30 na sedežu zavoda. Slovensko planinsko društvo priredi v decembru smučarski tečaj za mlade člane. Vpisovanje je že v teku na sedežu društva, kjer nudijo tudi vsa pojasnila. Združenje diabetikov iz goriške pokrajine priredi jutri ob 15.30 na sedežu Zelenega križa v Gorici strokovno predavanje o sladkorni bolezni ter o pravilni prehrani pacientov. Zimski urnik knjižnice v Doberdobu Objavljamo zimski urnik poslova nja občinske knjižnice v Doberdobu. Ob ponedeljkih bo knjižnica od prta od 16. do 19. ure; ob torkih in sredah od 15. do 17. ure; ob petkih pa od 15. do 18. ure. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 »007 Moonrea-ker*. Barvni film. CORSO 17.30-22.00 «Rocky 2». VITTORIA 17.00-22.00 «Porno notti nel mondo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 »Buon com-pleanno Topolino*. Barvna risan- PRINCIPE 17.30—22 00 »Esce il drago entra la tigre*. I\ora Gorica in okolica SVOBODA (Šempeter) 18.00—20.00 »Po sledeh zločina*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Nori konj*. Francoski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Italija 57, tel. 28-79. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute, UL C. Cosulich 117, tel. 72-480. Ženska in njena stvarnost Enakopravnost med spoloma V parlamentu razprava o zakonskem osnutku. ki ga je predložila pisateljica Carla Ravaioli Kakršnikoli so, zakone je treba, če ne spoštovati, vsaj upoštevati : do tega zaključka je v zadnjem času prišlo žensko gibanje v Italiji, ki vedno v večji meri skuša vplivati na zakonodajalca. da bi spremenil ali razveljavil tiste zakonske predpise, ki so v ostrem nasprotju z načeli o enakopravnosti med spoloma. O predlaganem zakonskem o-snutku »Proti spolnemu nasilju* smo že veliko pisali, dodati pa je treba, da se v teh dneh začenja velika akcija zbiranja podpisov v podporo osnutka in o-benem tudi množična razprava o tem, kaj pravzaprav osnova- no besedilo pomeni in prinaša novega. Nikakor pa ni popularizacija predloga ženskega gibanja edina trenutna pobuda, čeprav je najpomembnejša in najobširnejša. V teh dneh namreč senatna komisija za pravosodje razpravlja o predlogu za enakopravnost med spoloma, ki jo je še v prejšnji zakonodajni dobi vložila predstavnica neodvisne levice Tullia Carettoni. Tokrat je osnutek sicer predložila Carla Ravaioli, vendar gre za popolnoma isto besedilo. Pravzaprav ne gre niti za kakšno novo formulacijo, temveč za predlog, da bi iz zakonika črtali predpise, ki Dogodki v slikah opravičujejo poroko «iz nuje* in pa tiste, ki nudijo olajševalne okoliščine morilcem «zaradi oskrunjene časti*. Dejansko je senat te predloge že osvojil, vendar, ker so parlament razpustili predno bi jih odobrila še poslanska zbornica, je treba cel iter še enkrat ponoviti. Edina olajšava je v tem, da gre razprava veliko hitreje kot sicer. To je bil tudi eden izmed poglavitnih razlogov, da je Carla Ravaioli predlog ponovno vložila. Kajti, po njenih besedah, so taki ukrepi (gola odprava nekaterih zakonskih predpisov ndr.)- precej neučinkoviti. Treba bi bilo namreč, je izjavila pisateljica Ravaioli, zakonike organsko pregledati in spremeniti: tudi manjši posegi pa so le malo več kot nič, toda se vsaj lahko ženske z njimi hitro okoristijo. Večjo korist ženskam seveda prinašajo bolj zaokroženi zakonski o-snutki, kot je na primer tisti o enakosti na delovnem mestu, kjer enakost zadeva tako možnost zaposlovanja, kakor tudi isti denarni zaslužek za isto delo in odgovornosti. Vstopil je v veljavo pred dvema letoma in seveda je to že dovolj dolga doba za prve obračune. Podatki so v državnem merilu v marsičem presenetljivi: zakon je vsaj v nekaterih primerih ženskam res bolj odprl vrata v podjetja ali tovarne, predvsem pa jih je spodbudil, da zaposlitev zahtevajo. številke so zelo zgovorne: leta 1974 se je na posebne sezname o-seb, ki iščejo prvo zaposlitev, vpisalo približno 89 tisoč žensk, lani je njihovo število preraslo 235 tisoč prošenj. V letošnjem letu je po presoji sindikalne organizacije CGIL dobra polovica tistih, ki iščejo prvo zaposlitev žensk, medtem ko so ženske še do pred leti predstavljale slabo tretjino. Seveda pa večje povpraševanje žensk po delovnih mestih in njihova večja samozavest še nista dovolj: v večjih in bolj razvitih krajih je zakon prinesel tudi nekaj konkretnejših sadov, veliko težje V nedeljo je bil na Proseku občni zbor slovenskih tabornikov v Italiji RMV. Na slikah vidimo delovno predsedstvo med branjem poročil in udeležence občnega zbora V dvorani PD »Primorec* so v soboto v Trebčah odprli razstavo del slikarja Giannija Carlija - Kralja Na Pomorski postaji v Trstu pa so sc v nedeljo na 4. srečanju sestali frizerji za moške in ženske iz Maribora, Gradca in Trsta ter predstavili svoje zadnje «izume», kar zadeva pričeske seveda ... Nagrada za spanje Ljudje so navadno plačani za delo, ki ga opravijo, čeprav je lahko za nekatere tudi spanje zetoi.idonosen ■ posel. Bostonski znanstveni muzej bo nekaterim ljudem, ki dobro spijo in nji--hovim- mačkam ■ plačal tedensko 150 dolarjev. V zameno bodo ti ljudje spali cela dva_ tedna, od ure zjutraj do 17. ure po; poldne v steklenih izložbah. Vse to v okviru razstave, ki jo o-menjeni muzej prireja o spanju in sanjah. Razstava bo trajala od 28. novembra letos do 10. februarja prihodnjega leta. Kandidati, ki jih čaka «težko delo*, bodo morali dokazati, da so sposobni spati tudi čez dan. Isto se zahteva od njihovih mačk, ki bodo morale dokazati enake «spavalne sposobnosti* kot ljudje. Obiskovalcem bo tako omogočeno, da bodo na malih zaslonih lahko sledili vsemu tistemu, kar se dogaja med spanjem ... in bolj nezadovoljivo pa je stanje v manj razvitih področjih. Tam kjer še vedno prevladuje miselnost, da se ženska lahko zaposli izven domačega okolja le v veliki sili in potrebi in da je njeno delo vedno manj vredno od tistega, ki ga opravlja moški, (bp) Varnostni pasovi Od 1. oktobra je v Franciji obvezna uporaba varnostnih pasov za voznika in prednjega potnika podnevi in ponoči tudi v mestu. Doslej So bili varnostni pasovi obvezni le na državnih cestah, v mestu pa od 20. do 4. ure. PRED GOSTOVANJEM FOLKLORNIH SKUPIN V TRSTU Petje, plesi in pisano kolo bodo ogreli gledalce v KD Predstavljamo folklorne skupine, ki se bodo 11. t.m. zvrstile na odrih Kulturnega doma in boljunskega gledališča Belokranjci med petelinjim bojem «Čez tri gore, čez tri dole* se predstavlja letos v še svečanejši obliki kot ob krstni izvedbi pred dvema letoma. Takrat je namreč šlo za prisrčno srečanje folklornih skupin, ki prihajajo iz ožjega področja: zato je bil skupni nastop samo ponovna potrditev sodelovanja, ki so ga navezale že prej in ki se še uspešno nadaljuje. Tokrat pa so zemljepisne razdalje nekoliko večje, medsebojno poznavanje pa nekoliko manjše. To še posebej velja za skupino, ki bo 11. novembra v Kulturnem domu sklenila celotno prireditev, za skupino «Seljačke slope* iz Donje Duprave v Medžimurju, ki prvič prihaja k nam. Medžimurski plesalci in pevci bodo sicer ‘s folklorno skupino gra-‘ diščanskih Hrvatov nastopili že večer prej v boljunškem gledali- šču, kjer bodo prav gotovo lahko izvajali daljši program kot v Trstu. Cela Hrvaška slovi po izredno bogati in privlačni folklorni tradiciji: v ta nadvse zadovoljivi o-kvir lahko prav gotovo vključimo tudi medžimursko ljudsko i-zročilo, pri katerem je sicer zelo opazen vpliv madžarskih sosedov. Nekaj lega nam bo skušala, najprej v soboto v Boljuncu, in naslednjega dne v Trstu, prikazati skupina iz Donje Dubrave. Delovati je začela kmalu po vojni, saj njeni prvi nastopi, v približno tridesetih letih jih je izvedla okrog petsto, segajo v leto 1947. Trenutno ima folklorna sekcija «SeIjačke sloge» v Donji Bpbmtn; ki sodeluje z vsemi' drugimi sekcijami iste organizacije in kulturno - umetniškimi društvi Jugoslavije, nad 50 članov. Izvaja seveda med-žimurske plese, pesmi in prikazuje še ohranjene običaje. Program, ki ga bo skupina predstavila v boljunškem gledališču in tržaškem Kulturnem domu je precej pester. Obsega značilna kola in pa plese v parih, ki so mlajšega izvora, ter seveda glasbene motive in pete pesmi o rojstnem kraju, ki je vsakomur zmeraj najbolj pri srcu. Občinstvu bolj znana in tudi bližja pa je folklorna tradicija, ki jo bo prikazala skupina, ki bo v Trstu prva na sporedu, to je me' tliška «Ivan Navratila*. O belokranjski ljudski zakladnici je bilo že veliko napisanega, saj predstavlja eno najbogatejših in najbolj svojstvenih na slovenskem področju. Marsikateri običaj> ki se ga drugod samo še bežno spominjajo, se je v Beli krajini ohranil do današnjih dni, čeprav včasih v nekoliko spremenjeni obliki. Med najzanimivejše primere prav gotovo sodi «metliško obredje», ki ga bo skupina «1 van Navratila* skušala prikazati tržaškemu občinstvu. Metliško obredjem je obredni ples, ki ga sestavlja več plesov, od katerih pa jih dandanes navadno plešejo samo vrve tri. Uvodno Metliško kolo sodi med najstarejše zapisane plese sploh: razvilo se je iz obrednega plesa, ki so ga nekoč plesali na velikonočni ponedeljek in na prvo nedeljo v juliju. Kolo je verjetno nastalo na osnovi neznanih besedil epske pesmi pripovednega in epskega značaja in so ga redno plesali do zadnje svetovne vojne. Drugi ples, Most, pa je obredna ostalina, ki ima verjetno kot o-snovo žrtvovanje v čast umrlega vel jaka, kasneje pa so temu dodali še socialni nagib. Na velikonočni ponedeljek sta namreč v plesu graščak in tlačan zamenjala vlogi. Zadnji ples je veselejši: Rešet-ca so namreč svatovski plesi, ki jih vodi «vojarinka*. Metliška skupina bo plese izvajala tako kot jih še sedaj plešejo: ilvan Navratila* je namreč izvirna skupina, kar pomeni, da prikazuje še živo folkloro, tako, ki še ne potrebuje odrešujoče pomoči koreografov in strokovnjakov. Druge izvajalce, vsi bodo prikazovali folklorno izročilo lastnega kraja, ker sodi Ttf~vted namene pobude same, pa bomb predstavili naslednji teden, (bp) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Ko je prišla televizija, 10. del 13.00. Agenda časa 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK - Danes v parlamentu 14.10 Covso elementare di econo-mia, 1. del 17.00 Remi, risani film 17.25 Na križarjenju s kraljico Maris, 1. del 18.00 Zgodovina in njeni protagonisti: Sicilija 1943-1947: Lakota, 5. del 18.30 DNEVNIK 1 - Kronike Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 19.00 Leoniglio, risanke 19.15 Tisti ihtavi in simpatični Braccio di ferro, risanka 19.20 Trije nečaki in majordom, TV film Vorrei che fossi qui 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.35 Posebna oddaja Dnevnika 1 La notte in cui L’America ebbe paura, film Režija: Joseph Sargent Igrajo: Walter McGinn, Ei-leen Brennan, Maredith Bax-ter, Will Geer, Paul Shenar... Ob koncu DNEVNIK - Danes v parlamentu in Vremenska slika 21.30 Vmes film iz serije George in Mildred Življenje z očetom Vremenska napoved i 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studi« 20.35 Con gli occhi delTOccidefltfc 1. del 21.45 Fonografo italiano, 3. del 22.16 16 e 35 speciale Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana šoli 8.55 - 14.55 TV v 17.20 Poročila 17.25 Usoda nekega Charlieja, °’ troska serija 17.40 Raznašalci časopisov, otroška serija 18.05 Domači ansambli: Ansambel Jožeta Krežeta 18.35 Obzornik 18.45 Ravnotežje 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Od včeraj do danes: zabavno - glasbena oddaja 21.05 Petrocelli - film 21.50 TV DNEVNIK 22.05 Jazz na ekranu: Om swis electric free ja^ Koper 19.25 Odprta meja Drugi kanal 12.30 Spazio dispari 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Ekologija in obstoj, vzgojna oddaja Program za mladino 17.00 Barbapapa, risanka 17.10 Capitan Harlock, risani film 17.35 Treni a grande velocita, dok. 18.00 Gledani od blizu: Slikar Ibrahim Kodra 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 18.50 Dober večer z . .. Macariom 19.50 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Vaba za moške, film Režija: Terence Fischer 22.00 Jadranska glasba: Piran Zagreb 17.45 Med domom in šolo 18.15 Družbena tema 18.45 Zabavno - glasbena oddaj« 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Od včeraj do danes: zabavno - glasbena oddaja 21.05 Ljubezenske zgodbe, film 21.55 TV DNEVNIK 22.10 Dokumentarna oddaja TRSTA ..............................n............................................................................... OB TRIDESETLETNICI SMRTI MIRKA PAVLOVIČA Spomin na vnetega planinca Poteka te dni že trideset let, odkar je zapustil svojo družino, prijatelje in preljube planine, naš nepozabni Mirko Pavlovič. Že v sami mladosti se je vključil v aktivno življenje naših društev, bil je med ustanovitelji mladinskega društva pri Sv. Jakobu ter pobudnik in trener ekipe ha- V času vojne se je vključil v NOB kot fotografski izvedenec ter oskrboval partizanske enote s fotografskim materialom. Po osvoboditvi je bil med ustanovitelji SPDT, kjer je dopolnil svojo staro ljubezen do planin in slovenske družbe. V vzdušju toliko zaželene svobode je gledal v bodočnost, ko se mu je nit življenja iznenada pretrgala. Z otožnostjo se ga spominjajo prijatelji, ki so ga cenili in spoštovali. Žena Cvetka, sin Edi z ženo Miro ter hčerkama Mileno in Gra-zielo in Miro z ženo Marjučo ter sinom Mirkom in hčerko Mirno: vsi nečaki in ostalo sorodstvo. 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 7.45 Pravljica za dobro jutro: 8.10 Jutranji almanah: Iz sveta folklore in ljudskega izročila; 9.05 Iz naših oddaj; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Iz našega študija; 12.00 Kulturni prostor; 12.30 Pe?mi brez besed; 13.15 Zborovska glasba: 14.10 Otroško o-kence: «Kje je napaka?*; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Po končani univerzi; 15.35 Z javnih koncertov italijanske televizije; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Kulturni prostor. Prenos RL; 15.30 Glasba po *e’ ljah; 16.00 Primorski dnevniki 16.15 Reklame in zabavna glasba 16.30 Aktualna tema; 16.35 Svi' rac svira kolo igra. P .uk boi skega Pokal držav odpra tooštv vih „ sreča trenir scoli [Srak hujši, [Pošt ’ Pi stavr Vč, slast "o 6 (22) Sir vi: toas! J2. ( [H Bus Niki osek V [okt] šku 104: ttvr (63: F TU S Ap RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 1-4-00-15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasbeno prebujanje; 8.40 Glasba: 9.00 Radio anch’io; 11.00 Opera ' quiz; 11.30 I Big della canzonel 12.03 - 13.15 Vi in jaz; 14.03 Radio 1 - jazz; 14.30 Glasba; 15-03 Rally; 15.30 Errepi 1; 16.40 Klasična glasba; 17.00 Ljudska glasba; 17.30 Plošče; 18.00 Donna cam zonata; 19.15 Prisluhni, večeri sri 21.03 Simfonični koncert; 23.W Predeti zaspiš, draga. Srednji val 277,8’ metra ali 1080 kilohertzov in 253,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasbeno prebujanje; 8.32 Klasična glasba; 9.15 Poje Zdenka Kovačiček; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je .. .; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.32 Zbrani za vas; 15.00 Samoupravljavec; 15.45 Orkester Frank Pleyer; 16.10 Kultura in družba; 16.15 La vera Ro-magna; 16.32 Crash; 16.55 Izletnik; 17.00 Glasovi in zvoki; 17.32 Nepozabne melodije; 18.00 Plošče; 18.32 Petkov koncert. 7.30, 8.30, 11.30, 12.30, 13.30,15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila] 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Ippolito: 9.32 - 10.16 Radio 2 - 3131; U-3Z Pešci; 12.45 Hit Parade; 13.40 Sound - track; 15.00 - 15.45 Radio 2 - 3131; 17.37 In concert: 17.55 Mi chiamano Natalia: 18-33, Beatles; 19.50 Spazio X; 22.00 22.45 Nottetempo. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00-14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.36 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasb« v dober dan; 8.30 Glasbena pravljica; 8.38 Naši umetniki mladi«1 poslušalcem; 9.05 Z radiom na P« ti; 10.05 Rezervirano za . . .; 12.40 KOPER (Slovenski program) Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper UKVV — Nanos 98,1 MHz 88,6 MHz 6.30, 7.25, 13.00, 13.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13.37 Naši zbori; 14.00 S polnimi jadri; 14.30 Glasbeni notes; 15.00 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12-30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihal«« godbe; 13.00 Danes do 13.j 13-20 Obvestila in zabavna glasba; 13-30 Priporočajo vam . . .; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Orkestrsko miniature: 14.25 Naši poslušal«1 čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Na potki za turiste; 15.35 Zabavna glasba; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Od arije do ®, riie; 18.30 S knjižnega trga; 18JJ Minute za EP; 19.25 Obvestila 1,1 zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z anssmblo«1 Mihe Dovžana; 20.00 Uganite. P« vam zaigramo; 21.05 Oddaja morju in pomorščakih; 22.20 Glasbeni intermezzo; 22.30 B^cde zvoki iz lo"ov domačih; 23.05 1« rični utrinki; 23.10 Prostor za re prize. ni Bob Woodward Carl Bernstein •X §• 1 [j Prevedel Dušan Dolinar NI)KOKOV PADEC 19. dosegla kak milijon dolarjev. Predsednik je vprašal, kako neki bi bilo mogoče to izplačati. .Zakaj mislite, da bi se utegnil s tem zadovoljiti?’* Predsednik je znova opozoril na to zadnjo frazo narekovajih. Potem je nadaljeval: »Predsednik je izja-,.i, da je to izsiljevanje, da to ni prav, da to ne bo zaleglo, da bo prišla resnica tako ali tako na dan... Dean je rekel, da je Colson govoril s Huntom o pomilostitvi v okviru privilegija izvršne oblasti.* v vil, I Predsednik je bral tiho in razločno, njegov pogled je bil priklenjen k rumenemu odvetniškemu bloku: »Dean je predsedniku razložil, kaj se je po njegovemu dogajalo. Še vedno je govoril, da Bela hiša pred 17. junijem ni vedela ničesar, da pa je Magruder najbrž vedel, da je morda vedel Mitchell, da je najbrž vedel Strachan, kako je Haldeman prek Strachana nemara spoznal sadove prisluškovanja, kako ranljiv je Ehrlichman... da je Ma-gruderju telefoniral Colson.«* Buzhardt je razbral, za kaj tu pravzaprav gre- z drugimi besedami, vpleteni utegnejo biti vsi glavni predsednikovi svetovalci in pomočniki. Medtem ko je Nixon bral, je Buzhardt mrzlično pisal v svoj odvetniški blok? «Hunt je skušal izsiljevati Ehrlichmana v zvezi s prejšnjim inštalaterskim početjem, čt mu ne bodo izplačali vsote, ki bi lahko nazadnje Dalj ko je Nixon bral, bolj je Buzhardt spoznaval, da ima Dean v rokah čvrsto orožje. Nixon pa je mislil drugače; želel je, naj bi vse to izročili republikanski manjšini v senatnem odboru za VVatergate ter ji tako pomagali pri navzkrižnem zasliševanju Deana. Buzhardt je o tem obvestil pravnega zastopnika republikanske manjšine. Da to ni prav. Ta stavek se mu je kar naprej sukal po možganih. Predsednik Buzhardtu ni privoščil oddiha, pogosto ga je klical k sebi s posebno radijsko klicno napravo, ki jo je pravnik nosil s seboj povsod razen v cerkev. Skupaj sta preživela veliko časa. Nixon je govoril, da ni dovolj, če spodsekajo Deana pri podrobnostih; obstaja še neki splošnejši problem. Njegovi watergateski sovra-niki namenoma zapletajo zakonito nacionalno varnostno dejavnost državne uprave. To dejavnost je treba ločiti od škandala. Nixon je rekel, da dobro ve, kako so se tajni vlomi in prisluškovanje — samo za to pa ob Wa-tergateu vendar gre, mar ne? — spremenili v način življenja že pod Kennedyjem in Johnsonom. «Trdno vem, da se to dogaja že dvajset let. Skrajna hinavščina je, da zdaj demokrati to tako izkoriščajo.« Buzhardt je pomislil na zgodbice, ki jih je slišal na Capitol Hillu, in pritrdil predsedniku. Toda težava je. v tem, da bi bilo trebA zlorabe izpod Kennedyjeve in Johnsonove uprave podpreti z dokazi, tako kot zdaj Ervinov odbor kliče k obračunu Nixonovo upravo. Nixon je poudaril, da je svoj čas «ravno Johna Deana in prav njega« prosil, naj sestavi seznam zlorab iz časa njegovih predhodnikov, toda Dean, ki je ponavadi tako temeljit, ni dosti spraskal skupaj. FBI nima dokumentov o očitno političnih opravilih, storjenih po naročilu demokratskih državnih uprav, je rekel Buzhardt. Prav gotovo si ne zapisuje protizakonitih Vlomov. Mora pa reči, da so mu zanesljivi viri iz FBI pripovedovali, kako je agencija v šestdesetih letih prisluškovala članom predstavniškega doma. Je za to kje kaj dokazov? je hotel vedeti Nixon. Buzhardt je bil prepričan, da jih ni. Pač pa FBI ima zapise o prisluškovanju na podlagi zahtev nacionalne varnosti; ob teh je gotovo bilo tudi kaj zlorab. Nixon je rekel, da mora obstajati kak način, s katerim bi prisilili nasprotno stran, da bo plačala ceno za svoje početje. Tole je strankarska bitka. Dean bo pripovedoval svetu o njegovi Beli hiši; kar bo povedal, pa bo svet potem primerjal z ravnanjem prejšnjih državnih uprav. Spravite skupaj izčrpen seznam vseh prisluškovalnih posegov, opravljenih zavoljo nacionalne varnosti v času Kennedyjeve in Johnsonove državne u-prave, je velel Nikon. Telefonirajte pravosodnemu ministru in poskrbite, da se njegovo ministrstvo pri priči loti dela. Buzhardt je ugotovil, da se Elliot Richardson ne' rad loteva tega posla. Buzhardt je zato nekaj časa sa*'[ prenašal predsednikovo jezo, čez čas pa je jel stresa' svojo na Richardsona. Po četrtem telefonskem klicu l$l pravosodnega ministra je seznam prišel. Bil je tak, d® je zbujal precejšen vtis, kakor je napovedal že Nixo« Popoln sicer ni bil, tičalo pa je v njem veliko polit1' čnega dinamita. Slo je /a podobno prisluškovanje to, ki zdaj spravlja v stisko in precep Nixona. Mofd® ima pa predsednik prav, je pomislil Buzhardt. Nixon je kar sijal. V tisku je bil o tem komajda kje objavljen kak namig. Predsednik je bil ves iz sebe ob dejstvu, da je marsikateri primer prisluškovanj® odobril nekdanji pravosodni minister Robert F. Kennedy-Ves vzradoščen je prebiral seznam: — Lloyd Norman, dopisnik Newsweeka za Pentagofl in vojaške zadeve. (Prisluškovanje je po vsem vede/® zaukazal sam predsednik John F. Kennedy, ker se )e Norman dokopal do zaupnih obvestil.) — Hanson W. Baldwin, strokovnjak New York mesa za vojaške zadeve. — Robert Amory ml., nekdanji čldvek številka ti-1 v CIA in dober osebni prijatelj predsednika Kennedyia' Po nekaterih zatrdilih je bil v tesnih prijateljskih stik1*1 z nekim funkcionarjem jugoslovanskega veleposlaništvi’ ki je bil v resnici obveščevalni častnik. — Odvetniška firma Surrey and Karasik, ki je de' lovala za sladkorne interese v Dominikanski republik' in je bila v preiskavi, češ da je skušala zvišati kvot® za uvoz sladkorja v Združene države. Charles W. Colson, posebni svetovalec predsednika. i KOŠARKA V POKALU PRVAKOV Sinudyne zlahka Premagal Sparto ^ksemburško moštvo je bilo za razred slabše *ee!)L|?GN^ ~ V B lupini evrop-Pokai Kosarkarskega tekmovanja za d«. Prvakov je sinoči italijanski . Prvak Sinudyne brez težav '"oštvc Poprečno luksemburško v«, 0 Sparta Bertrange. Že po pr-srgi^Putah se je izkazalo, da bo treni« 6 za ^0'oujsko ekipo le dober kftll h’ V katerem je trener Dri-israi da' Priložnost vsem desetim V,«**. da stopijo na igrišče. Pred -- -m Polomom je luksemburško Dosedanji svetovni amaterski rekord v enourni vožnji je pripadal Martinu «Cochiseju» Rodroguezu iz Kolumbije s časom 47,553 km. To je že četrti svetovni rekord, ki ga je Oersted postavil v dveh dneh. Kot smo že poročali včeraj, je ta odlični danski kolesar postavil tudi svetovne rekorde v vožnji na 4 km, 5 km in 10 km. ROKOMET NA SP ZA MLADINCU Jugoslovani v boju za zlato proti SZ Na svetovnem mladinskem rokometnem prvenstvu, ki je v teku na Švedskem, si je Jugoslavija zagotovila najmanj srebrno kolajno. V polfinalu je namreč včeraj premagala Švedsko s 23:17. Nasprotnik Jugoslovanov v tekmi, ki bo odločala o naslovu svetovnega mladinskega prvaka, bo Sovjetska zveza, ki je v svojem polfinalu premagala Dansko s 27:21. V tolažilni skupini je Italija remizirala proti Belgiji z izidom 15:15. NOGOMET 5*%:" V MLADINSKIH PRVENSTVIH Boljši izkupiček naših ekip Naše enajsterice so tokrat zabeležile kar tri zmaje in dva remija Ntvo rešil le ameriški pivot Werts, TENIS I n’ na višini ameriških pred-Ckov' ki igrajo v Italiji. “1 se je pri Sinudyneju še “kazal čosič, ki je bil izred-(22)0060 in je dosegel največ točk Sin Z.f bolonjsko moštvo, vi. p yne je igral v sledeči posta-„. V^beris j2, Valenti 2. Canta-22 7,1 5' Martini 8, Villalta 8, čosič U in 5era*' Govoni 4, McMillian busLjert°l°tti Sodila sta Švicar NihnSct. ’n Jugoslovan Radinjice. zapus*'b igrišča zaradi petih lek-PoKalu prvakov so odigrali še 4ku *’ ^r's xz Soluna je po podalj-^Premaeal telavivski Maccabi - 103 (37:39. 95:95). Real Madrid ** jVdwavil zahodnonemško mo-JUS iz Leverkusena z 112:99 fe«4).U PARIZ — Pomembnejši iziai drugega kola teniškega turnirja v francoski prestolnici: Ramirez (Meh.) - Bengtsson (Šve.) 4:6. 7:6, 6:2 Solomon (ZDA) - Fritz (Fr.) 1:6, 7:6, 6:3 ODBOJKA Na svetovnem vojaškem prvenstvu Italija na 4. mestu ATENE — Na svetovnem vojaškem prvenstvu v odbojki je Italija, katero je v zadnji tekmi premagala Francija s 3:2, zasedla četrto mesto. Pred njo so Kitajci, Grki in Francozi. f°Kal Ronchetti ..Madrid (šp.) — Southampton ,Angl.) 86:50 J’>okal prvakov (ženske) o? °4 Leverkusen (ZRN) - Black (Luks.) 103:54 (56:16) ^°Kal pokalnih prvakov ^®1 Nikozija (Ciper) — Rdeča za-A&« {Soflfc) 69:111 , Sandria (Egipt) — Panathinai-“s (Grč.) 68:104 garačev pokal W Prvem kolu evropskega košar- j po|J?eSa tekmovanja za Koračev Sq j Jugoslovanski predstavniki ni-ra šrali- Beograjski Radnički, Boso ,z Čačka in zagrebška Cibona 1^ neposredno kvalificirali za jn„®° Kolo, medtem ko bo splitska trtfj potika prvič igrala šele v če-PreiP-u’ Poleg predvčerajšnjih smo Cv, 11 še te izide: entj-y (Ang.) — Mulhouse (Fr.) «0:48) ,.Ienbuttel (ZRN) — Souleuvre Aft) 96:88 (40:43) iWels (Avstr.) — GM Budapest lonlu104 (44:42) - rii?s ^*rej (Grč.) — Nyon (Švi.) Six,k3:104 (44:42) (Grč.) - Baireuth (ZRN) V2 (32:22) U^id-lšp.) — Sanghalos (Port.) (65:28) ^?OOMET ^MPEROPOL (Krim) - V okvi-it^Npskega mladinskega prven-Sovjetska zveza igrala ne-k v n° s Finsko Anglija pa s 3.^ Esbjergu premagala Dansko « * « kglMBRA (Portugalska) — V o-2( VH evropskega prvenstva ekip do ^ starosti je Norveška prema- z 2:1. H?LESARSTVO Slovenski nogometni derbi v prvenstvu 2. amaterske lige med Primorjem in Primorcem se je zaključil v nedeljo brez zmagovalca Za naše enajsterice je bil nedeljski zavrtljaj v raznih mladinskih prvenstvih še kar zadovoljiv, če ne upoštevamo derbija v prvenstvu cicibanov med Bregom B in Primorjem, ki se je končal z zmago Pro-sečanov s pičlim 0:1, v ostalih 10 odigranih tekmah smo zabeležili tri zmage, dva remija in pet porazov naših ekip. Pri naraščajnikih so naše ekipe, ! in sicer Primorec v A skupini, Zarja, Breg in Vesna v B skupini, skupno osvojile kar tri zmage, samo kriška Vesna je morala prepustiti točko solidni ekipi CGS, ki trenutno zaseda drugo mesto na lestvici. V deželnem prvenstvu najmlajših je proseško Primorje v četrtem kolu v gosteh ponovno izgubilo, in tokrat proti domači ekipi San Gior-gina. Prosečani so tako na predzadnjem mestu lestvice z dvema točkama. V nedeljo bodo igrali «rdeče-ru-rneni* na domačih tleh z ekipo San Giovanni, ki doslej ni še osvojila točke. V pokrajinskem prvenstvu naj-mlaiših je Kras v B skupini ponovno izgubil in ostaja tako še vedno zadnji na lestvici skupno z ekipo San Luigi. Začetniki in cicibani Brega so v nedeljskem ko'u izgubili, pravi doma proti ekipi Zaule, sled- ! nji pa v gosteh z Rosandro. V A ! skupini prvenstva začetnikov pa je ! Primorje osvojilo zaslužen remi z enajsterico San Vito. V prvenstvu, ki ga prireja CGI, je Primorec v Trebčah visoko izgubil z ekipo For You. KADETI IZIDI 7. KOLA Costalunga - S. Giovanni 0:0, Su-I percaffe - Fortitudo 0:2, Libertas - 5. Marco 4:2, Cbiarbola - Rosandra 3:3, Opicina - Edera 5:0, Sea Lloyd -Roianese 2:0, BREG - Zaule 1:0 (tekmo so odigrali včeraj, 1. t.m.). LESTVICA Libertas 12, S. Marco, Sea Lloyd in BREG 9, Sunsreaifč, Rosandra 8, Chiarbola 7, Fortitudo, Costalunga 6, S. Giovanni, Opicina 5, Roianese, Stock 4, Zaule, Edera 3. NARAŠČAJNIKI IZIDI 7. KOLA 7 SKUPINA A Cgve - Muggesana 0:1, PRIMO- iMiiimiMiiiiiiMiliiiiMiiim m umu n immimii mn iniinnimiimmiiiiHMli n umu mn mm iiiiiiimim mini m umil n 1111 mn m im mi um ......................illiimmm« REC - Portuale 4:0, Campanelle -Chiarbola 3:1, Domio - Esperia S. Giovanni 1:1, Fortitudo - Zaule 3:1, Roianese - Stock 1:0. LESTVICA Esperia S. Giovanni 13, Roianese 12, Fortitudo 9, Portuale, Domio, PRIMOREC 8, Campanelle 6, Muggesana 5, Cave, Zaule, Chiarbola 4, Stock 3. SKUPINA B gor 6, CGS, Opicina 5, Zaule A, I Chiarbola B 4, PRIMORJE 3, Muggesana B, Fortitudo B, BREG B 0,-H. W. NOGOMET ZA TEKMO PROTI ŠVICI Ikarzoiovo moštvo S. Vito - Olimpija 1:1, Donečo ^ (renjra|0 y pa|man0Vj - S. Luigi 0:2, Breg -1:0, Vesna - CGS 2:2, Zarja - Mon-tebello 0:0, Giarizzole proste. LESTVICA Giarizzole 12, CGS 10, S. Vito 9, VIDEM -• Italijanska državna nogometna reprezentanca, ki bo 17. novembra igrala proti Švici (sre Olimpia 8, Breg, Zarja 7, Rosandra čan.ie bo na videmskem igrišču «Friuli»), bo že v ponedeljek, 12. t.m., dopotovala v Tricesimo, kjer se bo nastanila v nekem hotelu, treningi bodo v športnem centru v Palmanovi, ki so ga pred kratkim opremili tud: z razsvetljavo za nočno igranje. 6, Vesna, S. Luigi 4, Don Bosco 2, Montebello 1. NAJMLAJŠI DEŽELNO PRVENSTVO IZIDI 4. KOLA (■■t fl Ml ■ROTH. ROTI.Jm Brežani so upali, da bodo Costaiungi odnesli v nedeljski tekmi ves izkupiček, vendar so se morali zadovoljiti s točko Triestina - Manzanese 2:0, Ron- iiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiitiiimiiiiiiiiiiiitiiiifiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiilimiiitiiiniitiimiiiitiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiinmiiiiiiiiiMiiiimiHiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii chi - Monfalcone 0:3, S. Giorgina KOŠARKA V D LIGI Jadran visoko premagal Inter 1904 Odlična igra v napadli - Inter nudil odpor le do 6. min. - Jadran igra v nedeljo proti Don Boscu Jadran — Inter 1904 118:82 (53:38) JADRAN: Adrijan Sosič 8 (0:1), Udovič 3 (1:3), Klavdij Starc 23 (7:9), Valter Sosič 2 (2:2), Kraus 12 (2:3), Ivo Starc 14, Boris Vitez 31 (3:4), Ban 13 (5:5), Čuk 4, Milko Vitez 8 (0:1). PON: Valter Sosič in Kraus. SODNIKA: Pontoni in Di Berar-do iz Vidma. Lahka zmaga za jadranovce v četrtem nastopu v četrtoligaškem prvenstvu. V prvem tržaškem derbiju (naslednji je na sporedu v nedeljo prot; Don Boscu) so -splavi* z veliko lahkoto premagali Inter 1904 in to po res odlični igri, predvsem v napadu, kjer so prav vsi pokazali veliko točnost v metih na koš. Treba je takoj povedati, da je Inter v veliki krizi in da je ekipa naravnost zbegana na igrišču in se reši le odlični center Parigi, ki pa seveda sam vsega ne zmore. Kljub temu pa menimo, """iiiiiiinniiii........................................... ŠE En SVETOVNI REKORD Oersted v odlični formi fvj^DAD MEXICO — Danec Hans * Oersted je postavil včeraj še ,SVe^ovni kolesarski rekord. V karUr3 namreč prevozil 48,199 km, ni doslej uspelo še nobenemu a- 2°BOJKA V PRVENSTVU DEKLIC Sloga ni izkoristila slabega nastopa Bora čašice bi lahko iztržile več kot samo set - Borovke °viraio težave pri treningih in popoldanski pouk na liceju _ Bor 1:3! U;15, 15:10, 11:15, 11:15) f^KOGA: Debenjak, Benčina, Ču-Vaz ^r8*č, Leuz, Adam, Sosič, Ko-~0, S. in v. Vidali, Križmančič. a**: -■ Župančič, Čergol, Maver, Kumari, Tomšič, Birsa, Vekjet, Bajec. GNIKA: Cannavč in Manzin. veliw Banih bi skoraj prišlo do Sj0 KeSa presenečenja. Čeprav je tov^a .trgala Boru set, lahko z go-likei o trdimo, da je zamudila ve-ko« p^iložn°st, da bi temeljiteje iz-6e slab nastop Tržačank. Mla-p^omačinke so zaigrale izredno sQ ^ovalno, pa tudi z dobro igro Bfav 6Senet'*e gostujočo ekipo, ki °^9ora °*X>V° n' Pr‘šakovala takega d°rovke je bilo na tej tekmi bari?0 to, da so osvojile nov Se^a. K, ki jim je omogočil, da so ce 'LsarT,e na prvem mestu lestvi-v vi' 80 s'cer Prv4 set odigrale jw ehkem slogu, nato pa so se (ahk m. zme(Jle in le tu pa tam smo tam? ae vMeli kakšno dobro izpe-3« v° -akc'j°- Vzrokov za slabo igro ta K?’ prav gotovo pa ni zadnji ta, Oorovke zaradi prostorske stiske na stadionu «1. maj» trenirajo v nemogočih pogojih, vse skupaj pa je pred tremi tedni še otežila uvedba popoldanskega pouka na našem liceju. Mig NOGOMET LIZBONA — V kvalifikacijski tekmi skupine 2 evropskega nogometnega prvenstva je včeraj reprezentanca Portugalske premagala v Lizboni Norveško s 3:1 (1:1). Strelci: Nene (59. in 69. min) in Artur (39. min.) za domačo reprezentanco ter Albertsen (10. min.) za Norvežane. LESTVICA 7 3 3 1 12:8 9 6 4 1 1 8:5 9 6 2 4 0 7:4 8 5 2 17 10:7 5 8 0 1 7 5:20 1 Avstrija Portugalska Belgija Škotska Norveška ŠPORT NA TV JUTRI 14.00 italijansko mednarodno namiznoteniško prvenstvo v Reggio Emilii (1. spored). da bi včeraj malokatera ekipa v tem prvenstvu lahko storila kaj več proti razigranim jadranovcem. Tekma .je bila izenačena le do 6. min., ko je bil izid 12:12. Tedaj pa se je Jadran s serijo devetih zaporednih toik prvič, a tudi dokončno «odlepil» od nasprotnika. Nekaj delnih izidov: 26:16 v 9. min , 48:28 v 16. min. Takrat je trener Valič uvrstil v igro rezervne igralce, ki so po orvih minutah negotovosti nadaljevali z cmlstjem* nasprotnika in so prednost v drugem polčasu, ko so v napadu zaigrali skoraj ekshibicijsko, praktično podvojili. V zadnjih minutah je Inter dobesedno vrgel puško v koruzo in se je le Parigi potrudil ter dosegel visok osebni izkupiček (33 točk s stoodstotnim izvajanjem prostih metov: 11:11) Pohvalili bi prav vse jadranovce, saj ni nihče zatajil. Nad vsemi je bil tokrat nezgrešljivi Boris Vitez, ki je odigral le nekaj več kot polovico tekme in kljub temu dosegel 31 točk. takoj ob njem bi po stavili Klavdija Starca, ki je bil predvsem v prvem polčasu izreden. Posebno pohvalo zaslužijo še ton rat odločni Ivo Starc, potem še Kraus, Milko Vitez in Adrijan Sosič. Škoda le, da se je slednji nerodno poškodoval, ko je zadel v soigralca in verjetno ne bo mogel igrati v nedeljo. Poudarili bi še dobro igro v obrambi Maura čuka, ki je pobral sam kar 20 (!j odbitih žog pod obema košema. Sergi j Tavč°r DVIGANJE UTEŽI Leta 1982 SP v Ljubljani? Danes bo v Solunu zasedanje mednarodne zveze za dviganje uteži. Med drugim bodo na tem zasedanju razpravljali tudi o podelitvi organizacije 36. svetovnega prvenstva za leto 1982. Trenutno sta za pripravo tega tekmovanja le dva kandidata: sovjetsko mesto Erevan in pa Ljubljana. bi moral biti na sporedu prihodnje letu. V kolikor bi Sarajevo dobilo organizacijo te prireditve, bi jo pripravilo v času od 1. do 5, oktobra 1980, nastopile pa bi ekioe iz vseh treh Amerik ter oba finalista evropskega pokala prvakov. OBVESTIM) Odbojkarska sekcija ŠZ Bor vabi vsa mlada dekleta, ki se želijo posvetiti, oziroma vaditi odbojki da pridejo na stadion «1. maj» vsako sredo in petek od 14. do 15. ure. ŠD SOKOL Javlja naslednje urnike treningov v nabrcžin.ski telovadniri: OTROŠKA TELOVADBA: sreda 15.00 16.30 (prva skupina), četr- tek 15.00 - 16.30 (druga skupina). KOŠARKA: ponedeljek in petek 15.00 - 18.00. ODBOJKA začetnice: torek 15 00 - 16.30. - Primorje 2:1. Donatello UD Chiarbola 1:0, S. Giovanni - Muggesana 0:1. LESTVICA Monfalcone 8, Triestina 6, Manzanese, Donatello UD 5, Chiarbola, Muggesana 4, Ronchi, S. Giorgina 3, Primorje 2, S. Giovanni 0. POKRAJINSKO PRVENSTVO IZIDI 7. KOLA SKUPINA B Roianese - KRAS 0:0, S. Andrea - Portuale 0:3, Triestina - S. Luigi 6:0, Domio - Giarizzole 0:5, Fortitudo - CGS 0:0, Libertas - Super-caffe Oil. LESTVICA Giarizzole 14, CGS 13, Supercaf-fč 11, Fortitudo, Triestina 10, Portuale 9, Libertas 7, Roianese 4, Domio, S. Andrea 2, KRAS, S. Luigi 1. ZAČETNIKI IZIDI 5. KOLA SKUPINA A S. Andrea A - Muggesana 3:0, S. Vito - PRIMORJE 1:1, Ponziana A - Costalunga 3:0, Campanelle -Chiarbola 1:1, CGS - Soncini B 0:1, Fortitudo - Giarizzole 1:1, Libertas - Supercaffč 2:0. LESTVICA Chiarbola, Campanelle, Ponziana, S. Andrea 7, Soncini B, Libertas 6, Costalunga, CGS, Fortitudo 5, PRIMORJE 4, S. Vito 3, Super-caffe 1, Muggesana 0. SKUPINA B NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Po zmagi nad Sartorijem zgubljen položaj proti Tataiu Na lestvici vodi trenutno Vallifuoco, Lakovič pa je šesti V 12. kolu italijanskega državnega šahovskega prvenstva v Benetkah je bilo včeraj na sporedu nekaj zanimivih partij. Med temi je bila gotovo tudi partija med Lakovičem in Tataiem, ki je sodila med odločilne za zgornji del lestvice. Dvoboj med tema nasprotnikoma sicer ni dal še uradnega rezultata, ker sta srečanje v 42. potezi prekinila, vendar pa vse kaže, da za Lakoviča ni rešitve. Ta-tai, ki ima potezo, ima kmeta več, poleg tega pa je tudi njegova pozicija taka, da ne dopušča dvoma o tem, kdo bo zmagovalec. Za Lakoviča ta poraz, kateremu se skoraj gotovo ne bo mogel izogniti, ni prišel v dobrem trenutku, saj pomeni zanj slovo od boljše skupine, ki se bori za vrh razpredelnice in postaja zdaj «član» skupine šahistov, ki obvladujejo sredino lestvice. Med ostalimi zanimivejšimi vče- Saviano (ZDA) - Pinner (ZRN) 3:6, 6:3, 6:3 Guthardt (Švi.) - Birner (ČSSR) 6:4, 6:4 PARIZ — Pomembnejši izidi drugega kola mednarodnega teniškega turnirja v francoski prestolnici: Ramirez (Meh.) - Bengtsson (Šve.) 4:6, 7:6. 6:2; Solomon (ZDA) - Fritz (Fr.) 1:6, 7:6, 6:3. WROCLAV — Vedno v okviru kvalifikacij za olimpijski turnir je Poljska premagala Madžarsko z 1:0. KOŠARKA Jugoslovanska reprezentanca na turneji po ZDA BEOGRAD — Jugoslovanska moška košarkarska reprezentanca je včeraj odpotovala, v Severno Ameriko, kjer bo odigrala deset prijateljskih srečanj z najboljšimi študentskimi ekipami iz ZDA in Kanade. Skupaj s članom predsedništva košarkarske zveze Petrom Breirii-kom, zveznim selektorjem ,Petrom:i Skansijem in trenerjem Lukom Stan- j Čičem so odpotovali sledeči igralci: Željko Jerkov, Rajko Žižič, Ratko Radovanovič, Boban Petrovič, Željko Poljak. Žarko Varajič, Duje Krstulo-vič, Mihovil Nakič, Mirza Delibašič, Petar Vilfan, Srečko Jarič in Damir Pavlicevič. NOGOMET TEL AVIV —. V kvalifikacijski ! tekmi za olimpijski nogometni turnir sta Izrael in Nizozemska remizirala z 1:1. NOGOMET S. Andrea B Muggesana prek.,; rajšnjimi partijami lahko navedemo S. Giovanni - Portuale 0:0, Ponzia- j delitev točke med Vallifuocom in na B - Rosandra 0:0; S. Luigi -;Messo, presenetil. pa je Bonfa .z Chiarbola prek., Domio - Soncini i zmago nad Passerotijem. Coppini in 0:0, Inter S. Sereio - Esperia S. i Toth sta prekinila. Giovanni prek., BREG - Zaule 0:1. LESTVICA Soncini 9, Domio 8, Chiarbola B 7, Esperia S. Giovanni, Muggesana A 6, Rosandra, Zaule 5, S. T,ui-gi, BREG 4, Inter S. Sergio 2, Ponziana B, S. Giovanni 1, S. Andrea 0. CICIBANI IZIDI 5. KOLA SKUPINA A Domio - Portuale 3:2, Ponziana B - Muggesana 0:4, Campanelle -Inter S. Sergio 5:3, Rosandra -BREG A 2:1, Fortitudo A - Chiarbola A 3:1, Zaule B - Soncini B 1:6. LESTVICA Soncini B 9, Giarizzole, Muggesana 8, Domio 7, Chiarbola A 6, Fortitudo A 5, Inter S. Sergio, Rosandra 4. BREG A, Campan^le 3, Ponziana B 2, Portuale 1, Zaule B 0. SKUPINA B Fulgor - CGS 1:1, Ponziana A -Muggesana A 0:1, Opicina - S. Andrea 0:1, PRIMORJE B - BREG B 1:0, Fortitudo B - Chiarbola B 1:2, Zaule A - Soncini A 0:7. LESTVICA Soncini A 10, S. Andrea 9, Esperia S. Gihvanni, Ponziana A 7, Ful- RIM — Claudio Vandoni, trener italijanske ženske državne košarkarske reprezentance je odstopil. Vzroka za svoj korak ni navedel. KOŠARKA V PRIHODNJEM LETU Sarajevo bi rado organiziralo turnir za medcelinski pokal Sarajevo postaja vsekakor eno izmed tistih jugoslovanskih mest, ki se želi proslaviti s pomembnimi mednarodnimi športnimi prireditvami. Potem, ko si je že priborilo organizacijo zimskih olimpijskih iger za leto 1984, je zdaj postavilo svojo kandidaturo še za organizacijo mednarodnega košarkarskega turnirja za medcelinski pokal, ki Borov košarkarski odsek letos nima velikih ambicij, saj mu pomanjkanje vadbenega prostora tega ne dopušča. Zato pa posveča več pozornosti vzgoji svojega naraščaja, iz katerega bo črpal nove sile za svojo prvo ekipo v prihodnjih letih. Na sliki: «plavi» med tekmo proti Servolani Rezultati včerajšnjih srečanj so bili taki: Santolini - Trabattoni remi Passerotti - Bonfa 0:1 Rosino - Taruffi remi Vallifuoco - Messa remi Lakovič - Tatai prekinjeno Capece - Sartori 0:1 Coppini - Toth prekinjeno Počival je Olivotto. V sredo je v prekinjenih dvobojih 11. kola Lakovič premagal Sar-torija, Rosino pa Messo. Lestvica (brez prekinjenih partij) je zdaj taka: Vallifuoco 7,5 Tatai in Toth 7 Passerotti in Trabattoni 6,5 Lakovič in Rosino 6 Messa, Bonfa in Taruffi 5,5 Sartori 4,5 Capace in Santolini 3,5 Olivotto 3,5 Danes bo v trinajstem kolu Lakovič irral z Messo. NOGOMET AMERIŠKI POKAL Brazilije ne bo v finalu RIO DE JANEIRO - Brazilija se ni uvrstila v finale ameriškega pokala: potem ko je izgubila z Bolivijo, jo je enaka usoda doletela na prvi tekmi s Paragvajem, s katerim ji je v drugi tekmi uspelo remizirati, kar pa je bilo premalo. Vsled teh porazov se je zamajal tudi položaj zveznega selektorja Claudia Coutinha. Vendar kritike niso uperjene samo vanj, am-I pak še zlasti proti anarhiji, ki vlada v brazilskem nogometu (saj v ' državnem prvenstvu sodeluje okrog | sto ekip > in pa proti pretiranemu j vmešavanju posameznih trenerjev v vodenje reprezentance. BOKS NEW YORK — Kar trije boksarski svetovni prvaki bodo 30. novembra branili svoje naslove. | Vito Antuofermo, prvak srednje ka-; tegorije v verziji WBA, se bo v Las I Vegasu spopadel z Marvinom Ha-] glerjem. j Prvak tako v Las Vegasu bo Portoričan VVilfredo Benitez branil 1 naslov welter kategorije (WBC) proti Sugarju Rayu Leonardu. V New Orleansu pa bo Marvin Johnson skušal odvzeti naslov svetovnega prvaka srednjetežke kategorije (WBA) Argentincu Galindezu. TENIS lOKIO — Švedski tenisar Bjom Borg se je uvrstil v polfinale teniškega turnirja v Tokiu. Šved je premagal Američana Boba Lutza s 6:3, 6:3. Prav tako je v četrtfinalu Američan John Sadri porazil Indijca Vi-jaya Amritraja s 2:6, 6:4, 6:3. KOLN — V drugem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Kolnu je Jugoslovan Željko Franulovič gladko premagal avstralskega teni-sarja Steveja Dochertija s 6:4, 7:5. OSTALI IZIDI DRUGEGA KOLA Mayer (ZDA) r Moore (J. Af.) 6:3, 6:2 V 3. AMATERSKI LIGI V zaostalem srečanju še dve točki za Ga jo Strelec edinega zadetka je bil Ladi Milkovič Gaja - Edera 1:0 (1:0) GAJA: Kante, Olenik, Križmančič, Vrše, Pavel Stranščak, Viviani, Marko Rismondo, Boris Rismondo, Bob cich (Robert Stranščak), Ladi Milkovič, Maks Grgič, 12 Klavdij Grgič. EDERA: Ulisse, Marion, Gardos-si, De Marchi, Basanese, Starace, Bencich, Polli, Purin, Bombač, Zac-chigna, 13 Rossetti. STRELEC: v 29. min. p.p. Ladi Milkovič. Gaja je tudi Ederi iztrgala dragoceni točki, z edinim golom Milkoviča, ki je igral tokrat srednjega napadalca, saj je bila ekipa zelo okrnjena, kajti manjkali so Branko Grgič, Čermelj, Gabrielli in Zippo, takoj na začetku tekme pa se je poškodoval še Bolcich, katerega je moral trener Kozina nadomestiti z branilcem Stranščakom in je bil ta tako edini napadalec v gajevskih vrstah. S tem smo prikazali jasno sliko na igrišču, ko je imela Gaja zelo težko nalogo igrati z ekipo, kakršna je Edera. Zato je zmaga domačih še bolj dragocena ter so se s tem tudi povzpeli na drugo mesto lestvice, skupno s Krasom. že na začetku smo prisostvovali zelo požrtvovalni in borbeni igri domačih in prvo resno priložnost za gol je imel Marko Rismondo, toda njegov strel je vratar Ulisse lepo ubranil. Ko so se gostje otresli nevarnosti so postajali vse bolj nevarni, prevladovali so na sredini igrišča a v konici napada so bili netočni. Domačini so ustvarjali protinapade, pri katerih je bil uspešen prav Milkovič, ko je izkoristil nesporazum Ederinih branilcev, se znašel sam pred vratarjem in ga premagal. Odgovor Edere je bil vse do odmora neučinkovit. V nadaljevanju bi spet Gaja ponovno kmalu prišla do zadetka, o-bakrat z Vivianijem, toda najprej vratar, nato pa še branilec Tržačanov, sta rešila kritično situacijo. Proti koncu je Edera izvedla močan pritisk: pred Kantejevimi vrati je bilo vse bolj nevarno, najprej preč ka in nato zanesljivi vratar je gol, ki je visel tako rekoč v zraku, preprečil, in remi gostov je splahnel. d. gr. NAJMLAJŠI Kras — SanUAndrea 1:0 (1:0) KRAS: Igor Škabar, Dario Legi-ša (Gabrovec), Peric, Drago Purič, Škrk, Šuc, Terčon, Kralj, Franko Škabar (Hrvatič), Rebula, 12. Klavdij Purič. STRELEC: v 27. min. Franko Purič. Enajsterica Krasa je na domačih tleh izbojevala prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Naši fantje so bili v prvem polčasu boljše moštvo. Gol so dosegli s prostim strelom, ki ga je lepo izvedel Purič. Krasovi napadalci pa sp zapravili več ugodnih priložnosti za zadetek. V driigem polčasu so si gostje nekoliko opomogli, ker so se *rde-če-beli» preveč zaprli v obrambo. Protislovenski izbruh Na novem nogometnem igrišču v Repnu sta se včeraj zjutraj v okviru prvenstva najmlajših pomerili ekipi Krasa in Sant’Andree. Nepričakovano, a zasluženo so zmagali z 1:0 mali nogometaši Krasa, kar pa je sprožilo pri nasprotnikih žolčno reakcijo. Ker niso znq-li športno prenesli poraza so v slačilnicah pustili na zidu napis: tSciavi e cabibi fora de , Trieste>. Vsak komentar je seveda odveč, žalostna pa je ugotovitev, da tak šovinistični protisloven--ski izbruh prihaja iz vrst športnikov, ki so še mlečnozobi. Vzdušje ustrahovanja in protislovenske gonje je torej pustilo svojo sled tildi pri najmlajših meščanih italijanske narodnosti. Ob vsem tem se sprašujemo: ali imajo drugačno mnenje in odnos do slovenskega živlia tudi samozvani zaščitniki Krasa, mestni «ekologi», organizatorji pohodov po Krasu in zagovorniki kraških rezervatov? da bi ohranili prednost. Z malo več domišljije bi Kraševci lahko dosegli še najmanj dva gola. Po končani tekmi je prišlo do nepotrebnega prerekanja. Sodnik je oba igralca opomnil. V slačilnicah pa so gostje pustili svoj »pečat*: na zid so namreč napisali hudo žaljivko proti Slovencem. R. B. OBV KSTII.A TPK SIRENA vabi, člane in prijatelje na DELOVNO AKCIJO v nedeljo, 4. novembra s pričetkom ob 8. uri, za ureditev društvenega zemljišča. * * * Mladinski odsek SPDT prireja v nedeljo, 4. novembra, 1. jesenski izlet za osnovnošolsko mladino na Mali Kras in v Glinščico. Zbirališče je pred glavno železniško postajo v Trstu ob 8. uri. Povratek okoli 16.30 na isto mesto. • * • Planinski odsek smučarskega kluba Devin sporoča, da bo 11. novembra priredil tretji jesenski pohod po Krasu. * * * ?K KRAS sporoča, da bodo treningi rekreacijske telovadbe za odrasle ob sredah in petkih od 21.00 do 22.30 v telovadnici osnovne šole v Sa ležn. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek. TRST. Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) T9 46 72 (4 linije) Podružnico Gorico Ul 24 Moggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 3.500 lir — vnoprel plačano celotna 32.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 48 000 lir. za naročnike brezplačno revija ** Sv. Lenart in iz Rezije. Na sel2 nar ju, ki so se ga udeležili štej? ni slovenski šolski operaterji n nečije, je posegla tudi prof. Marchi, članica Inštituta za niersJ rodno sociologijo iz Gorice, ki Jv že vrsto let ukvarja s temi zaniH“ | vimi vprašanji. DEJAVNOST KOORDINACIJSKEGA ODBORA KPI PETJAG - Koordinacijski odWfj KPI za Nadiške doline, ki se je ^ j stal prejšnji teden v Petjagu, je ponovno zavzel za enotno rese'. nje vseh aktualnih problemov *«*J _ .ju. 1. ___• • _ " i dela videmske pokrajine in 1° sodelovanju s socialisti, socialdef’?’ krati, demokratičnimi katoličani z neodvisnimi. V ta namen bodo k0, munisti v kratkem predlagali njenim strankam in skupinam, se čimprej ustanovi odbor, ki b° ’ mel nalogo sestaviti enotne list« *, upravne volitve, ki bodo v prih0" njem letu, s ciljem, da se razb*r dolgoletna premoč Krščanske ded*® kracije v Nadiških dolinah. P°.: tega bo KPI pozorno obravnavi mladinska vprašanja, probleme i«*J ske enakopravnosti ter uresniči]* osimskega sporazuma med ItalJ“ | in Jugoslavijo. V DREKI IZVOLILI NOVEGA ŽUPANA DREKA — Novoizvoljeni občini svet iz Dreke je pred dnevi na s'®] ji prvi seji izvolil za novega žup2' na demokristjana Bruna Trusgh2' cha, medtem ko je kot znano odb° sestavljen tudi iz samih predstaV nikov KD. V prejšnjem občinsk«1® odboru so sodelovali tudi social>sT ki pa so na zadnjih volitvah d0111 veli poraz, saj so bili na njihov«1' mestu izvoljeni predstavniki kraj«', ne liste, ki jo sestavljajo predvs«1® socialdemokrati. Nova občinska " prava se bo morala spoprijeti z r. lo težkimi in perečimi vprašanji 1 kljub temu se je večina izrekla Pr(jj ti sodelovanju, ki so ga predlagaj trije svetovalci manjšine, katei% se je pridružil tudi svetovalec 1% Giuseppe Trusgnach, ki so za«2®, takega zadržanja KD že na prvi ji iz protesta zapustili sejno rano. 25. OBLETNICA SMRTI IVANA TRINKA ŠPETER — Kulturno društvo van Trinko* iz Čedada se bo 1«*®] svečano spomnilo 25. obletnice srti1' velikega beneškega duhovnika 1 narodnega buditelja, po katerem h0" si društvo ime. Slavnost bo 24. ,l9] vembra ko bo v Špetru v kraje'1® srednji šoli prof. Marino (Jualiz2® orisal lik in dejavnost znanega Pl snika iz Trčmuna, medtem ko bo« v jutranjih urah na dvorišču kw. turnega društv, v Čedadu odk«1 bronasti kip Ivana Trinka, krfg sl" rega osnutek je izdelal naš bertes* rojak arh. Simonitti. V tistih dn«*! bo tudi izšla pri videmski zaloj-J Del Bianco brošura posvečena bj neškemu buditelju, ki jo je uredi* kulturno društvo »Ivan Trinko* . sodelovanju z nekaterimi slovensk1' mi duhovniki iz Benečije in si«« z Gujonom, Zuanello in Qualizz°' TEČAJ ZA PREVAJALCA ČEDAD — Pred časom je bil ** stanovljen Slovenski deželni zav«° za poklicno izobraževanje, ki bo P1®' redil tečaje za specializacijo v knj»' govodstvu, za animatorje skupin, z* ažumiranje v agronomiji ter za r žurniranje v vodenju kmečkih P®- spodarstev in končno tečaj za P1'*' vajalce slovenskega jezika, ki b® trajal 300 ur in bo potekel v vidcP*’ ski pokrajini. Vse informacije ® tem zadnjem tečaju nudi Urad izobraževanje pri kulturnem krožkjj «Ivan Trinko* v Čedadu v uradni1’ urah.