Št. 275 (15.719)16*0111^ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi6-Tel, 040/7796600__ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ icnnim POSTMNA PtACANA V GOTOVINI I DUU UK SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /50% SREDA, 18. DECEMBRA 1996 »Povejte nam, kaj se je zgodilo!« Marjan Kemperle Ce ga poznaš, se mu izogneš, je pred časom svaril spot preventivne reklamne akcije proti aidsu. Nekako tako so včeraj ponavljali mladi udeleženci srečanja tia pedagoškem liceju Antona Martina Slomška v Trstu, ko so razpravljali o napakah, ki so privedle do sedanjega kritičnega položaja zamejskega gospodarstva in družbe nasploh. »Povedo naj nam, katere napake so zagrešili, da se jim bomo mi lahko izognili,« je bilo večkrat slišati. Ali pa: »Ce so zavozili lastno prihodnost, naj ne pokradejo še naše, saj oo že itak zelo, zelo težka...« Njihova želja po vedenju, kaj se je dogodi-jOi kako se je dogodilo in zakaj se je dogodilo, je velika. Premo sorazmerna je pomanjkanju informacij o dosedanjem organiziranem delovanju manjšine. Ko je včeraj eden od Prisotnih vprašal druge, ali vedo, kaj sploh sta krovni organiza-ciji, jih je mnogo odkimalo. Ko so v prejšnjih dneh predstavniki rnladih med sošolci zbirali prispevke za solidarnostno akcijo, Ki naj bi omogočila tiskanje ene številke "rimorskega dnevnika, so pri mnogih naleteli na brezbrižno-st> Ce že ne na povsem ndklonilen odgovor. Mladi krmarji zamej-ske barke, kot so se vCeraj tudi »uradno« Poimenovali, so sprevideli, da bodo lahko dosegli svoje le z ncinkovitejšim infor-ndranjem. Podobno bi moralo, niislim, obveljati tudi naše organizacije. Mladi zahtevajo odgovore. Domenili so se, da bodo javno zastavi-f1 vprašanja o vsem, Kar jih zanima. Jasni ln odkriti odgovori bi °greli žarek zanikanja, ki je v njih za-svetel v teh temnih Ca-kh; molk bi ga (morda dokončno) oledenil. TRST / SOLIDARNOST DIJAKOV, ŠTUDENTOV IN DELAVCEV Zamejska mladina in »akcija Primorski dnevnik« Zbrali bodo sredstva za tiskanje ene številke dnevnika - Zahteva po informiranju o vzrokih globoke krize TRST - Na pedagoškem liceju Antona Martina Slomška se je včeraj popoldne sestala skupina mladih dijakov, študentov in delavcev, ki je organizirala solidarnostno akcijo za tiskanje ene številke Primorskega dnevnika, ker meni, da je dnevnik za našo skupnost neobhodno potreben. Z dosedanjo nabirko na višjih srednjih šolah in v krogu mladih, ki se zbirajo v Narodni in študijski knjižnici, še niso dosegli začrtanega cilja, zato so se odločili, da jo bodo nadaljevali v prihodnjih dneh, in da bodo »akciji Primorski dnevnik« namenili tudi izkupiček sobotnega dijaškega plesa. Domenili so se tudi, da bodo zbrali niz vprašanj o dosedanjem delovanju zamejskih organizacij, ki naj bi jih objavili v Primorskem dnevniku, da bi dobili nanje javne odgovore, s katerimi naj bi si ustvarili lastno mnenje o vzrokih, ki so privedli manjšino v sedanjo globoko gospodarsko in družbeno krizo in do temeljev zamajali njen obstoj. Na 2. strani DEŽELA / ZMEDA V OLJKI IN V POLU SVOBOŠČIN Deželni svet še brez predsednika TRST - Deželni svet je še brez predsednika. Včerajšnji dan v palači na Ober-danovem trgu bo ostal zapisan kot eden najbolj zmedenih in napetih v tej zakonodajni dobi. Oljka in komunisti so popoldne dosegli sporazum, s katerim bo SKP v bistvu podprla program vlade predsednika Giancarla Cru-derja (na sliki). Stvari so se zapletle zvečer, ko je Oljka ponudila predsedstvo skupščine zastopniku »For-za Italia« Robertu Antonio-neju. Slednji vsekakor ne uživa podpore Nacionalnega zavezništva in bivših demokristjanov CCD in CDU. Deželni svet se bo spet sestal danes. O novem predsedniku bodo najbrž odločala nočna pogajanja. Na 3. strani Izid današnje številke Primorskega dnevnika sta omogočili podjetji Cremcaffe Srl in VVorldcaf doo, generalni zastopnik Cremcaffe za Slovenijo, katerima se vsi, ki ustvarjamo časopis, najlepše zahvaljujemo. Slovensko deželno gospodarsko združenje poziva vsa včlanjena in druga podjetja, da sodelujejo pri solidarni akciji za nadaljnje izhajanje Primorskega dnevnika. Sponzorsko-reklamne pobude usklajuje sedež SDGZ v Trstu, tel. 040-362949. Vsi interesenti naj se javijo čimprej. Slovensko gospodarsko združenje Gorica poziva vse člane in nečlane naj denarno prispevajo za pomoč pri izhajanju Primorskega dnevnika. Prispevke lahko nakažete na tekoče račune naslovljene na SGZ Gorica in sicer: - Zadružna kreditna banka Doberdob -št.602139/8 - Zadružna kreditna banka Sovodnje - št. 2104/1 - Banka Agricola - Kmečka banka - št. 67088 Za namen nakazila navedite: »Pomoč Primorskemu dnevniku«. Za pomoč v obliki reklamnega oglasa, naj se interesenti javijo za pojasnila na sedež SGZ GORICA tel. št. 0481/537386. GM se pripravlja na občni zbor Glasbena matica se pripravlja na svoj redni občni zbor in v tem okviru na vrsto sprememb, ki zadevajo meditev volilnega sistema ter oblikovanja novega odbora, pri Čemer naj bi upoštevah pokrajinski ključ. O tem je v ponedeljek razpravljal upravni odbor GM, ki je del razprave posvetil tudi finančnim vprašanjem ter problemu podržavljenja glasbene šole. Na 6. strani ZDA / DREVI BI GA MORALI USMRTITI NA ELEKTRIČNEM STOLU Vrhovno sodišče je odložilo eksekucijo Josepha 0’Della Januarja bo proučilo njegov priziv z dokazi o nedolžnosti VVASHINGTON - Ameriško vrhovno sodišče je ustavilo rablja, ki bi moral drevi na električnem stolu usmrtiti Josepha 0’Della, in bo januarja proučilo njegov priziv. 0’Della so obsodili na smrt leta 1986 zaradi posilstva in umora neke ženske. Obsojenec je nato prepozno predložil dokaze o svoji nedolžnosti, in sicer analizo DNK in sperme, razbremenila ga je tudi glavna priCa, »njegov« zločin pa je priznal neki na smrt obsojeni zločinec. 0’Dell je torej za nasprotnike smrtne kazni nedolžen Človek, njegova usmrtitev pa pravi zločin. Papež Janez Pavel II., ki je zaman prosil za življenja dveh obsojencev iz Nebraske in Teksasa, se ni spuščal v vprašanje 0’Dellove nedolžnosti, predsednika Clintona je pozval, naj se zavzame za 0’Della v imenu »svetosti človeškega življenja«. Enako je storil tudi predsednik italijanske vlade Prodi. Prav ta dva poziva sta kot kaže porušila zid medijskega molka o primeru 0’Dell. Amerika se je znašla na zatožni klopi, tako da je vrhovno sodišče konCno poseglo. Na 9. strani V Čečeniji ubili šest pripadnikov Rdečega križa GROZNI - Neznanci so v bolnišnici čečenskega mesta Novje Atagi ubili šest pripadnikov Rdečega križa. V Ženevi so incident označili za umor, medtem ko Čečenski politiki menijo, da je šlo za »politično provokacijo«, ki naj bi ogrozila izvedbo volitev. Rusija je izrazila upanje, da inicident ne bo ogrozil mirovnega procesa. Za varnost bolnišnice so jamčili tako CeCenski kot ruski predstavniki. To pa očitno ni zadostovalo, saj so se neznanci ponoči pretihotapili v poslopje in postrelili osebje med spanjem. Na 9. strani Danes v Primorskem dnevniku Dogovor o televiziji Z glasovi Oljke in Kartela svoboščin je zbornica izglasovala popravek o podaljšanju veljavnosti koncesij za televizijske frekvence. Dogovor je izzval odločen protest SKP. Stran 2 V pričakovanju odločitev o TKB Danes se bo sestal Medbančni jamstveni sklad, ki naj bi odločal tudi o novi banki; uslužbenci TKB pa se ukvarjajo s plačami in z nelojalno konkurenco. Stran 3 Plačevanje bencina odslej v banki TZ in denarni zavod CRTrieste - Banca sta vCeraj podpisali sporazum o novi servisni službi, na osnovi katerega bodo imetniki tekočih računov v CRTrieste - Banca plačali bencin po znižani ceni kar v banki. Stran 5 Umrl je Anton Rutar V 95. letu starosti je prejšnji petek umrl v Novi Gorici nekdanji tigrovec in narodni buditelj Anton Rutar. Stran6 Zdravstvo - še v znamenju varčevanja Poslovanje Zdravstvene ustanove na Goriškem bo tudi v letu 1997 potekalo v znamenju strogega varčevanja Stran 10 (oj TRST / SREČANJE NA PEDAGOŠKEM LICEJU A.M.SLOMŠKA Mladi hočejo izvedeti, kaj se je dogajalo v manjšini Solidarnostna »akcija Primorski dnevnik« se še nadaljuje TRST - Pridite in povejte tudi vi svoje, so povabili mladi. Na včerajšnjem srečanju na pedagoškem liceju A.M.Slomška se jih je zbralo 35, več kot ob prejšnji priložnosti, kar kaže, da se mlada fronta zamejskega naroda lepo širi, in to tudi čez strogo šolske okvire. Med mladimi je bilo nekaj delavcev, kar se je doslej zelo poredkoma zgodilo, saj je breme mladinskega gibanja slonelo predvsem na dijakih in študentih. Na dnevnem redu so imeli več točk. Poglavitna je zadevala njihovo solidarnostno akcijo, ki naj bi omogočila tiskanje ene številke Primorskoga dnevnika. Dijaki SO začeli v ponedeljek nabiralno akcijo na posameznih šolah, nabirka pa je potekala tudi v krogu mladih, ki se zbirajo v Narodni in študijski knjižnici. Dovčerajšnji rezultati akcije po mnenju mladih niso bili spodbudni. Predstavniki dijakov posameznih šol so poročali, kako težko je bilo prepričevati sošolce, da bi namenili za Primorski dnevnik vsoto, ki znaša manj kot polovično ceno zavojčka cigaret. Kljub temu, da so večkrat stopili v posamezne razrede, so imeli vtis, da mnogo mladih taka akcija sploh ne zanima. Nekateri so jim odgovarjali preprosto v tem slogu: zakaj bi morali podpirati tiste, ki so kradli? Kljub takim odgovorom je mladim uspelo zbrati skoraj tretjino načrtovane vsote. Ob »pregledu računov« so bili mladi, seveda, poklapani, ne pa tudi obupani. Analizirali so, kje so zgrešili. Ugotovili so, da so izvedli nabiralno akcijo v samih dveh dneh, in da bi bil morda učinek Včerajšnje srečanje dijakov na pedagoškem liceju (foto KROMA) boljši, ko bi jo razpredli v večjem časovnem razmahu. Samokritično so priznali, da niso bili preveč prepričljivi, izkušnja pa jih je vendarle nekaj naučila: dognali so, da mnogi njihovi vrstniki zelo malo ali nič ne vedo o krizi Primorksega dnevnika, o hudi uri zamejskega gospodarstva in sploh o organiziranem delovanju zamejskih ustanov. Zakaj? Zaradi pomanjkanja informacij, so ugotovili. Prav zato so sklenili, da jih bodo sami bolje informirali o solidarnostni akciji, vzporedno pa bodo skušali dobiti odgovore na vprašanja o zadevah, ki so jim neznane. Odločili so torej, da bodo nabiralno akcijo ponovili v prihodnjih dneh (do konca pouka pred božičnimi prazniki), sošolce pa bodo o tem predhodno obvestili z letaki, ki jih bodo delili po šolah. Domenili so se tudi za ime, da bi tako uradno potrdili svojo organiziranost. Po več predlogih so izbrali sledeče: Mladi krmarji zamejske barke, kar morda ni najlepše, je pa vsekakor njihovo. Dogovorili so se tudi, da bodo »akciji Primorski dnevnik« namenili izkupiček sobotnega dijaškega plesa, ki je bil prvotno namenjen blagajni šolskega odbora. V ponedeljek se bodo spet sestali, da bi preverili, ali jim je solidarnostna akcija vendarle uspela. Kljub dosedanjemu polovičnemu neuspehu sta torej prevladali želja in volja, da uresničijo načrt, ki so si ga zadali. Domenili so se tudi, da se bodo spet sestali v petek. Dotlej bodo izluščili tista vprašanja, ki jih najbolj zanimajo o zamejski stvarnosti. Sokrat je bil pameten, ker je vedel postavljati pravilna vprašanja, je bilo slišati med krešenjem mnenj. Včeraj so nekaj vprašanj že nakazali: zakaj krovna organizacija? zakaj dve krovni organizaciji? zakaj je treba kulturo deliti strankarsko? in podobno. Hočemo vedeti, da bi ne ponovili napak, ki so že bile storjene, so poudarili. Vprašanja bodo poslali našemu dnevniku, da bi jih objavil, in bodo nato počakali na odgovore. Vsi »prizadeti« bodo imeli možnost, da odgovorijo, če bomo dobili več odgovorov pa bomo lahko boljše presodili, so menili. Na ta način naj bi torej dobili tiste informacije o naši stvarnosti, ki jih sedaj pogrešajo in brez katerih le težko sledijo sedanjemu dogajanju v manjšini. Mladi so včeraj povabili na srečanje vrstnike, sestanka pa so se udeležili tudi nekateri »manj mladi«. »Bivši študent« Primož Sancin je na primer skušal vsiliti svoj predlog protestne manifestacije od Sv. Ivana do bazovske gmajne, a so ga mladi z glasovanjem demokratično zavrnili. Gostitelj, ravnatelj Samo Pahor pa se je predstavil kot »18-letnik po srcu«. Sodeč po miški, ki jo je narisal na improvizirani tabli (na katero je tudi napisal svojo inačico imena mladinske skupine, ki pa so jo mladi zavrnili) bi kazalo, da je še mnogo, mnogo mlajši... (M.K.) Odprto pismo Kmečke zveze svojim članom Dragi član. Znano ti je, da je Primorski, edini dnevnik in glasnik naše narodne skupnosti v Italiji, v hudi finančni stiski, ki mu onemogoča izhajanje. V teku so pobude zamejskih gospodarskih in drugih ustanov in organizacij za zbiranje sredstev, ki lahko omogočijo začasno izhajanje časopisa v pričakovanju, da mu italijanska in slovenska država zagotovita sredstva za redno izhajanje... Glavni svet naše zveze je sklenil na svoji zadnji seji, da se tudi Kmečka zveza vključi v to akcijo in zbere zadostna sredstva za tiskanje vsaj ene številke, ki stane 3.500.000 lir. Zato te vabimo, da po svojih močeh prispevaš k uresničitvi omenjenega sklepa. Prispevek lahko nakažeš neposredno v uradih zveze v Trstu ul. Cicerone 8 ali na podružnicah in Gorici ul. Malta 1, ali na tekoči račun naslovljen na Kmečko zvezo pri Kraški zadružni banki št. 9997/1. Zahvaljujemo se ti za sodelovanje in ti voščimo Tebi in tvoji družini Vesel božič in uspešno leto 1997. Kmečka zveza Trst Kmečka zveza Gorica Solidarnost tabornikov Spoštovani! Povezovalna vloga Primorskega dnevnika je nenadomestljiva. Brez tega medija smo kot skupnost še toliko bolj nepovezani in torej še toliko bolj šibki. Te velike odgovornosti se v tem trenutku v prvi vrsti zavedajo ustvarjalci dnevnika samega, ki so v teh dneh izkazali najvišjo mero profesionalnosti. Težke trenutke negotovosti že dalj časa preživljajo tudi uslužbenci TKB in drugih slovenskih podjetij. Vsem naj gre naša solidarnost, kot tudi izraz globokega spoštovanja in občudovanja. Taborniki RMV ITALIJA NOVICE Durnvvalder pohvalil Prodijevo vlado BOČEN - »Po zaslugi avtonomističnega zadržanja Prodijeve vlade je Gornje Poadižje doseglo rezultate, ki so še včeraj bili videti zelo daleč.« Tako je predsednik bocenskega pokrajinskega odbora Luis Durnvvalder pohvalil levosredinsko vlado, kateri je priznal veliko odprtost, na primer kar zadeva pristojnosti, ki jih je država pred kratkim prenesla na pokrajino glede šolstva. Durnvvalder je tudi cenil zadržanje ministra Berlinguerja glede vprašanja univerze za Gornje Poadižje »kot stične točke med območjema nemškega in italijanskega jezika«, pa tudi kot »mostu med severom in jugom«. Glede tega vprašanja, je dejal predsednik pokrajine, vlada med Rimom in Bocnom popolno soglasje. Durnvvalder je tudi poudaril, da se Gornje Poadižje poteguje za čim širše pristojnosti v okviru federalne ureditve države, tako da bi pokrajini Trento in Bočen postala »Laender«. Dodal pa je, da je tudi brez spremembe Ustave danes možno začeti uveljavljati federalizem, na primer z ukinitvijo vladnega komisariata in vladnega placeta na zakone pokrajine ter z odpravo državnega usmerjanja in koordiniranja aktov krajevnih uprav. Našli ostanke ugrabljenega Giancarla Conocchielle VIBO VALENTIA - Na neobljudenem območju blizu vasi Cessaniti v Kalabriji so sinoči odkrili ostanke Giancarla Conocchielle, ki so ga ugrabili 18. aprila 1991. Nesrečni zobozdravnik se je peljal na obisk k pacientu, ko je izginil: kmalu zatem so po telefonu dvakrat zahtevali odkupnino od svaka, ki je lastnik lekarne v bližnjem le-toviščarskem kraju. Ugrabiteljev doslej še niso odkrili, obsodili pa so človeka, ki je telefoniral za odkupnino: 44-letnega Carla Vavalaja so obsodili na 26 let zapora na podlagi pričevanja hčerke, ki je prepoznala očetov glas na magnetofonskem posnetku telefonske zahteve po odkupnini. TELEVIZIJA / SKR JE OSTRO KRITIZIRALA DOGOVOR IN GLASOVALA PROTI POPRAVKU, Oljka in Kartel sla se sporazumela o podaljšanju veljavnosti koncesij Leva sredina in desnica zanikata, da bi šlo za poskus snovanja nove večine RIM - Vlada, Oljka in desnosredinska opozicija so se v noči od ponedeljka na torek dogovorili o popravku, ki podaljšuje do 31. maja 1997 veljavnost koncesij televizijskim družbam. Do tedaj pa naj bi parlament sprejel reformo televizijskega sistema. Dogovor, ki je že prejšnji teden povzročil veliko napetost v vladnem zavezništvu, je tudi tokrat izzval napetost. Stranka komunistične prenove je poudarila, da nasprotuje tako zasnovanemu predlogu in ga ne bo glasovala, predstavniki Oljke pa so komunistom očitali neodgovorno ravnanje. Vzdušje med Oljko in Kartelom svoboščin se je spremenilo, toda na eni in na drugi strani so vsi hiteli podčrtovati, da ne gre za neko »skrpucalo«, ki bi lahko rodilo spremenljive vladne koalicije, ampak za tehnični dogovor med večino in opozicijo, ki ohranjata vsaka svojo vlogo. Minister za pošto in telekomunikacije Antonio Maccanico je včeraj najprej orisal popravek komisijama za kulturo in prevoze, ki sta se zbrali na skupni seji. Komisiji pa sta odločili, da nista pristojni za obravnavanje problema, ki predvideva med drugim združitev štirih odlokov v enega, in zato sta prepustili odločitev poslanski zbornici na plenarnem zasedanju. Zbornica je tako popoldne začela skupno razpravo o štirih odlokih, ki zadevajo Rai, kodirane televizijske postaje, katerih signal naročniki sprejemajo proti plačilu, koncesije televizijskih frekvenc in bilance založniških družb. Dogovor med Oljko in Kartelom svoboščin omogoča skupno glasovanje o vseh štirih odlokih, kar pospešuje delo poslanske zbornice, podaljšuje do 31. maja veljavnost dosedanjih koncesij televizijskih frekvenc (s prvim odlokom je vlada pred nekaj meseci podaljšala veljavnost koncesij do konca leta), krepi pristojnosti parlamentarne nadzorne komisije, ki z dvetretj insko večino lahko zahteva umik upravnega sveta Raia. Dogovor je negativno ocenila Stranka komunistične prenove, ki se je med drugim sklicevala na zagotovilo predsednika Romana Prodija, da veljavnost koncesij ne bo podaljšana z odlokom. »Vlada je v težavah, saj je v bistvu pristala na podaljšanje veljavnosti koncesij, da bi naredila uslugo Silviu Berlusconiju,« je dejal predsednik SKP Armando Cossutta. »Upa- mo, da dogovor med Oljko in Kartelom ne bo omogočil možnost drugačnih večin od tiste, ki je izšla iz volitev,« je dodal odgovorni za množične medije pri SKP Sergio Bellucci. Po njegovem zagotovilu se SKP zavzema za ohranitev levosredinske večine, prav zaradi tega pa je »zelo nevarno dejstvo, da so bile priznane podjetju, ki se je spremenilo v stranko, znatne koncesije«. In Cossutta je kmalu nato opozoril, da SKP ne vsiljuje vladi svojih pogledov o premični lestvici in o krčenju delovnega urnika, zato pa tudi Oljka ne sme vsiljevati komunistom rešitev, ki jih ne morejo sprejeti. Tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema mu je takoj odvrnil, da »spet prihajajo na dan samomorilske težnje levice, ki bi lahko vrnile desnici sposobnost, da reformira državo«. Dodal je, da pri reformah čelni spopad z desnosredinsko opozicijo ni možen, saj bi onemogočil reforme in-spodbudil »vrnitev k staremu«. Predsednik poslancev Demokratične levice Fabio Mus-si pa je opozoril, da bi morebitni razkroj sedanje večine in padec Prodijeve vlade pomenil predčasne volitve, ker ni možnosti dogovarjanja o drugačnih večinah. Ob doseženem dogovoru je zavidalo veliko zadovoljstvo zla-sti v Belusconijevi Forza Italia-ki je poudarila, da se vzdušj® med večino in opozicijo s pr® j minja. Manj navdušeni so bn1 pri Nacionalnem zavzništvu. kjer so poudarili, da je bil do-seženi dogovor pomemben, tod to ne pomeni nikakršne možno sti »kakršnegakoli skrpucanega dogovora o drugačnih večinah«’ NZ svari vlado, naj nikar ne računa na bolj naklonjen odnos Kartela o drugih problemih. Zanikanje možnosti »skrpuca la« pa ni prepričalo bivše pre sednice poslanske zbornice fr® ne Pivetti, po kateri sta se večina in opozicija sedaj pogodili o te le vizij ski reformi, kmalu P® 1 do podobnega zbližanja lan 0 prišlo tudi ob problemih sods va. S svojo nekdanjo predstavni co je soglašala tudi Severna hga> ki je iz protesta zapustila dvora^ no ob glasovanju o dogovorje nem popravku. Tudi zaradi o sotnosti Lige, ki je napovedov kopico popravkov, je zborni delala hitreje, kot je bilo pre deno. Okoli 20. ure je bil vladn popravek že izglasovan. Zanj se izrekli 404 poslanci, 7 ji > glasovalo proti, 14 pa je bilo držanih. DEŽELA / KRIZI IN TE2AVE ZA OLJKO IN ZA DESNIČARSKI KARTEL SVOBOŠČIN Politična zmeda v deželnem svetu Morda danes predsednik skupščine Roberto Antonione (Fl) glavni kandidat - Miloš Budin spet v igri? - SKR bližja Cruderjevi vladi TRST - Politična zmeda, ki že dalj Časa spremlja Življenje deželne uprave, je zajela tudi deželni svet, to se pravi najvisjo institucijo Furlanije-Julijske krajine. Zmeda je taksna, da ogroža ne samo komaj rojeno manjšinsko vlado Oljke predsednika Giancarla Cruderja, ampak tudi deželno skupščino, ki je po tej poti obsojena na razpust. Včerajšnji dan, ki se je končal s sinočnjo odložitvijo izvolitve novega predsednika sveta, bo gotovo ostal zapisan kot eden najbolj zmedenih v tej viharni zakonodajni dobi. Deželni svet se navadno sestaja dopoldne; načelniki skupin, ki očitno poznajo razmere, so se že pred dnevi sporazumeli za začetek seje ob 14. 30, med pogajanji pa so se domenili, da se bo zasedanje pričelo ob 18.30. Seja se je potem začela z veC kot enourno zamudo, nekaj po 20. uri Pa so svetovalci po krajšem Prepiru odložili izvolitev predsednika na danes, ko naj bi padla odločitev. Kronika včerajšnjega dne v palači na Oberdanovem trgu je kar pestra, za navadnega občana pa gotovo nezanimiva, saj so mu do-Sajanja na deželi iz dneva v dan vse bolj tuja in nerazumljiva. A gremo po vrsti. Flacelniki svetovalskih skupin so se dopoldne razšli brez dogovora okrog tako imenovanega institucionalnega omizja, s katerim Oljka ponuja predsednika skupščine zastopniku Pola svoboSCin. Zgodaj popoldne pa so zastopniki leve sredine, Dinijeve skupine in SKP dosegli dogovor, po katerem bodo komunisti v bistvu podprli program Cruderjevega odbora. To bi bila vest dneva, Ce se ne bi potem stvari razvile v drugo, skoraj nasprotno smer. Kljub dogovoru s komunisti, ki bi okrepil številčno Šibko Cruderjevo koalicijo, so nekatere sile Oljke vztrajale pri pogajanjih z desnico o »institucionalnem« predsedniku deželnega sveta. Padla je kandidatura predstavnika »Forza Italia« Roberta Antonio-neja, ki pa je po 19. uri izgubila podporo Nacionalnega zavezništva in bivših demokristjanov CCD in CDU. Slednji so v skupnem sporočilu napisali, da nasprotujejo kakršnemukoli »skrpucanemu sporazumu« (it. inciucio) z Oljko in da se bodo pri izvolitvi predsednika predhodno vzdržali. Tudi v primeru, ko bi bil edini kandidat Antonione. Stališče Finijeve stranke in nekdanjih demokristjanov je presenetilo Oljko, ki je, po krajšem posvetovanju, s predstavnikom ze- lenih Paolom Ghersino zahtevalo in doseglo odložitev seje. Za odložitev so glasovali zastopniki Oljke, SKP in Dinijeve skupine, proti pa so bili vsi ostali. Zanimi- vo je, da so odložitvi nasprotovali tudi svetovalci Berlusconijeve stranke, potem ko je njihov zastopnik Ferruccio Saro predlagal predložitev seje na 22. uro... O predsedniku sveta bo najbrž padla odločitev na noCnih pogajanjih. V Polu svoboSCin je prišlo do hudega razkola, »Forza Italia« pa bo, kot kaže, vz- trajala pri Antonioneju, ki, kljub težavam in zmedi, ostaja glavni kandidat za Cruderjevega naslednika. Na potezi pa je Oljka, kjer se širi nezadovoljstvo nad potekom dogajanj in nad tako zastavljenimi pogajanji s »Forza Italia«. Nekateri so zato mnenja, da bi morala Prodijeva koalicija (tako menijo tudi komunisti) predlagati svojega kandidata za predsednika skupščine. V tem primeru bi bil najresnejši kandidat Miloš Budin, ki v svojstvu starejšega podpredsednika vse od Cruderjevega odstopa vodi skupščino. Nezadovoljni z razvojem dogajanj so tudi nekateri svetovalci DSL, da ne govorimo o zelenih, ki so do zadnjega upali vsaj v dialog, Ce že ne v sodelovanje, s Severno ligo. Bossijeva stranka se je že pred dnevi umaknila na Aventin in povedala, da noče sodelovati v pogajanjih med Oljko in desnico. Njen predstavnik Danilo Narduzzi je sinoči kot pogoj za sodelovanje v teh razgovorih postavil priznanje neodvisne Pada-nije, levi sredini pa je očital, da je povzročila padec Cecottijevega odbora ne da bi vedla, kaj se bo potem zgodilo. Tako mislijo tudi zeleni in nekateri vidni voditelji DSL. LIKVIDACIJA TKB / BO DANES NA RIMSKEM SREČANJU PADEL USODNI SKLEP"? Odločilno zasedanje Medbančnega jamstvenega sklada o novem zavodu Danes sindikalna skupščina uslužbencev o znižanju osebnih dohodkov TRST - Danes bosta v Trstu in v Runu sestanka v zvezi z usodo nekdanje TKB. Seveda bo morebitni sklep Medbančnega jamstvenega sklada izredno pomemben, Ce že ne odločujoč za razvoj dogajanj po zlomu draškega zavoda, a tudi seja uslužbencev bo pomembna, saj se morajo sporazumeti o predlogu za zmanjšanje lastnih plaC, kar pogojuje sprejem dosedanjih uslužbencev v ttov zavod, ki bo verjetno nastal na podlagi sklepa Medbančnega sklada. Novoizvoljeni odbor italijanskega jamstvenega sklada se bo sestal da-Fes dopoldne, ni pa rečeno, da bo tes sklepal o prihodnosti TKB, kot je bilo svojcas rečeno, saj tega vprašanja ni na dnevnem redu, ra-žen ce ne pride v poštev pod razno. Medbančni jamstveni sklad, v kate-rem so predstavniki vseh pomemb-aejših italijanskih bank, se pa bo od-mcil glede splošnega pristopa do vprašanja bank v težavah in to tudi v vidiku novih tržnih pogojev zaradi strožje normative Evropske unije, ki Do povzročila preglavice in težave 'jiarsikateri italijanski banki. Prevladovalo naj bi mnenje, naj paC Cisti tržni mehanizmi pometejo s tem, Kar ni odpornega, in v tem smislu nai bi jamstveni sklad posegel samo 23 britje vlog posameznih varCeval-Cev, ne pa na zavodov v krizi. Ko bi Prevladala taka usmerjenost, bi likvidacija TKB stopila na trnovo pot -1- »trde« likvidacije brez nobenih “Padal« oz. postopnosti za posa- mezne dolžnike, Čeprav bi obenem zajamčili varčevalcem povrnitev vlog. Glede slednjega vprašanja so nam še enkrat potrdili neutemeljenost govoric, po katerih naj bi jamstveni sklad kril samo vloge do 200 milijonov lir in to enkrat za vsakega posameznika. Pravilnik, Id je veljal ob zamrznitvi in potem ob začetku postopka likvidacije TKB, pa predvideva celotno povrnitev vseh vlog do 200 milijonov lir in treh Četrtin za naslednjih 800 milijonov lir, in to za vsako vlogo, neglede na koliko računov ima posameznik. Tudi samo vsedržavno združenje bank ABI je že ocenilo, da je treba izvajati pravila, ki so veljala, ko so paC zamrznih sredstva varčevalcev, in da ne pride v poštev nobena hipoteza o retroaktivonosti. Med drugim naj v zvezi z zamrznjenimi računi omenimo tudi, da bodo varčevalcem izplačali interese od trenutka zamrznitve do začetka likvidacije, torej od 22. oktobra do 22. novembra, potem pa ne veC, ker je zavod v likvidaciji. Ce se povrnemo k sklepom, ki jih bo Medbančni jamstveni skla sprejel na današnji ah na eni od prihodnjih sej, velja podčrtati še sicer nepotrjeno informacijo, po kateri naj bi osrednji denarni zavod Banka Italije bil naklonjen posegu, ki bi omogočil nadaljevanje dejavnosti z novim zavodom in z »mehko« likvidacijo TKB. Te dni vztrajno kroži tudi morda pretirano optimistična govorica o »zelo mehkem« postopku, po katerem naj bi se celo izognili pravi likvidaciji tako, da bi prišlo do »preventivnega konkordata« ah do postopka, po katerem bi veliki upniki t.j. italijanske banke spremenile pomemben del svojih kreditov v delnice nove banke. RaCuni naj bi se v tem primem tudi iztekli: Ce naj bi vodilno vlogo v novem zavodu prevzela pa-dovanska Banca popolare antoniana veneta z nekaj nad 50 milijardami lir kapitalskega vložka in bi ostale italijanske banke vložile 30 odstotkov svojih kreditov, bi slednji vložek Zadnja vest iz Padove ZveCer se je razširila vest - in se enkrat gre za informacije, ki so povsem neuradne in nepotrjene -po katerih naj bi v Venetu bili prepričani, da si je padovanska Banca popolare antoniana veneta že zagotovila ustanovitev in večinski delež novega zavoda v Trstu. Odprta so »samo« Se tri vprašanja, ki naj bi po mnenju padovansldh izvedencev bila na tem, da jih brez nadaljnega ugodno reSijo, in sicer odobritev načrta s strani Medbančnega jamstvenega sklada, pristop bank iz Slovenije in Hrvaške (vsaka s 15-odstotnim deležem 50 milijard lir skupnega kapitala) in dovoljenje za odprtje 5 okenc nove banke v Sloveniji in na Hrvaškem. znašal 49 milijard, kar bi res zagotovilo banki iz Padove 51-odstotni kontrolni delež. Seveda so to le hipoteze, še vedno pa ni nobene gotovosti. Tudi zaradi tega se komisarja likvidatorja v zadnjem tednu še nista sestala s predstavniki Odbora za zaščito varčevalcev, ker očitno ne razpolagata z odločilnimi novostmi v zvezi z razvojem dogajanj na banki, o Čemer morajo sklepati dragi organi. Pozitivno, celo optimistično gledanje komisarjev na prihodnost pa je botrovalo predlogu, naj bi novi zavod, ki bo nastal na ruševinah TKB, prevzel vse uslužbence pod pogojem, da se zmanjša strošek za osebje od 18 na 12 milijard lir. O tem bodo uslužbenci razpravljali na današnji skupščini, kjer jim bodo predstavili predlog, po katerem naj bi znižali plaCe za 20-25 odstotkov, sicer z različnimi količniki glede na višino letnega dohodka. Naj zabeležimo še, da med osebjem TKB vztrajno kroži glas, po katerem nekatere banke skušajo s »šakalsko« kampanjo pritegniti stranke dosedanje banke, o Čemer objavljamo na dragem mestu tiskovno sporočilo uslužbencev TKB. Res bi bilo zanimivo zbrati neposredna pričevanja onih, ki so jih kontaktirali s takimi predlogi, da bi zbrali dokaze o uhajanju rezerviranih podatkov o strankah iz zavoda v Ul. Filzi na drage banke, kar bi nedvomno terjalo kazenski pregon krivcev. Sporočilo uslužbencev TKB o nekorektnem snubljenju strank V teh dneh bodo za TKB sprejete usodne odločitve, ali naj novi kreditni zavod prevzame operativnost naše banke in vrne zaupanje strankam TKB, ki so razočarane in deloma tudi oškodovane po skoraj dvomesečni blokadi računov. Vemo, da strankam TKB ne bo lahko pozabiti težav, s katerimi so se soočili. Z veliko težavo bo mogoče obnoviti zaupanje v novo banko, Čeprav bi za njeno solidarnost jamčile pomembne italijanske finančne ustanove. Osebje TKB, ki v tem času ni prejemalo redne mesečne plaCe, to stisko razume in se bo potrudilo ob ponovnem odprtju bančnih dejavnosti, da zvestim strankam v CimveCji meri gre na roko z nasveti in tehnično pomočjo. 2e sedaj pa svetujemo klientom TKB, naj se v pričakovanju razpleta ne prenaglijo z odpiranjem stalnih računov pri drugih bankah, saj jim to ne olajša dostopa do sredstev, ki so blokirana na računih. Poleg tega so njihovi osebni podatki, naslovi in razpoložljivosti na računih TKB še vedno »bančna tajnost«. Ne Čudi nas, Ce konkurenca skuša pridobiti zase stranke TKB, pac pa nas vznemirjajo govorice in pričevanja, da se pri snubljenju strank omenjajo prav ti rezervirani podatki o razpoložljivostih in zapadlostih. Upamo, da so govorice neresnične ali vsaj pretirane, vendar pričakujemo tudi ustrezna pojasnila, saj bi tolikšne nelojalnosti ne smeli trpeti. Zato pozivamo prizadete stranke, naj nam podobne primere pravočasno javijo. Enotno sindikalno predstavništvo zaposlenih v TKB 4 Sreda, 18. decembra 1996 MNENJA, RUBRIKE, ALPE JADRAN OGLEDALO Kam lahko vodi nezaupljivost do politike Ace Mermoua Državljani vedno manj zaupajo političnim strankam: v Italiji, v naših krajih in v Sloveniji. Vedno manj jim zaupajo tudi Slovenci v Italiji, ki so bili povojna leta zvesti volilci. Biti slovenski kandidat je bila v preteklosti hvaležna naloga. Spominjam se, kako sem se Se kot Študent predstavil na občinskih volitvah v Gorici. V sebi nisem Čutil posebnega navdiha, vendar so me prepričali, gnala me je tudi radovednost in sprejel sem povabilo, da se predstavim na volitvah. Brez posebne reklame sem bil prvi neizvoljen kandidat, po odstopu kolege pa sem postal občinski svetovalec. Predstavil sem se Se drugič in tudi tokrat sem brez drage kampanije, volilnih piltkov, telefonskih vabil in okroglih miz zbral lepo Število osebnih preferenc. Prekosil sem nekatere znane strankarske tovariše. Podobno in bolje so se uveljavljali drugi slovenski kandidati in bili na Goriškem v vrhu absolutnih preferenčnih lestvic. Podobno se je in se se dogaja v Trstu. Za stranke (italijanske) so bili slovenski kandidati dobra investicija, same stranke pa so lahko računale na zanesljivo podporo. Slovenci nismo množično spremenih političnega prepričanja, letošnje volitve pa dokazujejo, da se tudi med nami veča nezaupanje do strank. Tega ne dokazujejo samo volitve. Stranke in njihovi voditelji se morajo zamisliti, čeprav je težnja tako očitna, da bi je le slepec ne opazil. Moje ugotovitve torej ne prinašajo nic novega, Čeprav je nezaupanje problem, ki ga ne smemo (tudi novinarji ne) uvrstiti med samoumevne stvari. Če je nezaupanje do strank razumljivo iz razlogov, ki jih bralci sami dobro poznajo, se v tem nezaupanju skriva kopica resnih nevarnosti. Osebno me malce plaši, ko ljudje razumejo katerokoli idejno opredelitev kot strankarsko. Rečeš levica ali desnica in že te znanec opozori, da nima namena govoriti o politiki. Besedi še zdaleč ne pomenita strankarske pripadnosti, ampak so v njih zaobjete številne vrednote, kulturna izhodišča, pogledi na življenje in celo etiCna naCela, brez katerih bi bili povsem nebogljeni in revni. Pozornost do šibkejših slojev, družbena pravičnost, solidarnost, sožitje itd., so žlahtne vrednote levice. Tržišče, tekmovalnost, posebna pozornost do posameznika so liberalne vrednote, ki jih sprejema prosvetljena desnica in o katerih naj razmišlja tudi levica. Poenostavljam, vendar želim naglasiti, kako označujeta pojma levica in desnica bogato evropsko in ne samo evropsko kulturo, ki so jo ustvarjale znanost, umetnost, filozofija a tudi politika in stranke. Redukcija levice in desnice na zgolj strankarsko izbiro, ali huje, na vprašanje moCi in osebne uveljavitve vodi naravnost v prostor kulturnega kvalunkvizma: natančno tja, kamor nas silijo nekatere banalne in votle televizijske oddaje. Zato moramo biti tudi glede strank previdni. Eno je namreč nezaupanje v določene stranke ali v določene voditelje, drugo je nezaupanje v stranke nasploh. To nezaupanje lahko vodi v zanikanje demokracije, ki ne more živeti brez strank. Vsakega Slovenca, ki se mi pritožuje nad strankami nasploh in mi pravi, kako jih je v Sloveniji preveč, vprašam, zakaj se je potem zavzemal za demokracijo. Ni bilo mar enostavneje, ko je vladala ena sama partija? Drug problem je v tem, kakšna je kvaliteta strank v Sloveniji. Vendar se mi tudi ta ne zdi tako slaba, Ce jo primerjam s sedanjim evropskim ali italijanskim povprečjem, ob tem pa upoštevam, da je slovenska demokracija mlada. Bi raje imeli Miloševiče in Tudmane, ki razveljavljajo izide volitev in na grob način mašijo usta opoziciji? Podobno nezaupanje v stranke je lahko izraz kulturne brezbrižnosti. Nujno je, da kaznujemo slabe stranke in slabe politike, v najslabšem primeru tudi z odsotnostjo na volitvah (te sicer načelno ne odobravam). Ko pa postane nezaupanje nezanimanje, smo v nevarni pasti. Vsak dan gledamo na televizijskih ekranih in beremo v šund literaturi in revijah, a tudi v »resnih« Časopisih oddaje in Članke, ki na obsesiven način naglašujejo najdrobnejše zasebno življenje, zaprtost med štiri stanovanjske stene, ujetost v gospodinjske probleme, vklenjenost v najosnovnješe družinske dileme in samo v te, kot da ni drugega sveta. Vem, da sta osebno in družinsko življenje osnovna pogoja naše- ga preživetja, naše rasti in vzgoje. Prav tako vem, da je za taisto življenje nevarna tista množična kultura, M izolira družino, jo odtrga od družbe in jo prikazuje kot edini svet, ki je vreden našega zanimanja. Enako me plašijo preštevilni kričači, ki zgolj zaradi osebnega uspeha načelno mečejo golide gnoja na državo, na vlado, na politiko in politike in sploh ne utemeljijo, zakaj je nekdo vreden tolikšnega obrekovanja. En del oddaj nas umirja z dilemami, ce Peter ljubi Ano, druge oddaje nas razburjajo, saj se zdi, da bo vsak dan konec vlade, države in naših prihrankov. V tem vrtincu (zanj seveda ni kriva le televizija) usiha naše zaupanje v politiko nasploh, iz njega pa poganjajo novi politiki, ki nas zaslepljajo z demagogijo. Iz tega humusa je zrastel Berlusconi. Se danes ne vem, kako mu je uspelo prepričati ljudi, da ni politik in da ne bo nikoli politik, Čeprav je bil od vedno kar pogreznjen v politiko in največkrat v slabo in staro politiko. Ne mislim, da je Berlusconi zlo, vendar je njegova antipolitika prefinjen naCin manipuliranja z ljudmi v dobi vedno to-talnejše televizijske in kabelske komunikacije. Kritičnost do konkretne politike in do strank, ki jo izvajajo v ožjem pomenu besede (prostor politike je vendarle širši od tistega, ki ga zavzemajo stranke), je nujna. Dober državljan opazuje, kaj z njim in v njegovem imenu počenjajo politiki. Bojim pa se, da korenini del nezaupanja v samem sistemu sporočanja in v sedanji množični kultmi. »Stara« politika se je odvijala tudi na trgih, v tovarnah, v gostilnah, na številnih shodih in torej v neposrednem kontaktu z ljudmi. Debata se ni razvijala le pred vohtvami, ampak tudi po njih. Sedaj so skoraj edini prostor poUtike televizija in časopisi, ki privilegirajo vsedržavno politiko in zapostavljajo krajevno, tisto, na katero najlažje vplivamo. Na zadnjih tržaških pokrajinskih volitvah je zmagovita stran naglaševala zgolj vsedržavne probleme. V ZDA lahko opažamo nasprotno težnjo, ki jo je za letošnjo predvolilno kampanijo uporabila tudi Oljka: politiki gredo ponovno med ljudi in ne nastopajo le po televiziji. Množična kultura poglablja zarezo, ko v svojih številnih variantah zapušča širše družbene kontekste in se osredotoča na zgolj zasebno življenje. Poročanje medijev mnogokrat otežkoCa razumevanje že itak zapletenih družbeno-pohticnih problemov. Mastni in šokantni naslovi ter nastopi televizijskih poročevalčev, ki najavijo vest s kričečimi besedami, sledijo jeziku reklame. Njeno osnovno pravilo pa je, da deluje na emotivno in celo pozdavestno človekovo sfero. Navajanje v racionalne izbire bi bilo za tvrdke nedonosno. Velja isto pravilo za politiko? Sam sem dovolj kritičen, vendar ne sodim med tiste pisce, ki kujejo svoj uspeh iz nezaupanja ljudi v politiko. Vem namreč, da nezaupanje ni vnaprejšnja vrednota. Isti nezaupljive! so pogostokrat dovzetni za populizme in avanture. Značilno je, da v Času depresije in odmika od politike zmaguje najbolj retorična desnica. Skratka, tudi nezaupanje ni nevtralno. Politike in stranke ne smejo zasesti vsega našega življenje in dela, kot se je to dogajalo in se še dogaja. Značilnost vseh diktatur je, da skušajo usmerjati in kontrolirati tudi intimno življenje državljanov. Vsiljivost politike in strank gre za dobrobit družbe omejiti, ob tem pa Cim jasneje izmeriti prostor različnih »kompetenc«. Vendar je to problem, ki ne sodi, ah vsaj povsem ne, v pričujoče razmišljanje. Zdi pa se mi pomembno, da opozorim na splošni problem nezaupanja tudi v Primorskem dnevniku. Prav je, da smo Slovenci kritični do pohtike in strank, tudi do tistih, za katere se opredeljujemo. Za manjšino pa bi bilo pogubno, ko bi se kritika spremenila v apatijo in bi zato imeli vedno manj politikov ter ljudi, ki se z njo ukvarjajo v manjšini, v javnih upravah, v sindikatih in povsod, kjer je politika, tudi stankarska, potrebna. Narod in narodne manjšine potrebujejo za lastno življenje veliko stvari, znanja in profilov, med njimi so tudi politika in pohtiki. Ni nujno, da so nam apriori simpatični, ker so paC naše gore list, vendar jih moramo imeti. Prav tako moramo ob kulturnem ohraniti tudi naše politično bogastvo in izročilo. Brez politike bi bila manjšina obglavljena in anonimna. DUNAJ / SEJA SOSVETA ZA KOROŠKE SLOVENCE Iskanje širšega konsenza pri reformi zakona o manjšinah Januarja novi krog pogovorov med ZSO in NSKS DUNAJ, CELOVEC -Razprava o reformi 20 let starega, restriktivnega Zakona o narodnostnih skupinah v Avstriji se bo nadaljevala, obravnave reformskih predlogov pa je v najboljšem primeru pričakovati šele na spomladanskem zasedanju avstrijskega državnega zbora. To je rezultat seje narodnostnega sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja v ponedeljek na Dunaju. Na predlog predsednika sosveta Marjana Sturma je bilo sklenjeno, da bo še januarja sklicana skupna seja vseh šestih obstoječih narodnostnih sosvetov, na kateri bodo evidentirali vse želje in zahteve posameznih narodnostnih skupnosti v Avstriji. Hkrati se bo nadaljeval dialog med osrednjima pohticnima organizacijama koroških Slovencev, Zvezo slovenskih organizacij (ZSO) in Narodnim svetom koroških Slovencev (NSKS), v okviru katerega bodo prav tako skušali uskladiti stališča tako do predloga vladne koalicije, ki sta ga izdelala predsednika poslanskih klubov socialdemokratov (SPO) in Ljudske stranke (OVP) dr. Peter Kostelka in dr. Andreas Khol in ki predvideva okrepitev pristojnosti narodnostnih sosvetov in ustanovitev Stalne konference predsednikov in podpredsednikov le-teh, kot tudi do predloga o temeljnem zakonu za avstrijske narodnostne skupnosti, kot ga predlaga Center avstrijskih narodnosti (CAN). Ta predlog odločno podpira Narodni svet koroških Slovencev. Sturm je v pogovoru za naš list poudaril, da se je večina elanov sosveta za koroške Slovence na seji iz- rekla za vladni predlog, prav tako se je na nedavnem sestanku predsednikov in podpredsednikov vseh sosvetov z državnim sekretarjem Karlom Schlo-glom pokazalo, da tudi druge manjšine podpirajo reformski predlog vladnih strank, ne pa predloga CAN o temeljnem zakonu. Sklep o novem krogu pogajanj je zato razumeti kot novi poi-skus, le še prepričati predstavnike Narodnega sveta koroških Slovencec o tem, da je možno doseči napredek pri reševanju odprtih narodnostnih vprašanj le s pohtiko step by step (korak za korakom), ne pa s »politiko vse ali nic«. Predsednik NSKS in elan sosveta Nanti Olip je sklep o usklajevalnih pogovorih najprej na Koroškem in potem šele na vseavstrij-ski manjšinski ravni izrecno pozdravil (»Zdaj so stva- ri tam, kjer tudi spadajo«)' Pogovori naj bi po mnenju Olipa bili zaključeni do konca februarja, tako da bi morebiten in med vsemi manjšinami usklajen predlog o reformi Zakona o narodnostnih skupinah šel v parlamentarno obravnavo še spomladi 1. 1997. Glede vladnega predloga Ko-stelka/Miol je Olip dodal, da ga NSKS slej ko prej odklanja, ker ne vnaša bistvenih izboljšav za avstrijske manjšine in je zgolj »kozmetičnega značaja«. Zato NSKS tudi vztraja pri temeljnem zakonu, ki predvideva konkretne izboljšave položaja vseh manjšin v Avstriji - od postavitve veC dvojezičnih krajevnih tabel do razširitve veljavnostnih območij, na katerih imajo pripadniki manjšine pravico do uporabe manjšinskih jezikov. Ivan Lukan PISMO UREDNIŠTVU O vlogi nove banke Cenjeno uredništvo! Ob vesti o italijanski banki, ki naj bi nasledila Tržaško kreditno banko (Primorski dnevnik 4.12.) se sprašujem, zakaj je bil italijanski bančni oblasti za ta prevzem potreben pristanek uslužbencev TKB na sestanku v Boljuncu. Primorski dnevnik (3.12.) je ta sestanek najavil kot »nepričakovano skupščino«, na katero so »sedanji upravitelji nepričakovano povabili uslužbence banke,« da bi razpravljali o temi »Možna alternativa namesto likvidacije«. Neobičajno je tu dejstvo, da sta likvidatorja, kljub temu, da je banka v likvidaciji, iskala pri uslužbencih neko soglasje. Ce pri nekom iščem soglasje o Čemerkoli, mu pripisujem pristojnost, da o tem odloCa. Uslužbenci TKB so bili pozvani, naj odločajo. O Cern? O tem, ali naj funkcijo dosedanje banke prevzame neka italijanska banka. Uslužbenci so »soglasno sprejeli« (na 1. strani PD 4. 12. celo: »odobrili«) »predlagano rešitev, kar je seveda bistvenega pomena za nemoten potek operacije za ustanovitev nove banke« (PD 4.12., str. 3). Iz tega lahko sklepamo, da se tudi italijanske bančne oblasti zavedajo, da nalog TKB in njene zapuščine ni mogoče enostavno prenesti na kako italijansko banko brez pristanka pripadnikov manjšine, ki jo za likvidatorja očitno predstavljajo uslužbenci banke. Ali ni obljubljena »ohranitev polne zaposlitve...vseh skoro 200 uslužbencev« (PD 4.12.) samo prikrito iskanje tega pristanka? Uslužbencem je novica o ustanovitvi banke nedvomno prinesla Zarek upanja, in tudi s stališča manjšine je to samo pozitivno, manj razveseljiva pa je vest o lastništvu in značaju banke. Kakšno vlogo bi v taki banki imela manjšina? »Povsem marginalno«, Ce iu (PD 23.11.). A vprašanje je, Ce bi sploh imela kakšno, ob dejstvu, da bi bila večina lastniškega paketa v rokah italijanske banke. Morebitne slovenske, hrvaške ah kake druge banke bi lahko pristopile le v vlogi manjšinskih partnerjev, njihov pristop pa ne bi bil pogoj za novo banko, kajti ta naj bi »nastala ne glede na njihovo odločitev« (PD 4.12.). Predlagani zavod tako ne bi bil veC referenčna banka slovenske manjšine, Čeprav eden od likvidatorjev trdi, da »namerava biti (to) še naprej« (PD 4. 12.). Le kako bi to mogel biti, Ce Slovenci v njegovem upravnem odbora ne bi imeh besede? Ali ne bi bila to navadna italijanska banka, ki bi ji prišlo prav strokovno in jezikovno znanje slovenskih uslužbencev, da bi lahko obdržala in privabljala tukajšnje slovenske Italije na osnovi Londonskega sporazuma iz leta 1954; obveza izhaja iz izmenjave pisem med vladama Italije in Jugoslavije neposredno pred sklenitvijo sporazuma ter iz 6. Člena Posebnega statuta. Banka naj bi bila odškodnina za uničenje slovenskih kreditno-denamih ustanov pod fašistično Italijo; z njo naj bi bila manjšini dana možnost, da se gospodarsko razvija in na ta način uspešneje kljubuje asimilaciji. TKB naj bi bila naslednica zlasti teh bank: Jadranske banke, likvidirane leta 1926, Trgovsko-obrtne zadruge ter Tržaške hranilnice in posojilnice (Cassa Triestina di credito e depositi), likvidiranih leta 1941 takoj po napadu na Jugoslavijo (!) TOZ je bila z vsem premoženjem (od tega je bilo 75 nepremičnin) ter vlogami varčevalcev pripojena k zavodu Banca Popolare Giuliana. THP pa je bilo dovoljenje za poslovanje odvzeto s posebnim Mussolinijevim dekretom (»Decreto del Duce del Fasci-smo, 16.4.1941 - XIX«), Vse njeno imetje z nepremičninami vred (med njimi poslopje v Ul. Torrebianca 19, kjer je bil sedež zavoda) je prišlo v roke Casse di Risparmio di Trieste; ravno tako so bile prenesene vloge. Tega imetja Italija do danes še ni vrnila, kot ni vinila Fabianijevega Narodnega doma v Ul. Filzi, ki ga je zgradila THP leta 1904. Ob tem naj spomnim, da je Italija kmalu po vojni sprejela zakon, ki je razveljavil vse lastninske prenose judovskega premoženja, Id so bili izvedeni pod fašizmom. Leta 1922 so v Jadranski banki karabinjerji opravili preiskavo in pri tem aretirali nekaj uslužbencev. O tem dogodku je krajevni italijanski tisk pisal na veliko in v senzacionalnem duu (Milan Pahor: Slovensko denarništvo v Trstu). Zgodovina se torej ponavlja. Banka Italija je že ob ustanovtivi pokazala do TKB svojo mačehovsko naravo, ko ji ni dopustila, da bi imela sedež v že pripravljenih prostorih v eni od večjih ulic v srediCu mesta in se je morala potem namestiti v manj ugledni utici. Ali ni morda tudi danes koga preveč motila impozantna, bleščeče obnovljena stavba na enem izmed glavnih trgov Trsta, predvidena za novi glavni sedež TKB? Ati mora biti kaznovana cela manjšina, Ce so ravnanje vodstva banke, naucinkovita pravila italijanskega bančnega sistema - in morda se kaj - privedli banko v propad? Banka Itatijs gih, zlasti vzhodnih držav? Ustanovtev banke za koristi slovenske manjšine, banke, ki naj bi jo manjšina vodila, je bila mednarodna obveza lije ima po zakonu dolžnost, da nadzira vse bančno poslovanje v Italiji. Zlasti mora paziti, da se banke ne izpostavljajo preveč z zunajbilanCnimi obveznostmi, Id so za banke najeeji vir tveganja, zato so ji banke dolžne vsak mesec poročati. Spomnim naj, da so delničarji Casse di Risparmio di Prato, ko je ta zašla v težave zaradi luknje 1000 milijard lir, tožiti Banko Italije zaradi neprimerne inšpekcije (»per assoluta negligenza nelrispezione«) in pri tem zahtevati povračilo škode (A&F, Repubblica 18.11.1996). Nazadnje se je za banko našla rešitev. Ker TKB ni bila navadna zasebna banka, ki bila morala Banka Italije še budneje paziti, da ne bi zašla v nepopravljive težave. Ati ni inšpekcija v letu 1991 res odkrila nic posebnega ati pa je bila tudi v primeru TKB premalo temeljita? Funkcija medbančnega sklada ABI, ki jamči za bančne vloge, je tudi ta, da sodeluje pri sanaciji bank, ki so prišle pod izredno upravo. Ali se je bilo res nemogoče poslužiti te funkcije pri TKB, toliko bolj, ker TKB ni bila navadna zasebna banka? Zasebni banki je glavni namen poslovni dobiček, manjšinski banki pa je osnovni cilj podpora gospodarskemu in s tem celotnemu razvoju manjšine. Glede na namen, zaradi katerega je nastala, je TKB, seveda v okviru manjšine, primerljiva z bankami javnopravnega značaja (banche di credito di diritto pubblico) kot so Banco di Napoti, Ban-co di Roma in Banco di Sicilia. Tem bankam je država dolžna pomagati, ko zaidejo v težave, ker jim ni osnovni cilj poslovni dobiček, ampak ekonomsko-socialni razvoj posameznih področij in gospodarskih vej v okviru države. Ati je ob tem drugačno tretiranje TKB upravičeno? Naša manjšina tvori kot konstitutivni ne razvoje zakonitosti in potrebe. Zaradi tega je pravno priznana in po ustavi ji pritiCe posebna zaščita. Poleg ustavnega določila obvezuje državo še zakonska določba 6. člena Posebnega statuta o »pravični razdelitvi razpoložljivih denarnih sredstev«. Ce smo posebna družbena skupnost s svojimi potrebami, imamo torej pravico do javnih sredstev na vseh področjih in torej tudi na gospodarskem, saj je gospodarska enakopravnost pogoj za druge vidike enakopravnosti. To potrjuje tudi 3. Člen italijanske ustave, ko določa, da je naloga države odpravljati gospodarske ovire, ki pre' precujejo enakopravnost državljanov. Tudi konvencija OZN o odpravi rasne diskriminacije, ki jo je Italija ratificirala 5.1.1976, obvezuje države, da odpravljajo diskriminacijo tudi s posebnimi ekonomskimi ukrepi. Avtorizacija za delovanje TKB, predvidena z že omenjeno izmenjavo pisem in dana 5.9.1959, je bila ena od konkretizacij tistega dela 6. Člena P0' sebnega statuta, ki določa, da bo gospodarski razvoj manjšine »zagotovljen brez diskriminacij«. Osimski sporazum, ki je postal italijanski zakon 3.4.1977, v 8. Členu določa, da ostanejo v veljavi vsi ukrepi v korist manjšine, ki so bili sprejeti pri izvajanju Posebnega statuta. Kaj je bila TKB dragega, Ce ne ravno tak ukrep? Kako to, da jo Banka Itah]e enostavno ukinja? Ali ni potem v skladu z zakonom dolžna istočasno predvideti in podpreti ustanovitev druge banke s funkcijo, kot jo je imela TKB. Kar niti približno ni banka, ki sta jo na povedala likvidatorja. Jožko Baša SPORAZUM / TZ IN CRTRIESTE BANCASPA Nova servisna služba za plačilo bencina naravnost v banki Le za imetnike tekočih računov Trgovinska zbornica je vCeraj podpisala sporazum z denarnim zavodom CRTrieste-Banca za aktiviranje novega načina plačevanja bencina po znižani ceni pri Črpalkah; bencin bo možno plačati z elektronskimi karticami, ki jih imetniki že uporabljajo za koriščenje kontingenta bencina po znižani ceni. Imetniki tekočih računov pri tržaškem denarnem zavodu CRTieste - Banca bodo praktično imeli možnost - najverjetneje od meseca februarja dalje - da pri črpalkah zahtevajo, da se jim zadolžitev za tankano gorivo neposredno prenese na tekoči račun, ki ga imajo pri denarnem zavodu. S finančnega vidika ne bo operacija dodatno obremenila uporabnika, zabeležena pa bo na izvlečku raCuna, ki ga periodično prejme klient denarnega zavoda. Sporazum o novem načinu plačevanja bencina po znižani ceni sta včeraj podpisala pred- sednika TZ Adalberto Donaggio in CRTieste - Banca Roberto Ver-ginella; tak naCin plačevanja bo v prihodnosti možno avtomatično raztegniti tudi za nakup bencina po znižani ceni na osnovi geografskih pasov, kot je sicer predvideno v nedavno odobrenem deželnem zakonu. Trgovinska zbornica pa je tudi pripravljena, kot je vCeraj podčrtal predsednik Donaggio, da podobne sporazume podpiše tudi z drugimi zainteresiranimi bančnimi zavodi. Klienti CRTieste - Banca se morajo zato najprej zglasiti pri okencih denarnega zavoda z lastno bencinsko kartico in izpolniti vse birokratske obveznosti. Na Črpalkah pa bodo interesenti izročili uslužbencu bencinsko kartico, na katero bo zabeležena količina tankanega goriva, znesek, ki ga bodo morali plačati pa bo nato avtomatično prenesen na njihov tekoči račun pri denarnem zavodu CRTrieste - Banca. JAVNE UPRAVE Občina Devin Nabrežina: Kazimir Gibi začasni tajnik Kazimir Cibi bo po odhodu tajnice Renate Salin začasno opravljal tajniške posle v Obcini-Devin Nabrežina. Cibi, ki je že tajnik v Dolini, bo v Nabrežini posloval trikrat tedensko in seveda, v skladu z zakonskimi pravili, spremljal seje odbora in občinskega sveta. Redno nameščena tajnica ostaja vsekakor še dalje Salinova, ki je bila pred dnevi začasno premeščena v Paluzzo v Karniji. Nacionalno zavezništvo je odločitev notranjega ministrstva, da premestijo Salinovo, skušalo izkoristiti za politično kampanjo proti županu Giorgiu Depan-gherju in njegovi upravi. Ta poskus pa je doslej klavrno spodletel, tudi zato, ker Depangher sploh ni odgovoril na napade in natolcevanja, saj je šlo za odločitev, ki presenega njegove institucionalne dolžnosti. Statut Občine Devin-Nabrežina do-loCa, da mora občinski tajnik po možnosti obvladati tudi slovenščino, ki pa je obvezna za podtajnika. S tem v zvezi bo uprava v kratkem priredila natečaj za sprejem v službo podtajnika. JAVNE UPRAVE / SOGLASNO MNENJE Zgonik sodeluje s češko občino V petek seja posvečena proračunu Zgoniška občinska uprava bo na petkovi seji občinskega sveta predstavila svetovalcem proračun za prihodnje leto, medtem ko je skupščina na zadnji seji sprejela sklep o uravnovešenju bilance za tekoCe leto. S tem je ugodila zakonskim predpisom. Svet je tudi spremenil pravilnik o poslovanju smetarske službe in potrdil konvencijo z Občino Trst o socialnem skrbstvu, soglasno (torej tudi z glasovi opozicije) pa je sprejel sklep o podpisu listine o prijateljstvu in sodelovanju s Češko občino Crhenice, ki je oddaljena približno 40 kilometrov od Prage in je po zemljepisnem obsegu zelo podobna zgoniški. Upravitelji pričakujejo podporo iz skladov, ki jih Evropski svet letno namenja krepitvi prijateljstva in sodelovanja občinskih uprav ter krajevnih skupnosti. Občina Zgonik je pred kratkim dobila še pet oporečnikov (skupno jih ima sedaj sedem), s pomočjo katerih bo okrepila razne socialne službe ter servise, ki ji nudi onemoglim in potrebnim občanom. Blažinova je tudi sporočila, da je Dežela pred kratkim dodelila Občini ka- mion cisterno za prostovoljno gasilsko službo, v kratkem pa v Zgoniku pričakujejo še terensko vozilo. Sestala se je občinska komisija za kulturo in šport, ki je razdelila sedem milijonov lir prispevkov SK Kras, KD Rdeča zvezda, Shinkaj karate klubu ter Domu BriSCiki. Na zadnji občinski seji je tekla beseda tudi o zaprtju ceste v Zgoniku zaradi del za gradnjo enoteke. Dela bodo trajala nekaj mesecev, nekateri vaščani so izrazili nezadovoljstvo nad zaprtjem ceste in naslovili na upravo posebno peticijo. Upravitelji so se z njimi srečali, Občina je sklep o zaprtju ceste utemeljila z zakonskimi določili o javnih delih in o varnosti na delu. Svetovalec Slovenske skupnosti Gruden je izrazil veliko nezadovoljstvo nad ukrepanjem Občine in bil mnenja, da bi se lahko poiskale in dobile druge alternativne rešitve. Končno je občinski svet izrazil povoljno mnenje za odprtje trgovine z jestvinami pri trgovini s pohištvom Lanza na pro-seški »Rouni«; zadnja beseda o formalnem dovoljenju pa, kot doloCa zakon, pripada Deželi. PREDSTAVITEV V GREGORČIČEVI DVORANI Krpanova sol Mirana Košute O knjigi in njenem avtorju je spregovoril akademik Ciril Zlobec CGIL / SEJA VODSTVA Široka razprava o pogojih za novo obdobje razvoja V ponedeljek se je sestalo vodstvo sindikalne zveze Cgil; na zasedanju je med drugim dopolnilo sestavo Pokrajinskega tajništva sindikalne zveze. Na seji je vodstvo obširno razpravljalo o pogojih, na osnovi katerih bi se lahko odprlo novo obdobje razvoja v mestu in na širšem teritoriju; vodstvo Cgil pa je predvsem izpostavilo nujnost, da mora sindikat razviti Oove načrte in izdelati nove programe; to pa mora izpeljati v popolni sindikalni avtonomiji, da bi lahko bil kos spremembam v družbenem, gospodarskem in ur-oanem tkivu ter verodostojen sogovornik v odnosu do nasprotnih strank in javnih uprav. S temi cilji je vodstvo Cgil soglasno izvolilo za elane Pokrajinskega tajništva Renata Kneippa (tajnika Fillea), Giuditto Lovullo (odgovorno za javne uprave) in Gior-gia Ubonija (tajnika Fisac). Podelitev nagrad Lionello Stock V konferenčni dvorani ustanove Area Science Park no danes ob 10.30 zaključna slovesnost s podelitvijo nagrad Lionello Stock, ki je namenjena mladim podjet-nikom-inovatorjem iz F-Jk. Nagradi bodo podelili žu-Pan Riccardo Illy, predsednik ustanove Domenico Ro-naeo in predsednik fundacije CRT Trieste Renzo Picci-ni> prejeli pa ju bosta Mauro Pinosa (podjetje Elettro-tecnica Pinosa iz Cente) in Rolando Paresani (Aerostu-ni iz Milj). Prisoten bo tudi prefekt Michele De Feis. Od ponedeljka božične počitnice Šolske božične počitnice se bodo v italijanskih deželah začele v ponedeljek 23. t.m. (v Markah pa dan Pozneje); dijaki in učenci pa se bodo v šolo ponovno yrnili y torek 7. januarja (na Siciliji in Sardiniji pa 8. S pobudo o predstavitvi esejističnega in literarnozgodovinskega prvenca Mirana Košute je ZSKD nadaljevala tisto poglavje svojih prireditev, v katerega sodijo nedavni prevod Lan-gerjeve Odločitve za sožitje. Se pred tem niza kulturnih dogodkov pod skupnim naslovom VeC glasov eno mesto oz. Kdo so drugi. Odločitev za sinočnje srečanje v Gregorčičevi dvorani torej ni slučajna: tudi Krpanova sol, kot je Košutovemu novemu knjižnemu delu naslov, govori o življenju ob meji znotraj večkulturne stvarnosti kot perspektivi modernega sveta. Martin Krpan je v slovenski literamo-zgodovin-ski in nacionalni zavesti simbol neomajne svobode, utelešenje narodove samobitnosti in obenem iznajdljiv tihotapec; njegova sol je simbol modrosti, znanja, knjige: Krpanova sol nekako preveša težišče pozornosti od središčne Matice na njen zahodni rob, kjer je zamejstvo kot neločljiv del njenega telesa poln novih izkušenj in živo bogat. Knjiga Mirana Košute je pravkar izšla pri Cankarjevi založbi, spremno besedo ji je zapisal Ciril Zlobec, ki je na sinočnji predstavitvi tudi sam spregovoril o njej. Pohvalil je delo, v katerem je mladi avtor uspel lastnosti dveh zvrsti združiti v celoto, Id je po načinu pristopa izjemno osebna in izrazna, po vsebini pa strokovna, sporočilna in zanesljiva. Ob zvokih kitare Marka Ferija in branju igralca Vladi-mira Jurca je vsebina Krpanove soli Se posebno prišla do izraza: mladi pisatelj, ki mu »izbira pozabe ni dana»in mu je meja vsojena v genih, zapisana pri rojenicah, razmišlja o zamejstvu kot proštom, ki nudi možnost enakopravnega sožitja razlik Manjšina - seveda osveščena - je predpogoj za boljšo bodočnost Damjana Ota PSI / STELIO SPADARO Obveze vlade v korist Trsta se kljub vsemu uresničujejo Obveze vlade v korist Trsta, ki jih predvideva protokol o soglasju, se uresničujejo; uresničujejo se dosledno z novo italijansko zunanjo pohtiko o aktivni prisotnosti v srednji in vzhodni Evropi in kljub črnogledim interesentom. Tako v tiskovni noti ugotavlja pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro; v torek, ugotavlja, se je uresničil pomemben dogodek, ko je minister Claudio Bur-lando podpisal mednarodni sporazum, ki začenja postopek za uresničitev vec-modalnega koridorja St. 5, iz Barcellone do Kijeva in mimo Trsta, obveznega pri- staniškega vozla v Jadranu, ki s tem ponovno zadobiva središčno vlogo. Spadaro dodaja, da bo DSL še naprej podpirala ne samo svoje ministre in odbornike, ampak tudi osrednjo in deželno vlado, da bi Se naprej spoštovah sporazume in zapadlosti. DSL zahteva tudi hitro rešitev vprašanja termične elektrarne v skedenjski železarni; zahteva tudi določitev vloge TVM v procesih transformacije. Zato, zaključuje Spadaro, mora vsakdo opraviti svoje naloge; obenem izraža prepričanje, da bo Zupan Illy, kot v vseh teh letih, opravil svoj del. MEDNARODNO SODELOVANJE Sporazum Italija-ZRJ o devinskem Zavodu Italijanska vlada je dosegla sporazum z beograjsko glede sodelovanja z Jadranskim zavodom združenega sveta v okviru mednarodnega protokola o kulturnem sodelovanju. Sodelovanje z Zvezno republiko Jugoslavije predvideva, da bosta rimska in beograjska vlada še nadalje podpirali prisotnost dijakov iz te države v devinskem Zavodu, za kar bo prispevalo tudi italijansko zunanje ministrstvo s štipendijami, beograjska vlada pa z dodeljevanjem svojih profesorjev. Uvedli bodo tudi druge oblike izmenjave, kot so skupni poletni tabori, primerjanje didaktičnih pristopov ipd. V krajšem Času bodo obnovili pogodbo z Malto, ob zapadlosti pa bodo na vladni ravni obnovili sporazume z Marokom, Kubo, Filipini. Nizozemsko, Dansko, Rusijo, Alžirijo in Libijo, nato pa še s Hrvaško, Poljsko, Bolivijo, Indijo, Pakistanom in BangladeSom. Župan Illy sprejel predsednika Pokrajine Renza Codarina Zupan Riccardo Illy je včeraj na županstvu sprejel novoizvoljenega predsednika Pokrajine Renza Codarina; na srečanju sta se pogovarjala o vprašanjih skupnega interesa, predvsem pa o odnosih in o konkretnem sodelovanju med dvema upravama. Srečanja sta se udeležila tudi podžupan Roberto Damiani in glavni tajnik Pokrajine Calogero Spagnolo. S NOVICE Iščemo kandidate za 18. Kraško ohcet V nedeljo, 31. avgusta prihodnjega leta, se bo v re-pentabrski občini odvijala 18. Kraška ohcet, ki jo prirejata zadruga »Nas Kras« in domače prosvetno društvo »Kraški dom«. Vse, ki bi se radi poročili na Kraški ohceti, vabimo, da se prijavijo do 7. januarja 1997 v uradu turistične agencije »Aurora« v Ul. Milano 20. Knjiga Livia Isaaka Sirovicha Deželni institut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji Julijski krajini prireja predstavitev knjige Livia Isaaka Sirovicha »Cime Irredente«, ki obdeluje viharen zgodovinsko alpinistični primer. Predstavitev bo jutri ob 17.30 v avditoriju muzeja Revoltella (Ul. Diaz 7), posegli pa bodo raziskovalka instituta Tullia Catalan, novinarka tednika »Liberazione«Francesca Longo in novinar »II Pic-cola« Pietro Spirito. DSL o spremembah v Trstu Deželna svetovalska skupina in pokrajinska federacija DSL prirejata srečanje, ki bo danes ob 17. uri v dvorani Tommaseo v Jolly hotelu, na katerem bo govor o »Trstu v spremembah« oziroma o političnih in socialnih spremembah v mestu v zadnjih tridesetih letih; posegla bosta prof Paolo Segatti in prof Gianpaolo Valdevit Furlanija v filmu V knjigami Minerva (Ul. S. Nicolo) bodo danes ob 18. uri predstaviti knjigo »Furlanija v filmu«, ki jo je izdala Furlanska kinoteka. Zajetno in zanimivo publikacijo bosta predstavila režiser Franco Giraldi in filmski kritik Lorenzo Codelti. Kinoteka je knjigo izdala ob stoletnici filma, uredila pa sta jo Livio Ja-cob in Carlo Gaberšček ob sodelovanju Cristine D’ Osualdo. Med avtorji prispevkov je tudi slovenski filmski kritik Sergij Grmek Germani. Razprava o drugačnem mestu Kulturni center Diego de Henriquez bo drevi ob 18. uri v sodelovanju z združenjem Ancol-Indac v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8 priredil konferenco z razpravo o »Trstu, drugačnem mestu«. Okrogla miza o komunikacijah Zaključna okrogla miza Studisjkih dnevov o komunikacijah, ki ji prireja Podjetje za zdravstvene storitve bo danes ob 15.30 v avditoriju muzeja Revoltella. V razpravi bodo sodelovati generalni ravnatelj zdravstvenega podjetja Federico Montesanti, deželni odbornik za zdravstvo Cristiano Degano, župan Riccardo Illy in senator Fulvio Camerini. I »Počistili« oglasno desko Prejšnji teden so na oglasni deski šoferjev v remizi pri Broletu razobesili nekaj dokumentov, ki se nanašajo na nedavno podpisane sporazume ter druga sporočila, v ponedeljek zjutraj je oglasna deska samevala: vse, kar je bilo na njej razobešeno, je izginilo. Z dogodkom se sedaj ukvarja tržaška kvestura, kjer je prijavo vložil Puglia Willy, predstavnik avtonomnih sindikatov v podjetju. V svoji prijavi ni vedel povedati, kdo naj bi bil krivec, dejal pa je, da je razobeseni material morebiti motil drage sindikalne organizacije pri podjetju. SEJA UPRAVNEGA ODBORA Tudi GM na občni zbor v znamenju sprememb Upravni odbor je razpravljal tudi o finančnih vprašanjih Glasbena matica se pripravlja na svoj redni občni zbor, sklican za 18. jan. 1997. Pripravam nanj je upravni odbor GM pod vodstvom podpredsednika Edmunda Košute v svojstvu poslovodečega predsednika, posvetil velik del svoje seje v ponedeljek, 16. t.m. Posebno pozornost je namenil ureditvi članske knjige in s tem seveda volilnih upravičenčev. Ti so, kot je bilo v veljavi že doslej, najprej starši otrok, ki obiskujejo glasbeno šolo GM (po eden za vsakega otroka), vsi polnolenti gojenci, po eden za vsako glasbeno skupino, ki delujejo pod okriljem GM, vsi elani upravnega in nadzornega dobora GM, vsi elani učnega in neuCnega osebja (ti so samo z aktivno volilno pravico) in posamezniki, ki zaprosijo za članstvo. Pogoj za volilno pravico pa je vplačana članarina za leto 1997. Člani naj bi poleg tega bili tudi ustanovni elani. Upravni odbor je tudi razpravljal o predlogih glede novega upravnega odbora, pri čemer naj bi se upošteval pokrajinski ključ: 1 član iz Kanalske doline, 2 člana iz Spetra, 3 člani iz Gorice in 7 članov iz Trsta, tako da bi predlagana kandidatna lista štela 13 kandidatov, dve mesti pa naj bi bili na razpolago za predstavnika krovnih or-ganzacij SKGZ in SSO. Predlog je bil tudi, naj bi kandidatna lista (ali lista), bila odprta. Sicer pa bo o dokončni odločtvi o vsem tem in drugih obveznostih glede občnega zbora, namenjena vsaj še ena seja pred občnim zborom. V uvodnem delu seje je odbor razpravljal o finančnih vprašanjih v zvezi z izplačilom prejemkov za leto 1996 učnemu in neuenemu osebju, upoštevajoč predvidene in. delno že najavljene prihodke in najeto posojilo pri Zadružni kraški banki, za Se mankajoča sredstva pa se bo UO ponovno obrnil na obe krovni organizaciji. O vprašanju podržavljenja glasbene šole GM je odboru poročal ravnatelj šole prof. Bogdan Kralj. Po posredovanih informacijah kaže, da se stvari v Rimu premikajo v pozitivni smeri. Potem ko je minister za šolstvo Berlinguer izključil možnost, da bi glasbena šola GM postala državni konservatorij (za kar se je in se še vedno zavzema upravni odbor), se rešitev išče (tudi s pristankom skupnega manjšinskega zastopstva) v smeri ustanovitve slovenske sekcije pri tržaškem konservatoriju Tartini, kar bi se utegnilo zgoditi že z začetkom prihodnjega šolskega leta. Razprava se je razvila o značaju take sekcije in predvsem o njeni avtonomnosti. Na koncu se je upravni odbor seznanil še s stanjem stavbe v Ul. R. Manna, o čemer so se ravnateljstvo šole in predstavniki UO pogovarjali s tehnikom. UO je sprejel sklep, da se o tej pereči problematiki in odgovornostih takoj pismeno opozori lastnika zgradbe, t.j. Založništvo tržaškega tiska. V tej zvezi je ravnatelj prof. Kralj še seznanil odbor z razgovorom s pristojnim občinskim odbornikom glede realnih možnosti, da bi Občina priskrbela glasbeni šoli GM primerne prostore v mestu, ter z razgovorom z občinskih svetovalcem Igorjem Dolencem o možnih finančnih virih v ta namen. j.k. V UL. RISORTA / SLOVESNA OTVORITEV Obnovili dvorano Marijinega doma Obnova je trajala poldrugo leto S slovesnostjo, ki je bila v nedeljo, 8. t.m., se je zaključilo poldrugo leto dolgo obdobje, v katerem so povsem obnovili dvorano Marijinega do- r NOVA GORICA / V PETEK n Ugasnilo je življenje buditelja Toneta Rutarja Se v petek, 29. novembra, smo zapisali: »Danes slavi v Novi Gorici 95. rojstni dan neuklonljivi borec za svobodo Anton (Tone) Rutar, ki je zapustil neizbrisno sled v zgodovini zmagovitega upora Slovencev zoper fašistično strahovlado.« Samo dva tedna kasneje, prejšnji petek, je Rutar za vedno zapustil svoje drage in vse, ki so ga poznali in cenili njegov prispevek v boju za naš narodni obstoj: njegova življenjska pot se je pretrgala v Novi Gorici, kjer so ga dan kasneje tudi pokopali. Pogreb je bil v ožjem družinskem krogu. Tone Rutar se je rodil leta 1901 v hribovski vasici Čadrg blizu Tolmina, v kmečki družini, bil je deseti nd enajstih otrok. Osnovno Solo je obiskoval in dokončal v domači vasi. Tedaj je v tistih krajih divjala vojna med Italijo in Avstro-Ogrsko, fronta je bila namreč prav na tamkajšnjih vrhovih. Leta 1919 je v Tolminu začel obiskovati učiteljjsko pripravnico, na učiteljišču je maturiral štiri leta kasneje, vendar je še prej odšel na služenje vojaškega roka na šoli za oficirje v Veroni. Domov pa se ni vrnil kot oficir, temveč kot navaden vojak, ker je iz protesta proti tedanjim oblastem iz šole izstopil. Bilo je to obdobje, ko je brez oklevanja stopil na protifašistično pot, snoval je tajne celice, deloval v ilegali v tajni organizaciji TI- GR: širil je tedaj prepovedano slovensko besedo, delil je gradivo s pozivi k uporu, sodeloval pri miniranju mostu čez Sočo pri Volarjih, pošiljal grozilna pisma ovaduhom, plačancem, izdajalcem. Rutar, ki je tajne celice snoval še pri vojakih, kjer je bil skupaj z revolucionarjem, pesnikom in pisateljem Ivom Groharjem, je deloval povsod tam, kjer so bili aktivni tigrovci, poznali so ga po vsej Tolminski, Goriški, hodil je na Tržaško in do jugoslovanskih območij. Leta 1982 ga je kot številne druge naše učitelje doletela premestitev, mo-raj se je odseliti v Abruce. Tudi tam je našel možnost za širjenje svojega protifašističnega delovanja, med tamkajšnjimi Hrvati, v kraju San Felice Slavo, ki se danes imenuje San Felice del Molise, a še prej je bil San Felice del Littorio. Svoje protifašistično delovanje je Rutar drago plačal, trikrat so ga prijeli in aretirali, v ječi je prebil pet let. To pa ni bil edini zapor, ki ga je doletel. Zaprli so ga tudi kasneje, pod Zavezniško vojaško upravo, in sicer zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto. Po vojni in tudi po upokojitvi leta 1964 ga je še vedno gnala velika življenjska sila, odločilno je prispeval k širjenju zgodovinskega gradiva o Tigru, dopisoval je tudi za naš dnevnik, delal v prosveti in kulturi. _________PSI / PONEDELJKOVO SREČANJE , Dr. Zorec o manjkajoči materiji Astrofizik je orisal razne teorije, ki so povezane z big bangom V ponedeljek, 16. decembra, je bil gost Društva slovenskih izobražencev astrofizik Janez Zorec. Zorec, sicer v Argentini rojeni Slovenec, že dvajset let deluje na inštitutu za astrofiziko v Parizu, je pa tudi že star znanec Društva slovenskih izobražencev, saj je v Peterlinovi -dvorani društva že večkrat predaval. Predaval je tudi na študijskih dnevih Draga 1990. Dr. Zorec je zbranemu občinstvu spregovoril o temi Manjkajoča materiji v vesolju. Izhajajoč iz t.i. big banga oz. velikega poka, s katerim si znanstveniki razlagajo nastanek vesolja, je nadaljeval z orisom raznih teorij, povezanih z big bangom: z razmahom vesolja, z nastankom lahnih snovi in z obstankom treh družin materije. Predavatelj je tudi orisal raziskave znanstvenikov, ki se srečujejo tudi s težavami, ki so zlasti v rav-ninskosti vesolja, v t.i. enakomernosti sija treh kelvinov in v starosti vesolja. Problem, s katerim se bodo morali ukvarjati znanstveniki v tretjem tisočletju, pa je zlasti t.i. nevtrinski prasij, imenovan po nevtrinih, t.j. izredno majhnih delcih, za katere ne vemo, koliko mase imajo. Čeprav je bilo predavanje dr. Zorca za marsikaterega udeleženca večera težko razumljivo, se je razvila živahna razprava, med katero so prisotni prišli tudi do zanimivih informacij o odnosih med državami in znanstveniki na tem področju. LZ. ma v Ul. Risorta: ni slo samo za prilagoditev zakonskim določilom o varnosti, temveč za zahtevnejša dela, saj se sedaj dvorana predstavlja Deželni prispevki za pomoč prizadetim Tržaška pokrajinska uprava sporoča, da zapade 31. januarja 97 rok vlaganja prošenj za prispevke, ki jih predvideva deželni zakon za združenja, ustanove in razne organizacije, ki na pokrajinski ravni skrbijo za nepokretne in hendikapira-ne. Do 31. marca pa bodo morale organizacije, ki bodo deležne prispevka, predložiti obračun stroškov. Za dodatne informacije se interesenti lahko obrnejo na pristojne pokrajinske urade v Ul. S. Anastasio 3 (tretje nadstropje) vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi od 15. do 17. ure. v povsem drugačni luči, olepšana je in funkcionalno usposobljena (med drugim so jo nanovo tlakovali, na odru je nov pod in podobno). Program, s katerim so se ob tej priložnosti predstavili občinstvu, ki je do kraja napolnilo . dvorano (foto KROMA) , je pripravil duhovnik Marij Gerdol, voditelj pastoralnega središča in Marijine družbe (slednja tudi skrbi za dvorano). Potem ko je prostore blagoslovil škofov vikar Franc Vončina, je nastopil cerkveni mešani pevski zbor od sv. Antona pod vodstvom Edija Ra-ceta. Sledili so govor Marija Gerdola, pozdravi in čestitke, nakar so člani Radijskega odra predstavili krajši prizor ljudske legende »Marija in brodar«. Slovesnost v Ul. Ri' sorta, kjer sta tudi pastoralno središče in sedež skavtske organizacije, so sklenili s prikazom diapozitiv iz skavtskega življenja. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU FR. PREŠERNA OB KONCU LETA Koncert ricmanjske godbe V nedeljo popoldne so ricmanjski godbeniki s tradicionalnim koncertom sklenili letošnje sončno leto: priložnost je bila seveda posvečena tudi voščilom vsem, ki z godbo tako ali drugače sodelujejo. Nedeljski koncert v občinskem gledališču v Boljuncu je bil kot vselej tudi kulturni dogodek v pravem pomenu besede: člani Godbe na pihala Ricmanje so pod vodstvom Marina Marsiča predstavili občinstvu izbran spored skladb iz modernejše zakladnice godbeniške glasbe, levji delež koncertnega sporeda pa je bil za godbenike in občinstvo nov. Se posebno pa je bil nov za skupino osmih najmlajših članov godbe, ki so na nedeljskem koncertu doživeli svoj krstni nastop v sestavu: Roberta, Alan, Andrea, Manuel, Cristina, Ivo, Massimi-liano in David so tako »prestopili« za stopničko više in se vključili še vedno mlademu, a vendar »odraslemu« orkestru. Posebnost nedeljskega koncerta ric- manjskih godbenikov je bila tudi v napovedovanju: oblika namreč ni bila običajna, s predsta-vitivjo posameznih skladb in podobnim, temveč je šlo za pravo predstavo v predstavi. Na besedilo Jane Pečar in v režiji Bože Hrvatic so Mairim Cheber, Ket y Slavec in Elisa Žerjal. lično preoblečene v mucke, predstavile vz dušje in delovanje god z uprizoritvijo Mačje a lade' (dam) NABREŽINA / SKD IGO GRUDEN Kamen, razstava ob SOJelnici Zabeležila je velik obisk občinstva Zamikani pogledi v mikavne kamnite umetniške izdelke (foto Balbi/KROMA) Marmornate skulpture, vsakovrstni kamniti predmeti za vsakodnevno uporabo a vsekakor umetniško izdelani, kompozicije, reliefi, mi-niaturke, vse obvezno v marmorju, so bili v preteklih dneh na ogled v nabrezinski župnijski dvorani na razstavi Kamen... Priredilo jo je domače SKD Igo Gruden ob jubilejni 30-letnici društva pod pokroviteljstvom Zadružne kraSke banke in v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo. To je bila že peta izvedba razstave kamnitih izdelkov, in kot dosedanje je zabeležila velik Uspeh občinstva, Ce že ne najvecjega doslej. V Petih razstavnih dneh si jo je po ocenah organizatorjev ogledalo kakih 1.500 ljudi, kar je ogromno. Preteklo soboto se je, na primer, v dvorani vseskozi trlo ljudi... Nabrežina je zgodovinsko povezana s kamnom. Izvor njenih kamnolomov sega že v Cas pred našim štetjem, saj so pred nekaj leti v de-vinsko-nabrežinski občini svečano proslavili 2000-letnico kamnolomov. Nic Čudnega, da se je prav tu porodila zamisel o razstavi kamnitih izdelkov. Ko so jo pred petimi leti prvič organizirali, so domači kulturni delavci zadeli v Črno. Število razstavljavcev se je odtlej iz leta v leto veCalo, prišli so tudi kamnarski umetniki in obrtniki iz drugih krajev tržaške pokrajine, zato ni iz trte izvita trditev, da gre takorekoC za pravcato pokrajinsko razstavo. Letos je na njej sodelovalo 22 umetnikov ali obrtniških podjetij, od že priznanih in v našem prostoru uveljavljenih klesalcev kamna do Tržačana, ki se je Sele po upokojitvi približal kamnu in ga zaCel obdelovati. Lep uspeh letošnje izvedbe zastavlja društvu nove naloge. SKD Igo Gruden se jih ne otepa. DruStvo namreč načrtuje razširitev te razstave v mednarodne dimenzije, kar pa bi zahtevalo tudi nov razstavni prostor. V tej zvezi je Se posebej živo upanje, da bi jo že v prihodnjem letu preselili v bližnjo rojstno hišo nabrežinskega pesnika Iga Grudna ob pokrajinski cesti Križ-Sesljan, ki bi jo morali po liCni obnovitvi v kratkem odpreti javnosti. Na ta način bi kamniti izdelki tudi dobili tisti prostor, ki jim v Nabrežini po zgodovinski plati tudi pripada. Danes, SREDA, 18. decembra 1996 BALDOMIR Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide °b 12.42 in zatone ob 0.38. Jutri, ČETRTEK, 19. decembra 1996 URBAN VREME VČERAJ OB f2. URI: temperatura zraka 9,2 stopinje, zračni dak 1021,1 mb, naraSCa, Veter 13,7 km na uro se-verozahodnik, vlaga 81-°dstotna, nebo oblačno, Oiorje skoraj mirno, temperatura morja 11,9 stopinje. Rojstva in smrti RODILI SO SE: Rudi Fermo, Annalaura Rotti-Jb. Stefane Marroffino, jdatteo Ciacchi, Andrea Destradi, Ana Jovanovič, POHIŠTVO Kt3RS“ 3 IC TRST- Ul. S. Cllino 38 Tel. 54390 / Fax 350150 Pfodaja po polovični ce-P1 * * * do izčrpanja zaloge: anevne sobe, omare, sedežne garniture in drugo Pohištvo. Pohitite! VCERAJ-DANES Giada Ghersini, Gabriele Floriddia, Gaia Brussa. UMRLI SO: 85-letna Paola Klobučar, 72-letna Lodovica Coslovich, 75-letna Silvana Riccobon, 93-letna Bruna Frizzati, 77-letna Maria Zacchi-gna, 56-letna Marinella Casagrande, 81-letna Anita Vellam, 875-letna Maria Ceschia, 86-letna Car-men Abrami, 81-letna Cornelia Bortolotti, 95-letna Valeria Fishkandl, 74-letna Zora Filippi. ^ I LEKARNE Od PONEDELJKA,16. do SOBOTE, 21. DECEMBRA 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Largo S.Varda-basso (bivša Ul. Zorutti 19) (tel. 766643), Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Largo S. Vardabasso 1 (bivSa Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14, Zavije. ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 631661). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »An-cora vivo«, i. Bruce Wil-lis. EXCELSIOR - 17.15, Slovensko Stalno Gledališče LsftUHt/5 BORIS KOBAL AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI krstna uprizoritev, režija BORIS KOBAL Danes, 18. t.m. ob 20.30 v petek, 20. t.m. ob 17. uri 19.45, 22.15 »Michael Collins«. EXCELSIOR AZZUR- RA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Una promessa e una promessa«, i. Arnold Schwarzenegger. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »II gobbo di Notre Dame«, prod. VValt Disney NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Segreti e bugie«, r. Mike Leight. NAZIONALE 2 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Trainspotting«, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 17.00, 19.30, 22.00 »Slee-pers«, i. Brad Pitt, Dustin Hoffman, Robert De Niro, Vittorio Gassman. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Lo specchio della me-moria«, i. Ray Liotta, Linda Fiorentino. MIGNON - 16.00, 22.00 »Le aleove proibite n. 1, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.15, 20.20, 22.10 »A spasso nel tempo«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »II barbiere di Rio«, r. Giovanni Ve-ronesi, i. Diego Abatan-tuono, Margaret Mazzan-tini. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Non tutti hanno la fortuna di aver avuto i genitori co-munisti«. r. Jean Jacques Zilbermann. iJ PRIREDITVE OSNOVNA SOLA BAZOVIŠKI JUNAKI vljudno vabi na PRAZNIK PRIJATELJSTVA, ki bo danes ob 10. uri v avditoriju italijanske srednje Sole na Šalita di Gretta 38. V KNJIGARNI MINERVA ( Ul. S. Nicolo) bodo danes, 18. t.m., ob 18. uri predstavili knjigo FURLANIJA IN KINO, ki sta jo napisala Livio Ja-cob in Carlo Gaberšček. Delo bosta predstavila Franco Giraldi in Lorenze Codelli. SKLAD MITJA CUK - Se jutri, 19. decembra v sejni dvorani Zadružne kraske banke na Opčinah je odprta likovna razstava ALEKSANDRA STARCA. Urnik: vsak dan razen sobote od 10. do 12. ure, ob delavnikih od 17. do 19. ure. FOTO TRST 80 priredi jutri, 19. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstropje veCer diapozitivov s potovanja PO NAMIBIJI Sonje Gregori in Franke Slavec. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEZU obveSCa, da bo KNJIŽNI SEJEM odprt do vključno 20. t.m. ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu vabi na prvo otroško urico v petek, 20. t.m., ob 16.30. V svet knjige in ilustracije nas bosta popeljala Marko Kravos in Klavdij Palčič. Vabljeni otroci, veliki in mali! Srečanje bo v knjižničnih prostorih za gledališčem F. Prešeren v Boljuncu. SKD VIGRED prireja BOŽIČNI SEJEM KNJIG IN ROČNIH DEL v društvenih prostorih v Sempo-laju v petek, 20., v soboto, 21., v nedeljo, 22. (tudi od 11. do 12. ure) in v ponedeljek, 23. decem-bra od 18. do 20. ure. KD ROVTE KO-LONKOVEC - Ul. Monte Sernio 27 vabi na SREČANJE Z DOMAČO BESEDO Atili j a Kralja v soboto, 21. t.m., ob 20.30. Člani in prijatelji so vabljeni, da ob družabnosti nazdravimo novemu letu. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN RADIJSKI ODER (Ul. Donizetti 3) vabita v soboto, 21. t.m., ob 18.30 na DOBRODELNI VECER. Spored: Male dame (Piccole donne) - recital iz prvega dejanja z naslovom “Božic pri družini Mar-ch in dobrodelna tombola z bogatimi darili". Vabljeni otroci in odrasli. KD F. VENTURINI priredi BOŽIČNICO v soboto, 21. t.m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. U. Miro pri Domju. Nastopali bodo vsi društveni odseki: moški pevski zbor - dirigent L Tavčar (ob 20-letnici vodenja zbora), mešani pevski zbor in dekliška pevska skupina - dirigent W. Lo Nigro, otroški pevski zbor - dirigent S. Žerjal in harmonikasi društvene glasbene Sole - vodi Denis No vato. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena Sola vabita na KONCERT ob zaključku leta v nedeljo, 22. t.m., ob 17. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. TRŽAŠKI OKTET bo nastopil v Skedenjski cerkvi v nedeljo, 22. t.m., ob 15.30. Na sporedu bodo BOŽIČNE PESMI. PD MACKOLJE vabi v nedeljo, 22. t.m. na božično prireditev V PRIČAKOVANJU... Nastopila bosta Tržaški dekliški zbor pod vodstvom Tamare Stanese in domači MePZ Mackolje. Priložnostno misel bo podal g. Rafko Slejko. Pričetek ob 17. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. Toplo vabljeni! GODBENO DRUSTVO V. PARMA iz Trebe vabi na BOŽIČNI KONCERT, ki bo v nedeljo, 22. t.m., ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. H OBVESTILA VSI 30-LETNIKI (let-nik 1966) nekdaj in sedaj bivajoči v zgoniski občini se dobimo v petek, 20. t.m., ob 20. uri v gostilni v Zgoniku. Potrdite Vašo prisotnost do 19. t.m. na tel. St. 229123 (gostilna Zgonik). DRUŽBENO politično društvo Edinost priredi v petek, 20. t.m., ob 20.30 v Saležu - KD RdeCa zvezda predavanje z naslovom “ Pravica do rabe slovenskega jezika", ki bo prikazalo možnost vsakogar, da prispeva k postavitvi temelja za dober zaščitni zakon. SK BRDINA naproša udeležence zimovanja v Mariboru, da poravnajo plačilo v teku tega tedna. PD SLOVENEC Borst-Zabrežec vabi v petek, 20. t.m., ob 20.30 v Srenj-sko hišo v Boršt na REDNI OBČNI ZBOR. Priporočamo udeležbo! SKD PRIMOREC -Trebče prireja DRUŠTVENI VECER ob koncu leta v soboto, 21. t.m. od 20. ure dalje v Ljudskem domu. Zabavali se bomo s petjem, skeči, šaljivimi igrami, tombolo ob dobri kapljici in prigrizku. Pridite! Lepo bo! ZBOR pravoslavne cerkve sv. Spiridiona v Trstu iSCe pevce, predvsem druge tenorje in druge base. Pogoji: poznanje not, vsaj triletno petje v zboru, dober glas, ker or-ganik predvideva le 14 pevcev, ki pojejo v glavnem šestglasno. Interesenti naj tel. na St. 360891 zjutraj do 9. in po 19. uri. Cas prijave do 23. t.m. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ prireja SILVESTROVANJE: večerja, ples, sreColov, tombola, nagrajevanje najboljše torte. Rezervacije na tel. st. 51377 med 10. in 13. uro ter od 17. do 20. ure do 27. t.m. KD LONJER-KATINA- RA prireja v nedeljo, 22. t. m., od 10. do 11. ure OTROŠKI DIRENDAJ za otroke od 3. do 11. leta starosti. Za informacije in prijave sta na razpolago Jana (tel. 910178) in Vesna (tel. 910858). SKD CEROVLJE -MAVHINJE vabi elane in simpatizerje na 6. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 19. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRODAM enonadstropno hišo z vrtom na lepi lokaciji v LoCniku, Ul. Chiese Antiche 1. Tel. St. 0038665/28417. Y 10 FIRE LXIE, november '91, zelen metali-ziran, v odličnem stanju prodam za 7 milijonov. Tel. St. 214309. PRODAM Ford Scor-pio, 2.000 LE. Ghia s klimo ter ABS, letnik ’91 po ugodni ceni. Tel. St. 040/251234. PRODAM kombi Ford Transit za 9 oseb na bencin, letnik '80. Tel. po 19. uri na St. 229430. PRODAM kravo. Tel. St. 200078. PRODAJAM božične smrečice vseh velikosti. Družina Lupin, Ul. Trie-ste 347 (zraven goriškega pokopališča). Tel. St. 0481/21227. KOKOŠJA farma Srečko Tomšič - So-vodnje prodaja kokoši. Tel. St. 0481/882064 v večernih urah. ŠTUDENTKA nudi pomoč pri učenju osnovnošolcem in srednješolcem. Tel. St. 228382. DIPLOMIRANA medicinska sestra z izkušnjami nudi nego na domu. Tel. St. 309790 v večernih urah. ISCEM izkušenega električarja za prodajo električnega materiala. Tel. St. 0368/930625. CECILIA ima v Boljuncu ženski in moški frizerski salon. Urnik: vsak dan, razen ob sredah od 9. do 17. ure, v torek, 24. in 31. t. m. odprto od 8. do 19.30. GOSTILNA v Ric-manjih obvešča, da ima MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUESr-UI. Valdirivo36-l. nad. Tel. 361888-Fax 768697 Na tržaški univerzi je postal doktor elektronskega inženirstva Tomaž Petaros Iskreno mu Čestitajo in želijo obilo uspeha in zadoščenja v poklicu, ki si ga je izbral očka, mama, Matejka, brat AleS, sestri Mara in Nada, mati in tatko ter stric Stevo z družino Sara in Andrej Bole sta 16. decembra presrečna dočakala prihod prvorojenke Maje Njunemu veselju se z radostjo pridružujejo in Čestitajo nona, nonota ter vsi ostali svojci ob vikendih domačo žolco. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci St. 22. OSMICA je odprta pri Glavinovih v Lonjerju St. 255. ToCijo belo in Črno vino. Vabljeni! OSMICO je v Borštu odprl Danjel Glavina. Vabljeni ! OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo točenih in sortiranih vin. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BriSCek iz Brise. PRI BATKOVIH bo osmica odprta do 21. t.m., Repen St. 32. Vabljeni! PRISPEVKI V spomin na predrago Majdo Legisa por. Milic darujejo mož Rado 100.000 lir, mama in oCe 100.000 lir ter teti Nora in Zvonka 100.000 lir za OS Bazoviški junaki -Rojan. Namesto cvetja na grob Viktorja Carli daruje družina Petaros (Boršt 89) 20.000 lir za Skupnost družina OpCine. V spomin na Etko Križnic darujeta Boža in Pepi Cuk 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V spomin na Marijo Husu vd. Puntar darujejo Mirka PraSelj in sinovi 25.000 lir-za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na moža Bogomila Sirka darujeta Marija in Sonja Sirk 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob smrti Rudolfa Škabar daruje žena Slava 100.000 lir za repentabr-sko cerkev in 50.000 lir za MePZ Repentabor. Ob smrti očeta Rudolfa Škabar daruje hci Milena z družino 100.000 lir, družina Bertolino (Repen 29) 20.000 lir, družina Gomizelj-Skabar (Repen 32) 20.000 lir, družina Hrovatič (Col 40) 20.000 lir, družina Forza-Kjuder (Repen) 50.000 lir ter družina Vojko in Josip Simone ta (Zgonik) 50.000 lir za za repenta-brsko cerkev. Namesto cvetja na grob Alojza Ravbar daruje Ivanka Gerlanc Si-moneta 30.000 lir za re-pentabrsko cerkev. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. GORICA / SLAVNOSTNI KONCERT LJUBLJANA / OB PREDSTAVITVI ŠE OBRAČUN Proslava Kulturnega doma z Mariborsko filharmonijo Orkester je vodil tržaški rojak Boris Švara Sedem novosti Prešernove družbe Porast števila prodanih knjig in naročnikov Petkov koncert ob 15-letnici go-riškega Kulturnega doma, na katerem je nastopil eden izmed najbolj kvalitetnih slovenskih orkestrov, Mariborska filharmonija, je bil prav gotovo, poleg jubilejnega trenutka, tudi nadvse kakovosten in ubran glasbeni doživljaj. Orkester mariborske filharmonije (na sliki - f. Bumbaca) pod vodstvom tržaškega rojaka Borisa Švare je namreč številnim poslušalcem - med katerimi je bilo tudi veliko uglednih gostov, tako iz deleže FJK kot iz Slovenije - je s svojim ubranim izvajanjem že od prvega trenutka dalje znal povezovati istočasno glasbeni utrinek in vse simbolizme vloge goriškega Kulturnega doma, ki se prepletajo med kulturo v širšem pomenu besede, in pa specifično vlogo, ki jo kulturna ustanova kot je Goriški dom, opravlja v prid sožitja med Italijani, Furlani in Slovenci v tem narodnostno mešanem, obmejnem prostoru. Tudi sam program koncerta je zaobjemal skladbe širšega srednjeevropskega prostora slovenskih, nemških, italijanskih in hrvaških skladateljev. Koncert je namreč otvorila Mozartova skladba - uvertura Figarova svatba, nato pa je sledil VVeberjev Carostrelec, Rossinijev Seviljski brivec in Ver- dijeva Traviata. Po Bizetovi suiti iz opere Carmen je sledilo zaključno kolo Ero skladatelja Gatovaca. Koncert pa je v pravem slavnostnem slogu zaključila skladba slovenskega skladatelja Danila Švare »Prešeren« - uvertura. Publika se je s toplim ploskanjem zahvalila nastopajočim, slednji pa so ji za dodatek »pristavili« Dvoržakov Slovanski ples in to kot prava in najbolj primerna krona celotne proslave. Naj v zaključku še dodamo, da je bil 15. jubilej Kulturnega doma v Gorici zabeležen z nadvse uspelima manifestacijama. Poleg koncerta mariborskega orkestra so odprli tudi prvo skupinsko razstavo goriških umetnikov, koi so v teh letih o samostojno razstavljali v galeriji Kulturnega doma. Razstava bo na ogled le še do petka, 20. t.m., in to po sledečem urniku: od 9. do 13. ure, od 16. do 18. ure in v večernih urah med raznimi prireditvami. V ponedeljek so v Ljubljani v salonu Orhideja predstavili sedem novih publikacij Prešernove družbe, Vrba. Knjige so predstavili avtorji, urednika dr. Sandi Sitar in Ivan Bizjak ter predsednik založbe Ciril Zlobec, ki je poudaril, da povprečna naklada posamezne knjige znaša 9571 izvodov, kar pomeni, da so v primerjavi z lanskim letom dvignili prodajno raven knjig za 20 odstotkov. Prešernova družba, Vrba je vedno bolj pozorna na širok spekter bralskih interesov in pazi na razmerja med posameznimi žanri. V njihovi najnovejši ponudbi so knjige od koledarja, slikanice za najmlajše, romana, mladinskih in strokovnih knjig do niza Sto slovenskih, kjer spregovorijo o vsem živem in mrtvem na slovenskih tleh. Predsednik Zlobec je še dejal, da se trudijo, da z svojimi publikacijami zajamejo celotno populacijo. Kot prvo knjigo so predstavili Prešernov koledar 1997, ki ga je uredil Sandi Sitar in ima po njegovih besedah namen obveščati ljudi »o vsem mogočem in zanimivem«. Letošnji koledar prinaša obilico zanimivega leposlovnega branja za odrasle in mladino, anketo, intervjuje, predstavitev avtorjev Koledarske zbirke Prešernove družbe 1997, enigmatski kotiček in še mnogo zanimivih zapiskov. Za najmlajše bralce so poskrbeli s knjigo otroških pesmi Kadar kukavica zapoje avtorice Barbare Menart Senice, v kateri je za pisane in otrokom domače ilustracije poskrbela Jelka Reichman. V sklopu mladinske literature so izšle tri publikacije, in sicer dve mladinski povesti in roman. Velecirkus Argo je naslov knjige pisatelja Ferija Lainšcka. V tej mladinski povesti, ki jo je ilustriral Igor Ribic, nastopajo deklica Gela Gela, deček Tulsi in Čarovnik Garam Abdel Garam. Druga mladinska povest pisatelja Vitana Mala nosi naslov Nedelje nekega poletja in pripoveduje o trinajstletnem fantu, ki se druži z vrstnikom, ki se vseskozi hvali z uspehi pri deklicah. Za ilustracije je poskrbel Rudi Skočir. Roman Zob za zob je napisal pisatelj France Fajdiga in razodeva usodo dveh prijateljev, ki ju grozote druge svetovne vojne pahnejo na nasprotna bregova. V Prešernovi družbi, Vrba pa sta izšla tudi dva zelo zanimiva ilustrirana priročnika: Sto najlepših cerkva v Sloveniji je delo dr. Ivana Sedeja, kjer je za fotografije poskrbel Janez Klemenčič, v priročniku Sto slovenskih pripovednikov pa je dr. Helga Glušic zarisala izbor najpomembnejših uveljavljenih literarnih ustvarjalcev. Za fotografije je poskrbel dr. Tihomir Pinter. Vseh sedem publikacij je razpoznavnih po zeleni barvi trdnih platnic, ki jih je tehnično uredila in opremila Edita Kobe. Cvetka Cvet NOVA GORICA / GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA OPČINE / POBUDA ZBORA JACOBUS GALLUS Eksotika in domačnost Nastopili so Rijeko Katsumata, Dušan Kobal in A. Vodopivec V Frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi Gorici je v torek, 10. decembra zazvenel drugi koncert iz letošnjega cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška. Prireditelj, Kulturni dom Nova Gorica je tokrat na mali koncertni oder povabil tri glasbene umetnike, ki živijo in delujejo v goriškem in tržaškem kulturnem am-bientu. Pisani izbor vokalnih umetnin iz različnih glasbenih obdobij sta v predbožičnem vzdušju ob klavirski spremljavi Aleksandra Vodopivca občinstvu predstavila mezzosopranistka Rijeko Katsumata in tenorist Dušan Kobal. VenCek solističnih točk arij in samospevov sta koncertanta ob začetku in koncu večera »spletla« z dueti (Panis Angelicus C. Francka, La mente al cielo rivolgero - duet iz opere Trubadur G. Verdija), v dodatku pa postregla še z dvema glasbenima »cvetovoma« -in prav s tem poslednjim spevom koncertantov lahko še najbolje z besedo ilustriram zadnji glasbeni obisk v vrtu sv. Frančiška. Rijeko Katsumata, prva Japonka, ki je posnela slovenske ljudske pesmi in samospeve za Radio Trst A in že nekaj let Živi in deluje kot pevka v Trstu, je v vsej (za naše koncertne odre še vedno) eksotični »noši« solo pevke ljubko interpretirala krajšo ljudsko pesem svoje dežele. Dušan Kobal, akademski solo pevec, ki že več let z velikim entuziazmom (in aktivnostjo) zapolnjuje goriško pevsko kulturo različnih žanrov, pa je v dodatku postregel s priljubljeno pesmijo H. Volariča Oj, rožmarin. In tako kot so prav ti zaključni takti koncerta odslikali kontrastnost in drugačnost glasbene pripovedi, ki sta posledica dveh tako zelo oddaljenih kultur, ki jima pevca pripadata, vsebuje kontrastnost tudi njun pevski potencial. Edino stiCno točko Katsumate in Kobala bi lahko poiskali v njunem izpopolnjevanju: oba sta namreč študirala pri prof. Kurtu VVidmarju. Krhka japonska umetnica je s toplim in svetlim mezzosopranom pravo nasprotje pokončni drži slovenskega tenorista, interpreta, ki kljub svojim svetovljanskim hotenjem (v programskem smislu!) ostaja še najbolj prepričljiv v pesmi, ki označuje značilno »zdravo« (z romantično narodnostno Cu-teCnostjo prežeto) slovensko glasbeno ustvarjalnost. Ta bipolarnost nastopajočih, ki se je želela preliti v vseevropski glasbeni tok kot so ga ustvarjali in usmerjali G.F. Handel, W.A. Mozart, G. Bizet, S. Gounod, C. Franck ali G. Verdi, je postala rdeča nit večera, večera, ki ga je s korektno spremljavo še najbolje harmoniziral in poenotil tržaški pianist, dirigent in skladatelj Aleksander Vodopivec. Rijeko Katsumata je sicer lahko izvrstna glasbena pripovednica ljudskih pesmi, nikakor pa s svojim vokalom brez prave širine in volumna, glasovno khrko-stjo in večkrat vprašljivo dikcijo in tudi intonacijo, ne more prodreti v Car vokalne umetnosti naprimer Huga VVolfa. Njenim blagim in svetlim interpretacijam, ki ne odražajo nikakršne emocionalne individualnosti in zato zvenijo izpovedno siromašne, se na koncertu pridruži prodoren, močan tenor Dušana Kobala. Slednji je v prvih Haendlovih in Mozartovih pesmih še nesiguren in zato manj intonanCno precizen na začetkih skladb in v nastavku, v Bizejevem Agnus dei pa se primorski pevec razvname in popolnoma preda pato-su, ki je tako značilen za njegovo vokalno pripo-vednost. Katsumata in Kobal, dva zelo različna poustvarjalna lika, se na koncertnem odru sicer zavzeto soočata z vokalnimi deli velikih skladateljev, nikakor pa njuno podajanje - v marsičem zaznamovano z manjšimi izkušnjami koncertnega petja - še ne ponuja biserov sproščene vrhunskosti solo petja. Približujeta se ji v preprosti pesmi rodnega okolja, nikakor pa ne v repertoarju znanih in priljubljenih umetnin svetovnih mojstrov vokala. Tatjana Gregorič Božična zborovska revija V soboto, 14. decembra, je veliko število ljudi prisostvovalo izvedbi 6. zborovke božične revije, ki jo je v cekrvi sv. Jerneja na Opčinah priredil zbor Jacobus Gallus (foto KROMA). Cerkev je bila torej nabito polna, in to upravičeno, ker je bila revija na res dobri kakovostni ravni. Poleg organizatorjev, se pravi zbora Jacobus Gallus, sta nastopila še mešani zbor Pri-morec-Tabor iz Trebe in z Opčin ter Dvojezični zbor-Der zweisprachige Chor pedagoške akademije v Celovcu. Zbori so se občinstvu predstavili z zelo raznolikimi in pestrimi programi, ki so segali od renesančnih motelov in nabožnih skadb iz obdobja romantike do Črnskih duhovnih pesmi, slovenskih umetnih in ljudskih božičnih pesmi in celo do skladb iz daljne Afrike. Zbor Jacobus Gallus je pod vodstvom Janka Bana zapel Cantate Domino Claudia Monteverdija, O ..ipE magnum mysterium Pomponia Nenne, slovenski ljudski božični pesmi Svitej se svitej v priredbi Ubalda Vrabca in Na zapuoved je paršla v priredbi Pavleta Merkuja, Črnsko duhovno In the River of Jordan Ralpha Hunterja in angleško božično A Merry Christ-mas Arthura VVarrella. Zbor Primorec-Tabor je pod vodstvom Matjaža Otroci proti vojni V okviru miljskega festivala mladinskega gledališča bodo drevi ob 20.30 premierno uprizorili predstavo, ki jo namenjajo otrokom s celotnega območja bivše Jugoslavije. Gre za produkcijo festivala, ki je v sodelovanju s skupino La Piccionaia - I Carrara iz Vicenze pripravil »televizijsko zgodbo« ... In tako se je vojna končala (... E fu cosi che la guerra fini). Pripoved, na kateri slovi gledališka predstava, so pravzaprav napisali miljski otroci, udeleženci delavnice, ki so jo v okviru festivala organizirali pred dvema letoma. Pripovedno-slikov-no gradivo, ki so ga pripravili otroci miljske občine, je že izšlo v knjigi ... In tako se je vojna končala, izdala jo je miljska občina, založila pa založba E. Elle. Sedaj pa je nastalo še gledališko delo. S Čeka izvedel Kyrie Michaela Praetoriusa, beneški ljudski v Merkuje-vi priredbi Jezus je od smarti ustau in Dol pokleknimo, Arthurja Sulli-vana It Game Upon a Midnight Clear, Reginal-da Jacquesa, Rejoice and Be Merry ter tri božične Stefana Kovača (Ivana SCeka): Trije angleCki, Hej pastirci in Dete rajsko. Skupaj z zborom je nastopila tudi otroška skupina pevskega društva Primorec-Tabor. Dvojezični zbor, ki ga vodi Edi Oraže, se je predstavil z raznolkim programom: po skladbi iz pravoslavne liturgije Tebe pojem v uglasbitvi Dmitrija Bortnjanskega in slovenski Kedaj Zveličar prišel boš Angelika Hribarja, je nadaljeval s pesmijo Jubilate Deo Arilda Sandvolda, s Schubertovo Heilig ter z židovsko Radhalaila M. Freya in Y. Orlanda. Sledile so tri črnske duhov- ne: Elijah Rock Jestera Hairstona, Go Dovra M°' ses Alberta Hospa in Down by the Riversid6 Kirbya Shavva. Dvojezični zbor je svoj nastop zaključil z afriškima skladbama Baba ye tuli]6 skupine Black Voices in Nkosi sike lel’i Afrika neznanega avtorja, ki Je postala tudi južnoafriška državna himna. Vsi trije zbori so na koncu ob orgelski spremljavi Martina Vremca (ki je spremljal tudi nekaj skladb zbora Pm morec-Tabor) skupaj zapeli efektno skladbo Jea na Carmielleja Sain Saensa To Hite hostias m tako slovesno zaključi i letošnjo vsekakor uspelo izvedbo zborovke božič ne revije. Pevski ve cer pa se seveda ni konca zaključno pesmijo, Pa pa se je v sproščenem 1 ^ veselem vzdušju na na družabnosti ^ČEČENIJA / NEZASLIŠAN ZLOČIN V BOLNIŠNICI ZDA / KER SE JE SVET ZAVZEL ZA ŽIVLJENJE CVDELLA Ubili šest članov Rdečega križa Čečeni odkrito govorijo o provokaciji, ki naj bi zaustavila mirovni proces v Čečeniji Vrhovno sodišče je odložilo eksekucijo Obsojenec prepozno predložil dokaze o nedolžnosti NOVJE ATAGI, GROZNI - Mednarodni °dbor Rdečega križa (ICRC) je vCeraj potrdil, da so neznanci v noči na torek v ceCenskem mestu Novje Atagi ubili sest Pripadnikov te človekoljubne organizacije, Bled njimi pet žensk. Predstavniki RdeCega križa v Ženevi so incident označili za umor, medtem ko nekateri Čečenski politični voditelji menijo, da je slo za »politično provokacijo«, ki naj bi ogrozila izvedbo predsedniških in Parlamentarnih volitev, predvidenih za 27. januar. Rusko zunanje- mninistrstvo je izrazilo upanje, da inicident ne bo ogrozil nhrovnega procesa v separatistični republiki, ki jo Moskva želi obdržati v svojem objemu. »Pretreseni smo, besni. To je grozljiv zločin,« je izjavil tiskovni pred-$tavnik ministrstva Genadij Tarasov, “vendar seveda upamo, da to zločinsko dejanje ne bo negativno vplivalo na mi-rovni proces.« Bolnišnico v Novjem Atagi je norveška Veja Redečega kriza odprla avgusta, pri čemer so varnost osebju zagotavljali tako čečenski kot ruski predstavniki. Vendar pa to očitno ni zadostovalo, saj so se neznanci ponoči zlahka pretihotapili v poslopje in postrelili osebje med spanjem. »Ostro obsojamo ta napad, ki je resna kršitev medna-mdnega humnitamega zakona. Bolnišnica j6 bila jasno označena z rdečim križem,« je izjavil tiskovni predstavnik organizacije v Ženevi Tony Burenger. »To je bil umor.« Bureneger je še sporočil, da so umorjene delavke in delavec prišli iz Norveške, Ni- zozemske, Kanade, Španije in Nove Zelandije in da je Rdeti križ že začel umikati svoje pripadnike iz GeCenije. Lokalni prebivalci, ki dvomijo v iskrenost ruskih mirovnih obljub, ostro obsojajo umore. »Poskušamo raziskati incident, vendar sem prepričan, da gre za provokacijo proti Čečeniji, proti miru v GeCeniji,« je izjavil čečenski policist. »Prepričani smo, da je vpletena ruska obveščevalna služba.« Sovraštvo in nezaupanje očitno moCno ogroža krhek mirovni proces, ki neprestano doživlja nove udarce. Eden izmed Čečenskih poveljnikov, zloglasni Sahnan Radujev, je včeraj zatrdil, da ga nihče ne more prisiliti, da bi osvobodil 21 ruskih policistov, ki jih je zajel v soboto. »Moje enote so na stopnji največje pripravljenosti. Ge se želijo - Rusi ah CeCeni - boriti z mano, naj pridejo sem in videti bomo, kdo bo zmagal.« Približno 60 njegovih borcev je v ruskem mestu Penza razorožilo in ugrabilo policiste, ki so skušati ustaviti Radujevo vozilo, ki je drvelo proti Dagestanu. Čečenski separatistični voditelji so skušali vso zadevo rešiti po najmimejši poti, po kateri ne bi ogroziti ruskega umika iz njihove domovine, vendar se je Radujev uprl. Od ruskih oblasti namreč zahteva uradno opravičilo za pokvarjen izlet v Dagestan. »Mogoče bom katerga izmed njih v znak dobre volje izpustil, vendar pa jih bom zadržal najmanj enajst, dokler ne dobim opravičila,« je sporočil Radujev. VVASHINGTON - Joseph 0’Dell (na sliki AP) ne bo drevi končal svojega življenja na električnem stolu. Ameriško vrhovno sodiSCe je namreč včeraj odložilo eksekucijo, tako da bi lahko proučilo 0’Dellov priziv. To naj bi se zgodilo Sele januarja, ker je malo verjetno, da bi se deset sodnikov vrhovnega sodisca sestalo med božičnimi in novoletnimi prazniki. To je prvi konkretni rezultat pritiskov in zgražanja vse mednarodne javnosti ob tem nezaslišanem primeru. 0'Della so obsodili na smrt leta 1986, ker naj bi leto prej posilil in ubil Helen Shartner. Obsojenec je nato prepozno predložil dokaze o svoji nedolžnosti, in sicer po enaindvajsetem dnevu od razsodbe, tako da teh dokazov sodstvo iz Virginije ni hotelo upoštevati. 0’Dellovi dokazi so skrajno prepričljivi: analiza DNK in sperme, razbremenila ga je tudi glavna priča, ki ga je obtožila, ker so ji obljubili nižjo kazen za neki drugi zločin. Da pa bi bila mera polna, je posiljst-vo in umor Helen Shartner priznal neki drugi zločinec, ki pa ga sedaj ne morejo zaslišati, ker so ga medtem zaradi nekega drugega umora že usmrtili. 0’Dell je torej za nasprotnike smrtne kazni nedolžen človek, njegova usmrtitev pa pravi zločin. Virginijski guverner George Allen, ki bi edini lahko pomilostil 0’Della, pa je bil gluh na vse pozive. Se vec, izklopil je svoj telefaks, ker so se na njegovi mizi grmadile peticije in pozivi državnikov, organizacij in navadnih ljudi. Papež Janez Pavel H., ki je zaman prosil za življenja dveh obsojencev iz Nebra- ske in Teksasa, se ni spuščal v vprašanje 0’Del-love nedolžnosti, predsednika Clintona je pozval, naj se zavzame za 0’Della v imenu »svetosti človeškega življenja«. Bržkone ne bomo nikoli izvedeli, ali je Clinton, ki je poleg papeževega prejel pozive državnikov iz skoraj vsega sveta, predlagal vrhovnemu sodiSCu suspenzijo eksekucije, ker je to v nasprotju z načelom delitve oblasti. Vsekakor pa je lahko vsakomur jasno, da so se ZDA znašle na zatožni klopi. Prav zato so nekateri predlagali, da bi tujina zaCela bojkotirati proizvode iz Virginije, ker Američani ne poznajo zakona pravice, a dobro poznajo zakon profita. Guverner George Allen bi moral bržkone ukrepati, ko bi v tujini zaceli bojkotirati že cigarete tobačnega velikana Philip Morris. Do tega pa skoraj gotovo ne bo prišlo, ker je malo verjetno, da bi po odložitvi vrhovno sodišče zavrnilo dokaze o 0’Dellovi nedolžnosti. LJUBLJANA / PREDSTAVNIK! STRANK VCERAJ PRI KUČANU SRBIJA / KER PROTESTU NI VIDETI KON C A Nova neformalna pogajanja za izbiro kandidata za mandatarja Favorit ostaja dosedanji predsednik Janez Drnovšek Miloševič mizlično išče izhod iz sedanje krize To mu mora čimprej uspeti, ker se je že začel osip v režimskih vrstah, ki so se zbale ljudskega vrenja LJUBLJANA - Včeraj je predsednik države Milan KuCan opravil drugi krog neformalnih Pogajanj s predsedniki nekaterih parlamentarnih strank, namen pogovorov pa je bil narediti korak naprej v izbiti kandidata za mandatarja. KuCan se je najprej srečal s predsednikom Liberalne demokracije Slovenije Janezom Drnovškom, ki je po srečanju izjavil, da je predsedniku države povedal, da je njegova kandidatura za mesto mandatarja še vedno aktualna, saj so boj za mesto predsednika vlade obljubili tudi vodičem pred volitvami. Zato, je dejal Drnovšek, je Kučanu povedal, naj s to kandidaturo računa. Na vprašanje, kaj meni, koga bo Kučan predlagal za mandatarja najprej, je Drnovšek povedal, da je veliko odvisno tudi od pogovorov predsednika države s predsedniki nrugih strank. Glede zagotavljanja podpore iz vrst poslancev strank slovenske Pomladi pa je Drnovšek povedal, da upa, da bo parlament uspel razrešiti pat pozi-c|i°, ki je bila zelo vidna pri glasovanju o predsedniku državnega zbora, ki je bil izumljen Sele v drugo, potem ko Je bil dosežen dogovor med poslanskimi skupinami. Predsednik države je vCe-raj sprejel tudi prvaka Slo- venske ljudske stranke Marjana Podobnika, ki je pogovore s Kučanom označil za koristne, saj je ocenil, da si predsednik države prizadeva, da bi našel kandidata, ki bo v parlamentu dobil kar najširšo podporo. Le tak kandidat bi namreč po Podobnikovem mnenju Sloveniji lahko zagotovil trdno in stabilno vlado. Kučanu je povedal, da Slovenska ljudska stranka ne bo prelomila besede, ki jo je dala še pred volitvami, da bodo namreč imele pri sestavljanju vlade za njih prednost stranke slovenske pomladi. V zvezi s tem naj bi predsednik KuCan dejal, da taksno načelnost spoštuje, da pa bo vendarle treba z dogo- vorom priti do trdne vladne večine. Marjan Podobnik je tudi povedal, da je dobil vtis, da bo pedsednik mandatarja predlagal še pred koncem letošnjega leta. Interes za sodelovanje med strankami se namreč zveCuje, je povedal Podobnik, kar pa se tiče Slovenske ljudske stranke, je povsem vseeno, ali b'o prvo priložnost za sestavo vlade dobil predsednik Liberalne demokracije Slovenije, kar pa ne pomeni, da bo dobil podporo iz vrst poslancev SLS. V prostorih poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije pa sta se vCeraj sestali tudi delovni skupini LDS in DeSUS, ki sta se po besedah predsednika LDS Janeza Drnovška pogovarjali o nekaterih temah, ki bi jih v primeru njegove izvolitve za mandatarja skupaj uveljavili in vključevali v glavne cilje ekonomske politike. Pogovori so bili torej vsebinske narave in so po Drnovškovih besedah presegali vprašanje podpore v njegovi kandidaturi. Predsednik DeSUS Jože GlobaCnik pa je o pogovorih z Drnovškom povedal, da vztrajajo pri uresničevanju nekaterih njihovih programskih ciljev, pri čemer ne zanemarjajo splošne ekonomske situacije v državi. BEOGRAD - Srbski predsednik Slobodan Miloševič je vCeraj sprejel delegacijo Študentov iz Nisa (na stiki AP), ki je v dokaz, da s svojimi zahtevami misli resno, 240 km dolgo pot do prestolnice prepešačila. Mladi »Nišlije« so prvemu možu režima prinesli kopije zapisnikov s spornega drugega kroga lokalnih volitev. »Miloševič nam je zagotovil, da bodo vsi, ki so kršili zakon, kaznovani,« je po prihodu iz zgradbe predsedstva povedal Predrag GvjetiCa-nin, asistent na Filozofski fakulteti v Nišu. Med drugim je pojasnil tudi, da so študentje med pogovorom namerno prekinjali Miloševiča, da bi »preprečili morebitne montaže državne televizije«. Medtem ko je bila niška delegacija na obisku pri srbskem predsedniku, pa se je pred republiško skupščino - prvič, odkar je Srbijo zajel val protestov - zbralo tudi približno tisoč delavcev. Tem so se kmalu pridružiti še beograjski Študentje, ki so pred tem opraviti zdaj že tradicionalni vsakodnevni pohod po ulicah glavnega mesta. Demonstranti so vpili protirežimska gesla in skusali poslati jasno in predvsem glasno opozorilo socialističnim poslancem, ki so prav v tem Času v skupščinskem poslopju zaceli svoje prvo redno zasedanje; zgolj socialističnim zato, ker so ti zasedati sami, saj se parlamentarci iz vrst opozicijske koalicije.Skupaj sploh niso pojaviti v prostorih skupščine, poslanci SeSljeve radikalne stranke pa so sejo zapustili, potem ko je bila zavrnjena njihova zahteva po neposrednem televizijskem prenosu. Predstavniki SPS so tako sami sprejeti lasten predlog o organiziranju medstrankarske razprave o spornih vprašanjih, povezanih z minulimi lokalnimi volitvami. Opozicija je ta predlog že pred dnevi zavrnila z utemeljitvijo, da dialog ni mogoC, dokler oblasti ne priznajo poraza. Včeraj se je sestala tudi Črnogorska skupščina in med drugim razpravljala o aktualni politični situaciji v sosednji republiki. Za razliko od srbskih kolegov so tamkajšnji vladajoči socialisti pokazali določeno mero razumevanja za zahteve opozicije in sprejeli predlog koalicije Narodna sloga, da parlament uvrsti položaj v Srbiji na dnevni red seje. Črnogorski premier Mile DukanoviC je v ponedeljek celo odkrito dejal, da bi bilo za vodstvo v Beogradu najpamet- neje priznati izide drugega kroga glasovanja za lokalne organe oblasti, torej zmago opozicije, ker »zgodba o tem, kako je opozicija manipulirala z rezultati volitev, deluje zelo neprepričljivo, saj se ve, da glasovanje vedno in povsod poteka pod pokroviteljstvom vladajočih struktur«. Pritisk na Slobodana Miloševiča se iz dneva v dan stopnjuje, po najnovejših informacijah pa v tem trenutku v Ženevi že pospešeno oblikujejo delegacijo, ki bo prišla v Beograd preverit, kdo »ima prav«, režim ali opozicija. Predstavnik Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi je vCeraj pojasnil, da datum prihoda delegacije sicer še ni znan, prav tako pa še ni jasno, kdo jo bo vodil. Najpogosteje se v zvezi s tem omenja ime nekdanjega španskega premiera Felipeja Gon-zaleza. Maja MarSidevid NAČRTI IN CILJI ZDRAVSTVENE USTANOVE VISOK JUBILEJ /OBELEŽILI SO GA V NEDELJO Tudi prihodnje leto v znamenju varčevanja Beg pacientov stane 36 milijard - Manjka denar za dokončanje bolnišnice v Tržiču 35 let delovanja ŠZ 0lympija Nagovor predsednika Simona Komjanca Ob obletnici so pripravili tudi brošuro V zaCetku leta 1996 je zdravstvena ustanova, sicer nekoliko z zamudo, predstavila načrt delovanja javne zdravstvene službe, te dni pa je v razpravi osnutek načrta za 1997. Posvetovanja, ki so se že pričela, se bodo predvidoma zaključila konec januarja. Že februarja ali marca bo načrt, morda z manjšimi popravki, stopil v veljavo. Takoj velja povedati, da glede splosne usmeritve in ciljev, v primerjavi z naCrtom za leto 1996, ni bistvenih sprememb. Čaka nas Se eno leto v znamenju strogega varčevanja, oziroma zelo skrbnega gospodarenja z materialnimi sredstvi, prizadevanj za zagotavljanje kakovostnih storitev, nadaljevanje postopka za optimalno integracijo med bolnišnicama v Gorici in Tržiču. To sta na včerajšnjem srečanju z novinarji povedala generalni ravnatelj Zdravstvene ustanove dr. Baratti in pomočnik dr. Fur-lanis ter obenem podrobneje prikazala glavne cilje. Nekaj novosti se obeta glede gradnje bolnišnice v Gorici, pravzaprav glede izdelave naCrta in priprave ustrezne dokumentacije. Ta postopek naj bi se zaključil v približno dveh mesecih, zatem pa bo treba iskati potrebna denarna sredstva. Januarja (datum srečanja je že doloCen) naj bi končno razrešili vozel v zvezi z usodo bolnišnice Usmiljenih bratov. Zdravstvena ustanova meni, da bi ta struktura tudi v bodoče morala ohraniti pomembno vlogo na specifičnem področju rehabilitacije. Načrt reorganizacije (po departmanih), ki že daje pozitivne rezultate naj bi v prihodnjem letu izvedli v celoti; budno bodo nadalje spremljali proces integracije med bolnišnicama v Gorici in TržiCu. S krajšanjem trajanja hospitalizacije in zmanjševanjem števila bolniških postelj (predvideno je celo trimesečno preverjanje in usklajevanje) naj bi privarčevali znatna sredstva ter se približali predpisanemu standardu. Zasedenost v goriski bolnišnici je bila letos 61 odstotna, v TržiCu pa 59, 5 odstotna, standard pa predvideva 75 odstotno zasedenost. Investicij bo v prihodnjem letu bolj malo, vsega okrog 6, 4 milijarde lir. Okrog 4 milijarde bodo namenili za nakup nove opreme, saj je to predpogoj za zagotavljanje oziroma ohranjanje kakovostnih storitev. Dobri dve milijardi pa naj bi namenili v sklad, ki ga bodo uporabili za dokončanje bolnišnice v TržiCu. Ugotovili so namreč, da bo treba zgraditi še povezovalni objekt med že obstoječo strukturo in tisto, ki je v gradnji. Čudno se sliši, a za to še ni bil izdelan izvršilni načrt, manjkajo pa seveda, tudi denarna sredstva. Kako bo Zdravstvena ustanova poslovala v prihodnjih letih je odvisno tudi od tega, v kolikšni meri bodo uspeli zajeziti beg pacientov, ki je, po podatkih za tekoče leto, dosegel zaskrbljujoče razsežnosti. Vsak Četrti pacient z Goriškega se za zdravljenje obrača na javne in zasebne strukture izven naše pokrajine, Čeprav smo priča tudi tokovom v obratni smeri. V številkah to pomeni, da odteka 36 milijard lir, medtem ko jih pridobimo le 11 od pacientov, ki se zdravijo na Goriškem. Obvestilo o predpisih ki urejajo prodajo pirotehničnih izdelkov Umetni ognji niso igrače, posebej še, če z njimi ne ravnamo previdno, oziroma če uporabljamo materiale, ki nimajo ustreznega dovoljenja za prodajo in ki se zato smatrajo kot nevarna eksplozivna sredstva. Goriška kvestura je te dni objavila sporočilo, ki velja predvsem za trgovce, vendar pa je koristno, če so z njim seznanjeni tudi kupci pirotehničnih izdelkov. Blago, ki je v prodaji, mora imeti jasno oznako izdelovalca (če gre za uvožene izdelke tudi uvoznika); označeno mora biti komercialno ime izdelka; številka in datum ministrskega dekreta ki odobrava proizvodnjo oziroma uvoz. Izrecno mora biti navedeno, da je blago v prosti prodaji, priložena morajo biti navodila za uporabo, vsi napisi morajo biti v italijanščini. Izdelki, ki niso ustrezno označeni se smatrajo za eksploziv za kar veljajo zelo strogi predpisi. Športno združenje 01ympia praznuje letos 35. obletnico delovanja. Niz pobud ob visokem jubileju se je začel junija s prireditvijo odmevnega ženskega mednarodnega odbojkarskega turnirja, končal pa z nedeljsko slovesnostjo in predstavitvijo brošure v Kulturnem centru”Lojze Bratuž”. Športni delavci tega društva so se bali, da ne bodo napolnili velike dvorane, a pokazalo se je, da je bil njihov strah odveč, saj se je slovesnosti udeležilo res lepo število elanov, gostov in prijateljev društva. V svojem uvodnem pozdravu je zdajšnji predsednik SZ 01ympia Simon Komjanc podal kratek pregled petintridesetletnega delovanja od tistega 24. marca 1961. leta, ko je bilo društvo ustanovljeno v dvorani Marijine družbe na Placuti. Delovanje društva, je dejal Komjanc, je vseskozi temeljilo na etičnih in moralnih vrednotah in skrbi, da se iz Športnika razvije človek. Velik trenutek je za društvo pomenila izgradnja lastne telovadnice, ki jo je Komjanc ocenil za najbolj funkcionalno v goriski pokrajini. Predsednik je z zagrenjenostjo ugotovil, da levi tabor v zamejstvu kot tudi matica dolga leta nista cenila delovanja društva in sta to delovanje celo ovirala. Enakopravna je 01ympia postala šele po osamosvojitvi Slovenije, je dejal Komjanc, da pa je na primer od Kmečke banke dobila enako visoko podporo kot drugo slovensko društvo v Gorici je moral za ravnateljsko mizo sesti Italijan. Danes se društvo uspešno udejstvuje zlasti v odbojki, aktivno pa je tudi na področju smučanja. Posebno občuteno je bilo na slovesnosti imenovanje prof. Martina Krannerja za častnega predsednika društva, saj je prav on kot atlet, trener in mentor nesporno najbolj zaslužen za nastanek in razvoj SZ 01ympia. Kranner je v svojem zahvalnem posegu naglasil, da je načelo zdrav duh v zdravem telesu še vedno aktualno, društvo pa mora v sedanjih časih, ki jih označuje potrošništvo, še v večji meri kot doslej, skrbeti za vzgojo svojih mladih članov. Potem ko je časnikar Saša Rudolf predstavil lično brošuro, ki jo je društvo ob podpori Sveta slovenskih organizacij izdalo ob obletnici, so sledili pozdravi predsednika SSk Marjana Terpi-na, pokrajinskega pred- sednika FIPAV Angela Bocciera, Damjana Paulina za SSO, Fabrizia Bre-sigarja za deželni odbor FIPAV, Marka Lutmana za ZSSDI, Marjana Černiča za Sočo (zavzel se je za to, da bi prof. Kranner ju podelili Bloudkovo nagrado) in nekdanjega predsednika Jožeta Vrtovca. Vodstvo društva je ob jubileju podelilo spominska priznanja dosedanjim predsednikom Ivanu Černiču, Marjanu Visintinu, Karlu Brešanu, Jožetu Vrtovcu in Mirku Špacapanu, trenerjema Vojku Jakopiču in Mirandi Kristančič, dolgoletnima zvestima navijačema Cirilu Terpinu in Žani Mize-rit ter predstavnikom olimpijskega odbora in odbojkarske zveze. Slovesnost je povezoval Andrej Vogrič, z uglašenim nastopom pa so jo popestrili člani novogoriškega kvarteta Vox. (ak) Foto Bumbaca. NOVICE Ponatis zemljevida Goriško-Gradiščanske SLORI v Gorici je v teh dneh izdal ponatis slovenskega zemljevida Goriško-Gradiščanske pokneže-ne grofije s Trstom in okolico, ki ga je natisnila leta 1905 goriška tiskarna Gabršček. Zemljevid, katerega diapozitiv za tiskanje je posodila uprava muzeja v Solkanu, je izšel v dveh inačicah: stenska meri 95x130 cm, priročna pa 35x50 cm. Naklada obeh bo zadoščala za razne ustnove. Sole in tudi zbiratelje-posameznike, ki bi zemljevid želeli imeti. Za informacije telefonirati na številko 81827. Bencinske bone uporabiti do 31. decembra Trgovinska zbornica opozarja na skorajšnjo zapadlost bencinskih bonov za leto 1996. Bone je treba vsekakor uporabiti do 31. decembra letos. Zbornica obenem sporoča, da bo prvi kontingent bonov za leto 1997 na razpolago že 2. januarja. Nakaznice bo treba prevzeti do 15. februarja. Knjiga o Krminu Na županstvu v Krminu bodo drevi, ob 20.30, predstaviti knjigo Donate Degrassi "Cormons nel Medioevo" (Krmin v srednjem veku). Delo bo predstavil prof. Silvano Cavazza s Tržaške univerze. Knjiga je izšla pri založbi Edizioni della Laguna. Pokrajinski svet jutri in v petek Goriški pokrajinski svet bo v tem tednu zasedal dvakrat. Prva seja je sklicana jutri, 19. t.m. ob 17.30, druga pa v petek, ob 15.30. Dnevni red obsega 21 različnih vprašanj. VRH / KD DANICA Veselo srečanje z bradatim svetnikom »Dragi sv. Miklavž, letos sem bil zelo zelo priden, ubogal sem mamo in očeta, se redno učil in pomagal starejšim osebam, zato prosim, da bi mi prinesel nove igrače, Čokolado in bombone. Prosim te tudi, da bi poskrbel, da bi biti vsi ljudje zdravi, da bi ne bilo vojn, in da bi ne bil noben otrok na svetu več lačen. Hvala.« Vsakoletno pismo, vsakoletne prošnje, ki jih možicek prejme vsakega 5. decembra. Na Vrh je Miklavž prišel 6. decembra. Po treh pesmicah, ki jih je zapel OPZ Vrh sv. Mihaela pod vodstvom Marjanke Cevdek, kratkem recitalu deklet in nastopu harmonikarja Glasbene matice Julijana Černiča, je bradati starec potrkal na vrata centra Danica in v spremstvu črnega hudiča in svetlega angela stopil med številno občinstvo. Začelo se je toliko pričakovano obdarovanje. Tudi starejši so stopiti pred bradatega starčka , pred njim poklekniti, kaj zapeti ali zmotiti. Večer je potekel v izredno veselem razpoloženju in pravzaprav prehitro je prišel čas slovesa. Vse otroke je Miklavž se dodatno obdaril z bomboni in čokolado ter odšel. Predstavniki KD Danica so Miklavža sicer povabiti na zakusko, toda dobri starček je imel pred sabo Se dolgo pot in je vabilo odklonil. Obljubil pa je, da bo prihodnje leto spet obiskal ta kraj in takrat se bo zagotovo več časa zadrZal v prijetni vrhov-ski družbi. (VD) PODGORA Otroci so Miklavža sprejeli z veseloigro Mladi člani dramske skupine PD Podgora so pripraviti letošnje miklavže-vanje z učenci 4. in 5. razreda osnovne šole Josipa Abrama iz Pevme. Duhoviti igralci so se predstavili s šaloigro Na Miklavžev večer, s petjem in recitacijo pa so sodelovali še mlajši otroci in učenci. Videli smo, kako so na Miklavžev večer nestrpni in živčni tudi v nebesih in v peklu. Občudovali smo šaljivega Petra, razigrano Befano, nestrpnega Se-rafina, originalno Genovefo, starokopitnega Cirileta, navihane angelčke, Luciferja in Kunegondo, ki sta se kregala, Gaudentiusa, ki je nad vsem modroval in nagajive hudičke. Mladi igralci so se izkazali tudi kot odlični zborovski in pevci solisti, saj so se prizori prepletati tudi s skupinskim in solopetjem ter baleti. Smeha na pretek in velik aplavz za vse! Ob koncu pa nas je obiskal priljubljeni sv. Miklavž z darovi. Otroci so mu pogumno odgovarjali, peli, recitirali, motiti. Najlepša hvala učiteljici Lidiji Jarc, ki je kot običajno tudi to igro sestavila in zrežirala, voditeljicama mladinskega zbora Sabini Antoni in Katji Ban-delli, ter Roberti Godina, ki je zbor spremljala s kitaro. Starši mladih igralcev si želimo, da bi bilo takih prireditev še več, saj otroke bogatijo in zabavajo. Obnovljen cerkveni lestenec V soboto, 7. decembra, so v Podgori praznovali. Župnik Tvrdko je blagoslovil obnovljeni cerkveni lestenec, ki ga je po prvi svetovni vojni grofica Attems darovala cerkvi. Pet skrbnih žena je lestenec podrlo, opralo in spet sestavilo, kar je zahtevalo veliko dela in potrpljenja. Vsem njim v zahvalo tudi šopek cvetja. V polni luCi je lestenec spet zablišCal po nežni melodiji Večerni zvon, ki jo je zapela skupina Akord. Med mašo je mešani pevski zbor Podgora pod vodstvom dr. Mirka Špacapana, pel latinsko Brucknerjevo mašo, na orgle jih je spremljala Dabie Vodice. Sledila je družabnost v župnijski dvorani. Bilo je res lepo. Marzia je Paolu Coli povila prvorojencka Cristiana Srečnima staršema Čestitamo, malemu bodočemu odbojkarju pa Želimo velikosrece in zdravja. Igralci, igralke in odborniki OK Val KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00»A spasso nel tempo«. M. Boldi, C. De Sica. a prireditve GLASBENA MATICA -GORICA vabi na Praznično glasbeno voščilnico, ki bo jutri, 19. decembra, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Nastopajo gojenci šole Glasbene matice. OSNOVNA SOLA VRH in VRTEC RUPA vabita na božičnico danes ob 18. mi v kulturnem centra Danica na Vrhu. SEKCIJA RITMIKE ^ ORODNE TELOVADBE SZ DOM GORICA vabi na Božično akademij0 (prikaz 3-mesečnega dela), ki bo v petek, 20. decembra, ob 20.15 v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Poleg ritmicark in orodnih telovadcev, bodo sodelovati še člani-drugih sekcij Doma ter skupina “Show dance ZSKD. Vstop je prost -prostovoljni prispevki gredo v dobrodelne name- KD DANICA in KD OTON ZUPANČIČ prirejata v petek, 20. decembra, ob 20.30 kulturni veCer v domu Danica na Vrhu ob 20-letnici pobratenja društev. Nastopili bodo dekliški zbor Danica, MePE Oton Zupančič in otroški zbor Oton Zupančič. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo silvestrovanja v soboto, 28. decembra, v restavraciji “Al Fogolar’ v Gaglianu. Odlična večerja, glasba, jubilanti in zabava-Vpisovanje še danes, l®' t.m., pri poverjenikih in ua sedežu. PIHALNI ORKESTER KRAS priredi v soboto, 2l-decembra, ob 20. mi v župnijski dvorani v Doberdoj bu božični in novoletuj koncert. Nastopajo tudi ansambel Zamejski kvinte ter dekliški in moški peV ski zbor Jezero. ig______________IZLEI! SPD - Smučarski odsek prireja 19. januarja avtobu sni izlet na Zoncolam Prijave na sedežu druStv do vključno 10. janaurja- 3__OBVESmA OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH obvešča, da bo od 20. decembra 1996 do 5. januarja l«9 zaprta. ■ ■ LEKARN^ na LEKARNA RO, Carduccije-el. 530268. NA LEKARNA !KA 2, Ul. Mam :1. 480405. NA LEKARNA ^T1 , M# _ ITALIJA / POROČILO IZVEDENCEV MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA Italija je na dobri poti, toda potreben bo dodaten napor Polemike izziva zlasti priporočilo, naj vlada še oklesti pokojnine RIM - Italija se mora 0Premiti, da bo lahko od samega začetka pristopila k Evropski monetarni uniji. Ko je italijanska vlada stavila na vstop v EMU, le sprejela pomemben iz-2iv: ob zmagi bo nagrada yišja, toda morebitni poraz “o zahteval višjo ceno. Zato mora Italija zmagati. Tako so v zaključku svojega poročila o Italiji Opisali izvedenci Mednarodnega denarnega sklada. Poročilo, ki je bilo ubjavljeno v ponedeljek, je takoj izzvalo kopico pole-tuik in sicer o tem, ali je kalija na pragu Evrope in 0 tem, ali je možno koreni-teje zarezati v skrbstvo in pokojnine, kot predlagajo 'zvedenci MDS. . Iz poročila namreč 'zhaja, da je Italija v zadnjem Času dosegla pre-oejšnje rezultate na poti stabilizacije cen in uravnovešanja proračuna. K temu i® prispevala zlasti zadnja vlada s svojimi ukrepi, ki ortiogocajo Italiji ambicijo, ua je v prvi skupini držav, tu bodo pristopili k skupni 6Vropski devizi. Toda v Zakladni minister Carla Azeglio Ciampi (AR) vladnih ukrepih, trdijo iz- vo in pokojninski sistem, vedenci, ni vse zlato, kar Reforma, ki je bila sprejeta se sveti. Finančni zakon lani, menijo izvedenci, je po njihovem mnenju ni prekinila s prakso pretek-nacel dveh strukturnih losti in vnesla pozitivne problemov, kot sta skrbst- novosti. Negativna plat pa ^NEMČIJA / BUNDESBANK O GOSPODARSKEM $TANJU}-| Izven maastrichtskih norm Previsok državni primanjkljaj in previsoka zadolžitev BONN - V letu 1966 bo državna Zadolžitev Nemčije Se narasla v pri-merjavi s prejšnjim letom in se bo dodatno oddaljila od 3 odstotkov bruto nacionalnega proizvoda, ki jih je presegla v letu 1995, torej od Uteje, ki jo maastrichtski sporazum ocenjuje kot najvecno možno za tretjo fazo evropske monetarne Unije. Tako piSe v zadnjem meseC-Uem poročilu nemške nacionalne banke Bundesbank, ki je bilo objavljeno včeraj. V poročilu je med drugim napisa-Uo, da bi »napori javnih uprav za skrčenje izdatkov utegnili biti nezadostni za preprečitev povečanja državnega primanjkljaja, ki je lansko leto znašal 110 milijard nemških ^ark.« Nemška državna banka pou- darja, da je treba pri tej oceni upoštevati, da se bo letna bilanca sistema socialnega skrbstva končala z večjo izgubo kot lansko leto, kar pomeni, da bo državni primanjkljaj višji od primanjkljaja v lanskem letu, ki je že znašal 3, 5 odstotka bruto nacionalnega proizvoda, torej pol odstotka veC, kot to veleva maastrichtska pogodba. Sicer pa ima Nemčija težave tudi z drugimi maastrichtskimi pokazatelji. Tako naj bi v letu 1996 državna zadolžitev presegla 60 odstotkov bruto državne proizvodnje, kar prav tako pomeni prekoračitev maastrichtskih določil. Skratka, prehod na evropsko denarno enoto tudi za Nemce ne bo tako lahek, kot je sprva kazalo. Predsednik vlade Romano Prodi (AP) je, da jih je preveč razvodenila v Času in da bodo predolgo v veljavi nekatere anomalije kot na primer starostne pokojnine in nesimetrično obravnavanje odvisnih in neodvisnih delavcev. Poleg tega se izvedenci Zavzemajo za izboljšanje skrbstvenega sistema, predlagajo strožjo uporabi ticketov, da se zajezi povpraševanje po zdravstvenih storitvah in zahtevajo doslednejše spoštovanje prepovedi novih zaposlitev v javnih službah. Predvideno je tudi, da bo morala spomladi vlada z novimi ukrepi v obsegu 13-14 tisoč milijard lir uravnovesiti bilanco, če bo hotela zadostiti pogodbi iz Maastrichta. Po mnenju opozicije je poročilo izvedencev Mednarodnega denarnega sklada dokaz, da je Italija že izven Evrope in da ne bo mogla pristopiti k Evropski monetarni uniji. Tudi to poročilo naj bi bilo dokaz, da dvakratni zaporedni ukrepi Prodijeve vla- de niso dosegli zaželjenega rezultata, ampak so se izkazali za škodljive. Povsem nasprotno je mnenje Oljke in vlade. Poročilo je dokaz, da je Italija na pravi poti in je »spodbuda za nadaljevanje sanacijskih naporov,« je menil predsednik vlade Romano Prodi. Podobna je bila tudi ocena zakladnega ministra Carla Azeglia Ciampija. Po njegovem mnenju so sicer vladni ukrepi zadostni, da bi omejili primanjkljaj na 3 odstotke bruto državnega proizvoda. »Preverili bomo učinkovitost in po potrebi ukrepali,« je izjavil Ciampi. Zakladni minister se je ob tem zavzel za to, da bi že v teku prihodnjega leta načeli vprašanje ravnovesij pokojninskega sistema. Toda sindikati so to takoj odklonih. Se ostrejši je bil gospodarski izvedenec SKP Nerio Nesi, po katerem se sploh ni mogoče pogovarjati o dodatnem klestenju pokojnin in socialne države. SDGZ / DEJAVNOST Pomembno srečanje o novih umikih trgovin na drobno v tržaški občini Več mladih se posveča trgovskim dejavnostim TRST - Pred nedavnim se je sestal v Prosvetnem domu na Opčinah odbor sekcije trgovine na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. V pregledu opravljenega dela je predsednik Ervin Mezgec posebno izpostavil splošno težnjo in pritiske po Cim večji širitvi urnikov obratovanja trgovin. Kar je v logiki veleblagovnic, ki lahko računajo na veC izmen zaposlenih, se lahko izkaže kot smrtnostno za male obrate, ki so v glavnem v družinski režiji. Ta argument so trgovska združenja zagovarjala skoro soglasno na številnih srečanjih glede projekta Cronometropo-li, kjer so na pobudo tržaške občine sodelovali delavski sindikati, združenja potrošnikov, trgovcev in glavne javne ustanove. Predlog Občine je, da se čimbolj uskladijo urniki privatnih in javnih storitev, od trgovin in uradov do bank, šol itd. z dvema glavnima ciljema. Da bi v najveCji meri povečali in zdiferencira-li paleto razpoložljive ponudbe za morebitne potrošnike ter da bi razbremenili dane tokove in časovna nasičenja prometa. Smoter je na ravni planiranja obče sprejemljiv, so pa težave, ko ga je treba udejaniti... Zabeleženih je bilo veC odprtih novih trgovskih obratov s pojavom mladih podjetnikov in podjetnic v okviru SDGZ, kar je spodbuden znak v splošni tegobni in zaskrbljujoči sliki krajevnega gospodarstva.Tajnik sekcije Egon Meden je poročal o tehničnem sestanku za obrate SDGZ prizadete od krize TKB, kjer so bile prikazane možnosti posjil CONGAFI. Člani so bili zainteresirani Se za druga posojila in prispevke pri investicijah. Novi predsednik SDGZ Marino Pecenik, ki je sam trgovec, je opozoril na drugo res pozitivno pobudo. Po raznih zasedanjih gospodarskih ustanov in združenj, ki so se zvrstila vso pomlad zaradi zaprtja mestnega središča, je prišlo poleti do ustanovitve Odbora Trst trgovina in razvoj, kjer so prvič skupaj vsa trgovska združenja v mestu, vključno z Združenjem. Odbor je pobudnik promocijske akcije Trieste City Club, ki jo je podprla trgovinska zbornica in h kateri je pristopilo nad 400 mestnih trgovin. To je prvi stvaren odgovor na krizo in odjugo kupcev iz Slovenije, Hrvaške in še od dlje, ki se zmeraj manj ustavljajo v našem mestu. Ob udeležbi predsednika Združenja Skupaj na Opčinah, Milka Malalana, so obravnavali perspektive za nadaljnji razvoj trgovine in povezanih sektorjev na področju Opčin in v Vzhodnega Krasa. Občina Trst je predlagala primernejšo namestitev občasnega kramarskega sejma z ureditvijo parkirišč. Trgovci z Opčin so spregovorili o težavah, ki jih predstavljajo avtocesta, pomanjkanje parkirišč in druge ovire za obiskovalce in kupce z onstran meje. SDGZ se je zato obvezalo, da bo na to temo sklicalo širše posvetovanje s krajevnimi operaterji in predstavniki, vse potrebe in predloge pa posredovalo občinskemu odborniku za gospodarstvo Neriju. Na seji je bil Se omenjen občni zbor kolegov Slovenskega gospodarskega združenja iz Gorice, s katerimi bodo stekli Cimprej stiki glede skupnih sindikalnih problemov. ^ „ . Davorin Devetak 17. DECEMBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1505,00 1550,00 nemška marka 976,00 996,00 funt šterling 2515,00 2570,00 švicarski frank 1139,00 1169,00 belgijski frank 46,89 48,89 francoski frank 287,00 297,00 danska krona 252,00 262,00 norveška krona 231,00 241,00 švedska krona 218,00 228,00 kanadski dolar 1094,00 1134,00 portugalski eskudo 9,27 10,17 nizozemski gulden 864,00 889,00 avstrjski šiling 137,70 142,20 španska pezeta 11,21 12,31 grška drahma 5,94 6,74 irski šterling 2499,00 2579,00 japonski jen 12,89 13,79 avstralski dolar 1159,00 1229,00 madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,70 11,20 17. DECEMBER 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1509,00 1539,00 nemška marka 979,00 997,00 francoski frank 287,00 297,00 nizozemski gulden 865,00 890,00 belgijski frank 47,10 48,90 funt šterling 2498,00 2578,00 irski šterling 2495,00 2590,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 6,06 6,66 kanadski dolar 1096,00 1131,00 švicarski frank 1141,00 1166,00 avstrijski šiling 137,95 142,45 slovenski tolar 10,80 11,25 17 DECEMBER 1996 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1526,950 EKU 1899,070 nemška marka 985,640 francoski frank 291,940 funt šterling 2543,900 nizozemski gulden 878,420 belgijski frank 47,882 španska pezeta 11,711 danska krona 257,600 irski funt 2537,030 grška drahma 6,229 portugalski eskudo 9,773 kanadski dolar 1113,830 japonski jen 13,400 švicarski frank 1153,460 avstrijski šiling 140,060 norveška krona 236,320 švedska krona 223,530 finska marka 329,940 17. DECEMBER 1996 INDEKS MIB-30: -0,16 % delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 11.007 -1,11 Mediolanum 14.311 -1,05 Bca di Roma 1.255 -1,25 Montedison 1.023 -0,48 Bca Fideuram 3.303 -2,22 Olivetti 523 +0,84 Benetton 18.172 +0,01 Parmalat 2.416 + 1,34 Comit 2.756 -0,03 Pirelli Spa 2.758 +0,51 Credit 1.658 +0,06 Ras 14.545 -0,01 Edison 9.203 +0,78 Rolo 14.436 +1,08 Fiat 4.332 -0,50 Saipem 6.989 +0,57 Gemina 714 -0,72 San Paolo To 9.672 +0,50 Generali 29.461 +0,14 Sirti 9.263 -0,09 Imi 12.689 +0,34 Štet 6.403 + 1,31 Ina 2.032 +0,39 TIM 3.593 +0,33 Italgas 6.342 +1,11 Telecom Ita 3.626 + 1,42 La Fondiaria 5.429 +0,38 Mediaset 7.165 +0,71 Mediobanca 8.378 +0,27 NOVICE ALPSKO SMUČANJE / SLALOM V MADONN1 Dl CAMPIGLIO Nigel Mansell se ne bo vrnil v formulo 1 LONDON - Nigel Mansell je včeraj sporočil, da se v prihodnjem letu ne misli vrniti v formulo 1 za volanom jordan peugeota. »Res sem užival na poskusnih vožnjah v Barceloni,« pravi 43-letni Mansell, »in sem tudi resno razmišljal, da bi spet dirkal v Fl. Toda ko sem se pogovoril z družino in menedžerjem, ki vodi moje posle, sem se te misli odgnal. Glede na obveznosti, ki sem jih že prej sprejel, se namreč ne bi mogel v zadostni meri posvetiti dirkam.« Lastnik ekipe Eddie Jordan pa je s tem v zvezi dejal, da je Mansell prav gotovo voznik, ki lahko še zmaguje v formuli 1 in so mu vrata Jordana vedno odprta. Po pisanju Daily Mirrorja naj bi Eddie Jordan Mansllu ponudil za naslednjo sezono približno 12, 5 milijarde lir, če bi dirkal za njegovo ekipo. Wembley je postal angleški nacionalni stadion LONDON - Nogometni stadion Wembley je dobil bitko in s tem status »angleškega nacionalnega stadiona«. Zato ga bodo popolnoma prenovili, prenova pa bo stala 45 milijard lir. Za ta status se je potegoval tudi stadion v Manchestru, vendar je po mnenju »Sports Councila« Wembley primernejši. Zgradili so ga leta 1923, po preureditvi pa bo namenjen za nogomet, mgby in atletiko. Od sedanje strukture bosta ostala samo karakteristična stolpa pri vhodu. Sredstva naj bi zbrali s pomočjo dohodkov od loterije (250 milijard) in privatnimi sponsorizacijami. Kot tolažbo je »Sports Council« Manchestru namenil finančna sredstava v višini 150 milijard lir za gradnjo novega stadiona. Maldini je mlade že zapustil BUDIMPEŠTA - Novopečeni selektor italijanske članske nogometne reprezentance Cesare Maldini danes ne bo sedel na klopi reprezentance mladih do 21. leta, ki se bo v prijateljskem srečanju v Budimpešti pomerila z Madžarsko. Maldini je svoje mesto odstopil Rossanu Giampagli in Renatu Zac-carelliju. Pravijo, da je s tem pokazal veliko mero občutljivosti, a tudi premetenosti, saj od današnjega srečanja kot trener ne bi imel nobene koristi, kvečjemu samo kaj škode. Madžarska je za mlade »azzurre« dokaj šibek nasprotnik, saj v svoji kvalifikacijski skupini ni v dosedanjih treh tekmah osvojila niti točke. Novi trener »azzurrov« Giam-paglia napoveduje, da ne bo spreminjal Maldi-nijevega koncepta igre, moštvo pa bo sproti dopolnjeval tudi z igralci iz nižjih lig. Danes v Milanu povratna pokalna tekma Inter - Juventus APPIANO GENOTLE - Danes bo v Milanu povratne tekmoa četrtine finala za italijanski pokal med Interjem in Juventusom. Prva tekma v Turinu se je končala z nepričakovano Interjevo zmao s 3:0. Nedeljski poraz s Sampdorio je močno potrl In-terjev tabor. Navijači so razjarjeni, predsednik Moratti je razburjen, igralci pa zbegani. Vratar Pa-gliuca miri duhove in prosi navijače, naj pustijo pri miru Pesto in Pistoneja, ki, tako pravi Pagliu-ca, se bojita vsake žoge. Trener Hodgson ne pomni, da bi kdaj prejel štiri zadetke na domačem igrišču, vseeno pa skuša miriti duhove. Zamorano in Zanetti sta se šele vrnila iz Argentine, povrhu pa sta poškodovana. Djorkaeff je diskvalificiran, Sforza pa mora počivati še petnajst dni. Nič bolje se ne godi Juventusu. Peruzzi, Ferrara, Del Piero, Di Livio, Zidane in Bokšič ne bodo igrah, v napadu pa bosta priložnost dobila Vieri in Padovano. Trener Lippi napoveduje boj, toda težko je pričakovati, da bi Turinčanom uspel preobrat. VERJETNI POSTAVI Inter: Pagliuca, Beigomi, Galante, Paganin, Anglo-ma, Berti, Fresi, Inče, VVinter, Branca, Ganz. Juventus: Rampulla, Pessotto, Pomni, luliano, Di-mas, Lombardo, Deschamps, Tacchinardi, Jugovič, Vieri, Padovano. Obvestilo SD MLADINA - smučarski odsek prireja od 22. t. m. do 1. januarja 1997 zimovanje v Mariboru (pohorska smučišča). Podrobnejše informacije in pojasnila dobite na sedežu društva v Domu Alberta Sirka vsak ponedeljek od 19.30 do 21. ure, kjer je možen tudi vpis. Informacije nudijo tudi odborniki društva ali na tel. št. (040) 213518. SK BRDINA naproša udeležence zimovanja v Mariboru, da poravnajo plačilo v teku tega tedna. ZSSDI obvešča, da bo urad v Gorici odprt danes, 17. t. m., od 18.30 do 20. ure in ponedeljek, 23. t. m., od 15. do 17. ure. GoriškA društva prosimo, da v teh terminih predložijo trenerske dnevnike. Za vse nadaljnje informacije se lahko obrnejo v urad v Trstu, tel. (040) 635627. Tomba po poškodbi drugi za Sykoro Od slovenskih smučarjev najboljši Jure Košir na 5. mestu, Andrej Miklavc pa je bil šesti MADONNA Dl CAMPIGLIO - Tombo-vo vrnitev je v Madonni di Campiglio pričakalo 15 tisoč ljudi. Sloviti Alberto, ki je zadnjič nastopil pred devetimi meseci, zadnje štiri tedne pa je bil poškodovan, sicer ni zmagal, vendar je vseeno navdušil svoje navijače, saj se je v drugi vožnji z najboljšim časom z osmega povzpel na drugo mesto. Zmagal je ta čas najboljši slalomist, Avstrijec Thomas Sykora, presenetil pa je njegov rojak Siegfried Vogl-reiter, ki je bil po prvi vožnji v vodstvu, a nato ni zdržal pritiska in izpadel z zmagovalnega odra. Slovenci so se odrezali solidno, čeprav kaže, da v sam vrh vendarle trenutno ne sodijo. Jure Košir je v drugem spustu obdržal peto mesto, Andrej Miklavc pa je s četrtega zdrknil na šesto. Od Italijanov je poleg Tombe zelo dober vtis spet zapustil Matteo Nana, ki je dosegel v drugi vožnji četrti njaboljši čas, kar mu je navrglo končno deseto mesto, izkazal pa se je tudi 21-letni Aostanec Simone Vicquery, ki je bil dvaindvajseti. »Beli cirkus« se sefi v dolino Val Gardena. V petek in soboto bosta na sporedu smuka, v nedeljo pa bo v Alti Badii veleslalom. Vrstni red slaloma: Thomas Sykora (Avt) 1:37, 90 (46, 47+51, 43), 2. Alberto Toniba (Ita) 1:38, 48 (47, 13+51, 35), 3. Sebastien Amiez (Fra) 1:38, 52 (46, 47+52, 05), 4. Siegfried Voglreiter (Avt) 1:38, 60 (46, 40 + 52, 20), 5. Jure Košir (Slo) 1:38, 78 (46, 72+52, 06), 6. Andrej Miklavc (Slo) 1:38, 81 (46, 50+52, 31), 7. Martin Hansson (Sve) 1:39, 01 (47, 25+51, 76), 8. Kiminobu Kimura (Jap) 1:39, 05 (47, 60+51, 45) 9. Yves Dimier (Fra) 1:39, 10 (47, 02+52, 08), 10. Matteo Nana (Ita) 1:39, 30 (47, 70+51, 60) Slalom - skupno: 1. Sykora 280, 2. Stan-gassinger 140, 3. Stiansen (Nor) in Aamodt 132, 5. Košir 111, 6. Amiez 96, 7. Tritscher (Avt) 85, 8. Kimura 83, 9. Voglreiter 81,10. Tomba 80. Vrstni red za svetovni nokal: 1. Knaus (Avt) 297 točk, 2. Sykora (Avt) 282, 3. Aamodt (Nor) 256, 4. Von Griinigen (Svi) 231, 5. Locher (Svi) 215, 6. Mayer (Avt) 207, 7. Strobl (Avt) 179, 8. Košir (Slo) 177, 9. Mader (Avt) in Nyberg (Sve) 169, 19. Holzer (Ita) 97, 22. Tomba (Ita) 80. Alberto Tomba še ni povsem nared po poškodbi (AP) ODBOJKA / MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM Koimpexove mladinke že prve v skupini Deklice Sloge A in Kontovela še brez poraza Združena ekipa mladincev je tekmo z Volley clubom dobila brez boja - Kontovelove mladinke tokrat razočarale - Prva zmaga deklic Sloge B - Tudi borovke uspešne MLADINCI Izida 9. kola: Volley club - Virtus 1:3, Koimpex - Volley 80 3:0 brez boja, Triestina ni igrala. Vrstni red: Triestina in Virtus 12, Koimpex 10, Volley club 2, Volley 80 0. MLADINKE Kolo pred koncem so imena polfinalistov že znana. To so SanfAndrea in Altura iz A skupine, kjer se je kvalifikacijski del že končal, in Koimpex in Bor v B skupini. Skupina B Volley 93 - Koimpex 0:3 (0:15,12:15, 2:15) KOIMPEK: Babudri, Cauter, Furlan, Kalc, Ko-bau, Kocjančič, Mamillo, Mauro, Molassi, Obad, Sosič Predzadnje srečanje v izločilni skupini je za slo-gašice predstavljalo golo formalnost, saj jim domačinke nikoli niso bile enakovredne. Visoko število točk, ki jih je Volley nabral v drugem setu gre pripisati izključno rahli nepazljivosti naših igralk, ki pa so kaj kmalu spet vzpostavile pravilno razmerje sil na igrišču. S to sedmo zaporedno gladko zmago pa je Koimpex tudi že matematično osvojil prvo mesto v skupini, tako da nedeljska tekma proti Boru Friulexport ne bo odločala več o ničemer. Virtus - Kontovel 3:0 (15:13,15:6,15:10) KONTOVEL: Sossa, Švara, Stoka, N. in J. Milič, Bukavec, Golila, Batti-gelli. Podcenjevanje je drago stalo Kontovelke. Virtusa so v prvi tekmi gladko premagale v manj kot eni uri, zato so mislile, da bodo z njim po hitrem postopku opravile tudi v povratnem srečanju, a so se krepko uštele, na drugi strani pa so Morveyjeva in ostale presenetile in tako nepričakovano, a zasluženo prišle do točk. Vrstni red: Koimpex 14, Bor 12, Kontovel in Virtus 4, Volley 93 2. DEKLICE Skupina A Area hnmobihare - Sloga B 3:2 Virtus B - Sloga B 0:3 (3:15, 3:15, 3:15) SLOGA B: Alessandra in Jana Ban, Bianchi, Car-li, Možina, Pangerc, Mara in Veronika Sosič, Udovič V tem tednu je Sloga B opravila dva nastopa in s svojo igro povsem zadovoljila, pa čeprav je bila v prvi tekmi poražena. Vendar spada Area Immobi-liare v ozek krog favoritov za osvojitev prvega mesta, odpor slogašic pa je ekipa strla Sele po petih setih napetega boja. Do prvih točk so mlade slogašice prišle v soboto, ko so na gostovanju premagale Virtus. Zaigrale so nadvse odločno in zbrano in svojega nasprotnika popolnoma nadigrale. (INKA) Ostah izid 4. kola: Altura - Orna B 3:0. Vrstni red: Altura in Area Immobilia-re 6, Sloga B in Orna B 2, Virtus 0. Skupina B Area Immobiliare -Breg 0:3 (9:15,1:15, 2:15) BREG: Rodella, Terčon, Zeriali, Žerjal, Cossutta, Mingot Sobotni popoldan je za naše igralke bil res naporen, ne zaradi težavnosti tekme ali premoči nasprotnic, temveč zaradi slabe organizacije oz. informacije. Tekma brežank naj bi se po navodilih odvijala v telovadnici šole Suvich, kjer so naše igralke tudi prispele, vendar tu je bila na programu tekma s Slogo. Od tu so jih napotili v telovadnico Sole Galilei, vendar tudi ta napotek je bil nepravilen. Končno je prispela točna informacija. Z vso brzino so morale do prave telovadnice. Ogrevanje tokrat ni prišlo v poštev, saj so igralke prispele tik pred tekmo in začetek seta je bil v rokah nasprotnic. Ko pa so si brežanke opomogle, so z odločno igro, predvsem pa z dobrim servisom, nadigrale nasprotno ekipo in z lahkoto zaključile vse tri sete. Tokrat je omembe vredna igralka Debora Rodella, ki je s svojimi servisi popolnoma onesposobila nasprotnikove vrste. SanfAndrea - Sloga A 0:3 (9:15, 7:15, 5:15) SLOGA A: Orisani, Cvelbar, Gregori, Kovačič, Obad, Žagar Sloga A niti v tem kolu ni imela enakovrednega nasprotnika. Ekipa je sicer nastopila precej okrnjena, saj je bolezen načela njene vrste, vendar to sploh ni vplivalo na učinkovitost. SanfAndrea je povedel le v prvem setu s 4:0, od tedaj pa je bila pobuda stal- cah Sloge, ki j® reci: Sloga a -'irtus 4, SanfM' rrea Immobili®1® laC krea Immobili®1® 3,15:2,15:4) Miličevič, Posai’ FrandoliC’ T. in N. Furlani’ Ziacchi. 3 deklice so p°' zmagale. BreZ idpravile zelo sk isprotnice, ki Pa ijo še v kategorij0 lic. Zato je p°v tnljivo, da so pl® rotnice povsen' e, saj so bri® njih tako s te»' :ot s fizičnega M , je tudi. .ed' n1 „ a rralke Aree medeno. N®] la sta svoj r tej kategorij1 ii tremi ze}° vel0:3(4:l5’ r-r. Švara. , Golli®’ »U . 1 niti n!n ora in t tekma J® _ ,ozi' ,d Konto' igrišče m zmago pa mesto na / NAŠ ŠPORTNIK 96 MLADINSKI NOGOMET / POKRAJINSKA PRVENSTVA NA TR2AŠKEM I Proglasitev najboljših jutri na Opčinah Nagrajence izbrali dopisniki PD in sodelavci Radia TS A Združena ekipa Gaje predčasno jesenski prvak Naraščajniki Zarje in začetniki primorja tokrat praznih rok V priredbi Primorskih novic, Radia in TV Koper-Capodistria, Novega Matajurja, Primorskega dnevnika, Radia Trst A, slovenske televizije RAJ in Združenja slovenskih Športnih društev v Italiji bo jutri v Prosvetnem domu na Opčinah, s pričetkom ob 17. uri, zaključna prireditev ob izboru najboljših Športnikov Primorske in zamejstva »Nas Sport-nik'96«. Pri nas bomo najboljše športnike nagradili že trindvajsetič po letu 1971, ko je prvi naslov osvojila namiznoteniška igralka Sonja Mihe, ki je bila skupno petkrat imenovana za najboljšo športnico. Poleg nje so se s tem naslovom okincali se Ivan Plesničar, dvakrat Irena TavCar in Gorazd PuCnik, kar osemkrat Samo Kokorovec, štirikrat Arianna Bogateč, lani pa še Igor Sedmak. Od leta 1982 nagrajujemo tudi ekipe. Petkrat je bil za ekipo leta imenovan Jadran, sledijo pa mu zenska namiznoteniška ekipa Krasa j (dvakrat), po enkrat pa odbojkarji 01ympie, Vala in Sloge, odbojkarice Bora, nogometaši Juventine in Primorja. »Naj« športnika, športnico in ekipo so tudi letos, kot skoraj vsako leto doslej, izbirah dopisniki in sodelavci Primorskega dnevnika ter slovenskih programov Raia. Izbor kandidatov je bil res širok, zato so vsa ugibanja možna, vaša in radovednost številnih naših ljubiteljev Športa pa bo potešena jutri. Naraščajniki Olimpia - Zarja 1:0 (0:0) ZARJA: Jaš Gregori, Križmancic, Jan Gregori, Batti, Zornada, Longo (Spazzapan), Berce, Ka-riš, Manzin (Primosi), OstrouSka, S kri (Damjan Gregori). Olimpijino igrišCe na Opčinah je za naše ekipe kot začarano, saj tudi tokrat zarjanom ni uspelo zmagati in so celo zapustili igrišče praznih rok, potem ko so bili skozi vso tekmo boljši tekmec. Zmagoviti zadetek so domačini dosegli proti koncu tekme po edini napaki v obrambi, ki pa je bila za Zarjo usodna. Naša združena ekipa v nedeljo ni igrala slabo, vendar pa je bila v napadu netočna. Na koncu je bil trener Križmancic zadovoljen s prikazano igro, z rezultatom pa seveda ne. (d.gr.) IZIDI: Costalunga - Do-mio 3:0, Zaule - Ponziana 0:5, CGS - Esperia 1:2, Olimpia - Zarja 1:0, Opi-cina - Chiarbola 5:0. VRSTNI RED: Ponziana 28, Opicina 25, Olimpia 24, Zarja 15, Chiarbola 13, Costalunga 11, Mont. D. Bosco 9, Zaule, CGS, Esperia 7, Domio 1. Najmlajši Gaja - Ponziana 3:0 (1:0) Strelci za Gaj o: Švara, Martini, Škabar GAJA: Furlan, Guštin (Gabrovec), Cauter (Pilat), Švara, Ivo Križmancic (Škabar), Grgič, Merlak, Zornada, Pauletic (Kom-nenovic), Cernjava (Martini), Strajn. Z zmago proti Ponzia- KOŠARKA / V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV V tržaškem slovenskem derbiju Bor A zanesljivo ugnal Kontovel Obe ekipi sta kljub okrnjeni postavi prikazala privlačno košarko - Na Goriškem so domovci z dobro igro dosegli drugo zaporedno zmago Dom Sprint Auto - Alba Krmin 53:51 (23:29) DOM: Abrescia, Jpajnscek 2, Gravner 22, “ensa, Golob, Radikon 2, jmzzuccoli 8, Zullian 2, Spacal 17, trener David mabrosi. Domovci so izborih dru-8° zaporedno zmago, in si-c® proti močni ekipi iz Kr-*dna, s katero so v lanski jjezoni visoko izgubili. °krat je bila tekma nadv-s® dramatična, saj se je od-,ocua Sele ob zvoku siren, je Manuel Cuzzuccoli ^adel odločilni koš. Belor-aeci so ob začetku srečanja P°kazali zelo učinkovito lf°. pri čemer je bil Nejc ^Pacal z 10 točkami neustavljiv v prvih sedmih mi-ptah. Nasprotniki pa so ^°j nadoknadili zaosta-ek in povedh predvsem aradi nepazljivosti v otambi našega moštva. , ^ drugem polčasu so i QTtOVci spet zaigrali od-°Cno in tu sta prišla v spredje predvsem Patrik u'lian, ki je v obrambi Ustavil najboljšega strel- . Patrik Zullian in Nejc Spacal v pokrajinski reprezentanci Lepo priznanje za Domovo košarkarsko solo. »Dečka« ,ejc Spacal in Pa-trik Zuhian (oba let-Ujk 1983) sta bila vključena v pok-jujinsko selekcijo, ki o° konec tedna v ontanafreddi sode-ovala na deželnem Cetveroboju »Stefi« Uted reprezentanca-mi iz pokrajin FJK. Naraščajniška vrsta Bora A je bila boljša od Kontovela (Foto Kroma) ca gostov, in pa Miha Gravner, ki se je razigral v napadu. Tudi s tem nastopom so domovci pokazali lep napredek v igri, za kar gre pohvala trenerju Davidu Ambrosiju, ki je letos prevzel vodstvo te ekipe. (Semohc Livio) Bor A Ediauto - Kontovel 97:74 (52:38) BOR: Kafol 20, Tolenti-no 2, Gaburro 11, Stokelj 28, Košuta 16, Krmec, Lo-vriha 20, trener: Krečič PON: Košuta, SON: 18, 3 TOČKE: Stokelj 1. KONTOVEL: Sibellia, Rogelja, Šušteršič 17, Do-glia 14, Hrovatin 2, KocjanCic 4, Nabergoj 6, Rebula 15, Gregori 16, trenerja: Meden in BrišCik PON: Šušteršič, Doglia, Kocjančič, Rebula; SON: 33, 3 TOČKE: Kocjanic in Rebula po 1. V lepem derbiju, ki sta ga odigrali ekipi Bora A in Kontovela so bili pre- pričljivo boljši Svetoi-vanCani, Čeprav so vsi pričakovali tekmo z razburljivim koncem in tesnim zaključnim izidom. Treba je povedati, da sta obe ekipi igrah v nepopolni postavi. Pri Boru so namreč manjkali Kodrič, Pison in Romano, pri Kon-tovelu pa sta bila odsotna Semec in Žagar. Kljub temu pa sta se moštvi izredno potrudili, da se številno občinstvo sploh ni dolgočasilo. V uvodnih minutah je bilo stanje izenačeno do izida 16:17. Tedaj pa si je Kontove-lov najboljši igralec Danjel Šušteršič nabral četrto osebno napaku, tako da ga je trener Meden moral poklicati na klop. Borovci so v preostalem delu prvega polčasa izkoristih višinsko premoč, ko pa so Doglia in soigralci postavili consko obrambo 3:2, je spretni Denis Košuta po- skrbel, da sa je žoga vselej znašla v Kontovelovem košu. Po odmoru so Kon-tovelci, ki so si medtem nabrali že ogromno osebnih napak, skušah reagirati. Učinkovita conska postavitev 1:3:1 KreCiCevih varovancev pa jim je to onemogočila, tako da je bilo tekme praktično konec že sredi drugega polčasa (74:52 v 29. minuti). V zadnjem delu tekme, ko so pri Kontovelcih morali z igrišča zaradi petih osebnih napak Šušteršič, Doglia, KocjanCic in Rebula se je razigral Luka Kafol, ki je prednost domačih povišal na 28 točk (96:68 v 37. min.), Hrovatin in Gregori pa sta ravno v posled-nih sekundah rezultat omilila na 97:74. Za požrtvovalnost, borbenost pa tudi za dopadljivo košarkarsko predstavo zaslužijo pohvalo košarkarji obeh ekip. (N.S.) Začetniki Primorja Telital tokrat niso zadovoljili (Foto kroma) ni so si gajevci kolo pred koncem prvega dela že zagotovili naslov jesenskega prvaka. To je bila že njihova osma zaporedna zmaga. Doslej je Gaja dosegla 34 golov in prejela samo enega. O nedeljski tekmi lahko rečemo samo to, da je bila tudi tokrat razlika na igrišču očitna, rezultat pa je na koncu gostom kar ustrezal, saj so se bali še hujšega poraza. Svoj prvi gol je dosegel že takoj na zaCetku mladi Švara, ki je z lepim strelom ukanil vratarja Pon-ziane. Po odmoru so bile menjave trenerja Zežlja spet posrečene, saj sta nova igralca Martini in Škabar dosegla še dva zadetka. (d.gr.) IZIDI: S. Luigi - Monte-bello D. Bosco odložena, Gaja - Ponziana 3:0, CGS - Esperia 2:3, Chiarbola -Zaule 2:1. VRSTNI RED: Gaja 24, Chiarbola 21, Esperia 18, Mont. D. Bosco 16, Costalunga 12, Ponziana, Zaule 9, San Luigi 7, Cgs 3, Altura/Muggia 0. Začetniki Primorje Tehtal - Fani Olimpia 0:1 (0:0) PRIMORJE: Bernetic, Ota, Franco, Gregori, J. Milic, Cecchi, Kante, Pipan, lozza, A. Milic, Batič. Srečanje med enakovrednima nasprotnikoma je dobila Fani Olimpia, ki je izkoristila svojo priložnost, medtem ko so bili igralci Primorja, ki so imeli pobudo in veliko priložnosti, neučinkoviti. Tokrat zasluži pohvalo samo Dimitrij Batič (1986), ki je po letih še ciciban. IZIDI: Costalunga -Esperia A 0:5, Ponziana A - S. S. Rocco 1:1, Primorje Tehtal - F. Olhnpia 0:1, S. Giovanni A - Muggia prekinjena, San Luigi A -Opicina prekinjena. VRSTNI RED: S. Sergio Rocco 22, Ponziana A 18, Esperia A 17, Muggia 15, San Luigi A13, S. Giovanni 12, Domio A 8, Fani Olimpia 7, Opicina 5, Primorje Tehtal 4, Costalunga 1. Mladinsko deželno prvenstvo IZIDI: Capriva - Ponziana 1:4, Gradese - Aquileia odložena, Itala - Primorje 6:0, Mossa - Juventina 3:0, Muggia - S. Sergio 2:2, Ronchi - Staranzano odložena, S. Canzian - S. Luigi odložena. VRSTNI RED: Ronchi 30, Itala 25, Ponziana 23, S. Sergio, S. Canzian 20, S. Luigi 17, Aquileia 15, Gradese, Mossa 13, Primorje 11, Staranzano, Juventina 10, Capriva 7, Muggia 5. PRIHODNJE KOLO: Gradese - Primorje, Itala -Juventina Pokrajinsko mladinsko prvenstvo IZIDI: Monfalcone - Opicina odložena, Chiarbola -Pieris 3:0, Olimpia - Mont. D. Bosco 5:2, SanfAndrea -Edile odložena, Turriaco -Costalunga 0:0, Domio -Latte Carso 1:3, Portuale -Vesna 3:0. VRSTNI RED: Domio 30, Opicina 25, Latte Carso 24, Portuale 23, Monfalcone 22, SanfAndrea 21, Chiarbola 20, Edile 19, Olimpia 15, Costalunga, Turriaco 8, Pieris 7, Mont. D. Bosco 5, Vesna 2. ______MLADINSKA KOŠARKA______ Mladinci Jadrana premočni za Breg Visoka poraza kadetov Jadrana in dečkov Bora MLADINCI Jadran - Breg 130:25 (59:11) JADRAN: Brazzani 10, Požar 7, Velin-ski 26, Slavec 15, Umek 15, Franco 29, Senica 13, Starc 15, trener Čehovin BREG: KocjanCic 2, Sancin 2, Lakovič 4, TavCar 9, Jakomin, Sand 8. 3T: Požar 1, Velinski 2, Slavec 1, Umek 1, Franco 1, Senica 1, Starc 1. Potek slovenskega derbija ne potrebuje nobenega komentarja, saj je bila razlika v kakovosti med ekipama vec kot očima. Brežani so vsekakor prehitro vrgli puško v koruzo, saj so se požrtvovalno borili le v prvih minutah srečanja. (B.S.) KADEH Jadran - Pallacanestro Go 63:131 (27:57) JADRAN: Stefančič 9, Bukavec 14, Smilovich 3, Guštin 15, KrCaliC 7, Bogateč, Fonda 5, Hrovatin 10, trener Luka Furlan.; 3T: Bukavec, Guštin, KrCaliC. Jadranovci so nastopih preveč okrnjeni, da bi se lahko močneje upirali fizično in tehnično boljšim gostom. Furlanovi varovanci pa so se prvih deset minut izredno borili in so zaostajali samo za 7 toc (20:27). V nadaljevanju pa so Goričani zaigrali presing in uveljavih svojo pre- moč pod košem in tako visoko zmagah. Kljub porazu zasluži vsa ekipa pohvalo za izredno borbenost, posebej pa je treba omeniti Edvina Bukavca, ki je bil spet zelo natančen. IZIDI: Genertel - Arte Go 87:78, Liber-tas ■ Don Bosco 54:88, Bicinicco - Cervi-gnano 81:78, Ubc - Camia 65:60, Staranzano - lacuzzi Pohsigma 73:79. DEČKI Bor - Don Bosco 48:89 (26:43) BOR: Mirceta 3, Kemperle, Miloševič, Požar 9, Premru 17, Pitacco 3, KrCaliC 4, Križmancic 6, Sunierga 4, Banica 2, trener Canciani. SON: 16 Borovi dečki so v tretjem kolu prvenstva po pričakovanju visoko izgubih pro-ti prvouvršeni ekipi Don Bosco. Naši so bili gostom enakovredni le v prvih minutah, medtem ko je s Časom prišla na dan večja tehnična in fizična pripravljenost košarkarjev Don Bosca. V prvem polčasu so naši tudi precej popustili, tako da je bil končni rezultat na koncu večji od realne razlike med dvema ekipama. Pri borovcih zasluži pohvalo Premru za dobro igro skozi vseh 40 minut, v prvem delu pa je dobro igral tudi Diego Požar. (Niko Stokelj.) PRIREDITVE IN RAZVEDRILO 14 Sreda, 18. decembra 1996 C Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. • 20. 4: Energija, ki vas je krasila v minulem obdobju, vam bo začela polagoma usihati. Ne trosite je torej brez potrebe naokoli; raje si dovolite temeljito obnovo. BIK 21.4. - 20.5.: Vas poslovni nastop bo nadvse umirjen in utemeljen, zato bodo besede naletele na plodna tla. Ne pozabite na redno zalivanje, sicer bo rast počasna, plodovi pa kisli. DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Obnašali se boste kot brezglava kura. Skakali boste po dvorišču, panično vreščali in se zaletavali v ograjo, nato pa na lepem počepnili in znesli zlato jajce. RAK 22.6. - 22. 7.: Po kolektivu bo zavel dih prazničnih dni. Zasanjano boste razpredali o svojih načrtih, preštevali v mislih denar in se zgražali nad minljivostjo časa. LEV 23. 7. - 23. 8.: Kljub številnim težavam ne boste prav nič tarnali. Zdravje se vendar popravlja samo, denar dežuje z neba, ljubezen je večna, posli pa cvetijo tudi pozimi. Ali res? DEVICA 24 8. - 22. 9.: Vaša družabnost bo doživela kolaps. Ne skrbite zaradi tega, kajti nihče vas ne bo tako zelo pogrešal, da bi vas v bran pred svojo osamljenostjo moral obtoževati. TEHTNICA 23.9. - 22. TO.: Iz muhe boste naredili slona, zato bo vaša nadaljnja pot počasna in okorna. Ko boste prišli do dna svojih pretiravanj, boste poskočno poleteli naravnost navzgor. ŠKORPIJON 23. TO. - 22. T T.: Vaša marljivost se bo poznala tudi v denarnici, zato se izkažite Se v modrosti njenega praznjenja. Ne izbirajte z očmi; odločajte se s pametjo in srcem. STRELEC 23. TT. - 21. 12.: Ko boste poravnali račune za nekatere napake iz svoje preteklosti, se boste spopadli Se s sedanjimi ter se naposled temeljito pripravili na prestrezanje prihodnjih. KOZOROG 22. 12. ■ 20. T.: Kot za salo boste prebredli krizo, za katero ste se že zbali, da vas bo pohodila Naslednje ne čakajte križem rok; podajte se ji boste naproti in jo sesujte v kali. VODNAR 21.1. - 19. 2.: Bližajoče praznike boste doživljali kot snežni plaz, ki drvi naravnost v vas. Priznajte si; tišči vas prisilna odgovornost do bližnjih. Ampak sneg na toplem srcu hitro skopni. RIBI 20. 2. - 20. 3,: Bog in vrag sta sprta brata, zato se nikar ne zatekajte k enemu medtem ko obsojate drugega. Opravite s sporom v sebi, nato pa pokažite umetnost pobotanja Se njima. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST SSG - Kulturni dom Danes, 18. t. m., ob 20.30 krstna uprizoritev »Afrika ali Na svoji zemlji«, ki jo je napisal in režiral Boris Kobal. Ponovitev v petek, 20. t.m., ob 17. uri. Otroška matineja: V nedeljo, 22. t.m., ob 11. uri gostuje Lutkovno gledališče Papilu. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična 1996/97 Danes, 18. t. m., ob 20. uri (red C) ponovitev opere »Rigoletto«. Dirigent Giorgy Gyorivanyi Rath. Režija Roberto Lagana. Ponovitev v četrtek, 19. t.m., ob 20 uri (red F). Predprodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12,16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 18. t. m., ob 16. uri G.B. Shaw »Candida« z Marino Mal-fatti in Minom Bellei. Režija Luigi Squarzina. Predstava izven abonmaja, za abonente je predviden popust. Ponovitev jutri, 19. t. m., ob 20.30. GORICA Kulturni dom Jutri, 19. t.m., ob 20.30 - Goricakine-ma: film »Lontano da Dio e dagli uo- GLASBA TRST Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 28. januarja 1997, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba, solist Aleksander Rojc. Na sporedu Schubertove skladbe. Tržaško koncertno društvo 13. januarja 1997, ob 20.30 nastop ansambla Fiati della Scala, solist Pietro Borgonovo (oboa). Na sporedu Mozart, Strauss, Sciarrino, Pessina in Corghi. Gledališče Miela V petek, 20. t.m., ob 21.00 Božični koncert s skupino Wie-ner Ensemble, ki ga organizira Od 7. do 12. januarja 1997 bo na sporedu L. Pirandello »II giuoco delle parti« z Umbertom Orsi-nijem, režija Gabriele Lavia.V abonmaju: odrezek št.14 (modri). Gledališče Cristallo Danes, IS.t.m., ob 20.30 : A. De Be-nedetti »Non ti conosco piti« z L. Masiero, M. Pambieri, O. Bobbio. Ti povem pravljico: v nedeljo, 22. t.m., ob 11.00 »Le storie di Natale« v izvedbi Teatro Telaio. Gledališče Miela Danes, 18. t.m., ob 20.00 -»Večer z Antonom Čehovom«. MILJE Gledališče Verdi Danes, 18. t. m., ob 20.30 mladinska predstava »...E fu cosi che la guerra fini« v izvedbi gledaliških skupin Muggia Spettacolo Ragaz-zi, La Piccionaia in I Carrara. TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 23. in v petek, 24. januarja 1997, ob 20.30 bo na sporedu A. Camus »Caligola« v izvedbi Teatridthalia s.c.a.r.L, režija Elio De Capitani. mini». Prireja Kinoatelje. V petek, 20. t. m., ob 20. uri Božična akademija SRG Dom. Združenje Ancol-Indac, Tržaška turistična ustanova pod pokroviteljstvom tržaške občine. GORICA Kulturni dom V petek, 20. t.m., ob 20.00 Božična akademija SRG Dom (v telovadnici) Kulturnega doma). Prireditelj SRG Dom Gorica. V ponedeljek, 23. t.m., ob 20.30 - Gledališka prestava skupine Tuttoteatro »Gigi« z Ernestom Calindrom. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 17. januarja 1997, ob 20.30 koncert Neues Munchner Klaviertrio s sopranistko Julie Kaufmann. Na programu Beethoven in Šostakovič. CELOVEC Celovško sejmišče Hala 7 (zaradi popravil Mestnega gledališča); jutri, 19. t.m., ob 19.00 - opera »Rigoletto«. Ponovi tv 21., in 28. t.m. Studio Delavske zbornice danes, 18. t.m., ob 20.00 - D. RAZSTAVE TRST Miramarski park V konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Urnik: 9-18. Miramar - Skulptura v parku V parku je na ogled razstava del slikarj ev-kiparj ev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Stac-cioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Občinski Muzej Sartorio Na ogled je razstava o Tiepolu. Kavama San Marco Na ogled je fotografska razstava v Crnobelem Piera Ninfe z naslovom »L’universo del tango« Galerija Isis (Ul. Corti 3/a) Na ogled je razstava Diega Pollija. Galerija Torbandena Na ogled je razstava slikarja Cveta Marsica z naslovom »Fer-tilidades«. Komercialni center II Giulia Do 12. januarja 1997 je na ogled skupinska razstava »Natale, festa delVamore e dell’awento«,v organizaciji Literarnega krožka F-Jk. Galerija Bassanese Do 10. januarja 1997 od torka KOROŠKA CELOVEC Slovenski kulturni center Korotan Na ogled je razstava »Tapiserije« Silve Horvat. Generalni konzulat RS Na ogled je razstava slik in stekel Jožeta Horvata-Jakija. Bau Holding Kunstforum Do 18. t. m. razstavlja Farid Sabha. Koroška deželna galerija Do 2. februarja je na ogled razstava najnovejših del koroške- Karahasan »Das konzert der Vogel« (Igra ptic), igra Ensembl6 Kreativ. ŽOBIRSK Pri Zupancu V petek, 20. t.m., ob 19.00 ' Občni zbor Alpskega klub3 Obir. do petka od 17.00 do 20.00 je na ogled razstava slikarja, kiparja in grafika Bruna Munarij3' Turistična ustanova (Ul. S. Nicolo 20) Na ogled je razstava Annamaii® Ducaton »Sensualita trapicah«-Državna knjižnica (Ul. del Teatro Romano 17) Do 21. t. m. je na ogled razstava posvečena Elody Oblath Stup3" rich. NABREŽINA Župnijska dvorana sv. Roka SKD Igo Gruden Na ogled je razstava kamnitih izdelkov »Kamen...«. GORICA Kulturni dom Do 20. t. m. je na ogled skupinska razstava goriških slikarjev ob 15. obletnici otvoritve Kulturnega doma. Katoliška knjigarna (Travnik 25) Na ogled je razstava Klavdij3 Tutte. PASSARIANO Villa Manin , Do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. ga slikarja Petra Kravvagna. Kunsthalle Ritter: Do 22. t. na-razstavlja Lawrence VVeinet »Slipping and sliding«. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center , Do 6. januarja 1997 je na ogle razstava del Draga Druškovica- LIBUČE Galerija Falke Na ogled razstava del Gustav3 Januša in Gustava Gnamuša. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA SKANDINAVSKA KRIŽANKA X ZENSKA,KI GLASUJE VESOUSKO PLOVILO IZVEDENEC ZA EKOLOGIJO MLADIC GOVEDA MESTO V JV. TURČIJI STRUPENA EVROPSKA KAČA OTOK ČAROVNICE KIRKE (ORIG.I RADO MURNIK OLIKA, VEDENJE AMER. KOŠARKAR (SHAOUILLE) AVTOR: MARKO DRESCEK LJUDOŽEREC SERPENTINA, VUUGA (NAR.) SVEDSKI ALPSKI SMUČARSKI CENTER X ■ TRENJE BOG SONCA V EGIPT. MIT0L0GUI GOSTA BOMBAŽNA TKANINA MAKEDONSKI POLTIC. (VERA) BARVNI TELEVEZUSKI SISTEM ŠVED. FILM. IGRALKA (GOSTA BERLING) ZEMEUSKA OŽINA NA MALAKI PRVA PLAST MEZOZOIKA ! FRANC. VAl UTA ANTIČNO IME ZA SPARTO FRANC. LET. DRUŽBA PRISTAS ANARHIJE ČRTANA ZAČETKU NOTNEGA CRTOVJA OBLIKA PRAČLOVEKA KEMIČNI ELEMENT (SE) NEKDANJA VZHODNO NEMŠKA POLICIJA OBLIKA NASEUA TUJE Z. IME TANJA ANTON JANŠA PRVA ZENSKA AM. PREDSED. (RONALD) ANTIČNO IME ZA NIN SLOV. GLASBENIK PESTNER ASTROLOŠKA NAPRAVA 3ALMATINSK0 ZIME TOVARNA V MARIBORU PRVASOVJ. VESOU. SONDA ZA POLTON ZVIŠANO AVSTRIJSKI PESNIK (JOHANN) VOJAŠKI PRATEZ POU. POLITIK (KARLB.) VELIK HIŠNI PES VIŠJE POSTAVE SLOV. IGRALKA RINA SLOV. PEVKA RUPEL BOGINJA ZMAGE V GR. MIT. GLAVNO MESTO STARE BABILONIJE TRAVNIK OB VODI STEPSKA UUEVKAILAT.) ASSOCIATED PRESS SL. IGRALEC DARE SL OPERNA PEVKA (CVETA) ANGLEŠKA PRINCESA LADJAR ONASSIS ČETRTI RIMSKI KRALJ OBOK V JADRANU SAVANSKA POKRAJINA V JUŽNI AMERIKI LJUDSTVO V JUŽNI ETIOPIJ POTNIK, KI S KOM POTUJE RADIJ TANTAL LASTNOST KARIKIRA- NEGA KOZAŠKI BIC IZUSNENJIH JERMENČKOV OBILIKA Z. IMENA ANA ZBIRANJE PODATKOV NEKDANJI TURSKI GOSPOD POTUJOČI PESNIK PRI STARIH GRKIH ■oav viaV ‘VHlV9vN TSONVBCB^ ‘)ilNlOdoS T1V9 •gONVT1 ‘VNVld ‘NTIHV 'V9VTh yv ‘NjgOVH 'N$fA ‘lOOA ‘j4Vl ‘adV ‘gV10HlSv ‘OiO ‘VAl ‘IV ■vidVL 'M3l3s ‘VOVlO^ ■aoNVHJ^ ‘NOPIIV03^ ‘SVltti- ■v#1 -oaavovi339 :ouaW°PdA :A31IS^ RAI 3 slovenski program Q RAI 1 50 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita M. Teresa Ruta, Lu-dovico Di Meo), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: II cucciolo (dram., ZDA ’46, i. Gregory Pečk, Jane Wyman, W. Chil) ŠE Dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa -Lov na človeka (i. J. Sey-mour, Joe Lando) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Variete: 40 minut z Raffaello Dok.: Kvarkov svet -Snežna kraljična (vodi Piero Angela) Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, Mauro Serio), risanke Nan.: Zorro Nogomet: Madžarska -Italija Under 21 (prijateljska, iz Budimpešte) Dnevnik Variete: Luna Park (vodi Mara Venier) Vreme in dnevnik Športne vesti Nogomet: hiter - Juven-tus (pokal Italije, četrtfinale, iz Milana) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Dok.: Media/Mente Sottovoce - Potihoma -Nočni pogovori Film: L’ antimiracolo (dok., It. ’65) V£l!| Glasba: Nočni dnevnik F RAI 2 6.40 7.00 8.45 9.35 10.45 11.00 11.30 13.00 14.00 14.45 16.15 16.40 18.15 18.40 18.55 19.50 20.30 20.50 22.30 23.15 23.55 0.20 Glasba: Scanzonatissima Variete za najmlajše Nanizanka Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Tg2 33.11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Zdravje Nan.: Schvvarzvaldska klinika - Spletke Variete: Ci vediamo in Tv-Ieri, oggi... e domani 17.15 Dnevnik Aktualno: La cronaca in diretta - Kronika v živo Dnevnik in šport Sereno variabile - Nasveti za izlete in potovanja Nan.: Wolff, policaj v Berlinu Variete: Go-Cart, risanke Večerni dnevnik TV film: Un giorn o da dimenticare - VVithout her Consent (dram., ZDA ’90, i. M. Gilbert) Glasba: Laura Pausini Dnevnik in vreme, knjige Danes v parlamentu Film: II profeta (’67) Jk RAI 3 6.00 8.30 8.40 10.30 12.00 Jutranji dnevnik Dok.: Va Huka, otok kav- bojcev Film: Cronaca di un amore (dram., It. ’50) Videosapere: Vstop prost, Domača telovadnica, Hic sunt leones, Potovanje po Italiji, Filozofija, Cestni pisatelji, itd. Dnevnik 12.15 13.00 14.00 15.10 15.30 17.00 18.25 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 0.05 Aktualno: Telesogni Aktualno: Kljub vsemu, moja Itabja Deželne vesti, dnevnik, 14.50 Znanstveni dnevnik, 15.00 Eurozoom Nan.: Blue Jeans Športno popoldne Oddaji o znanosti in naravi: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20.00 do 20.00, 20.15 Blob Aktualno: Mi man d a Lu-brano Dnevnik, deželne vesti Dok.: Mixer Nan.: Neverjetne zgodbe g? RETE 4 ITALIA 1 Slovenija 1 Slovenija 2 6.30 8.50 9.50 10.00 12.30 13.30 14.00 14.15 15.30 17.45 18.55 19.25 20.40 23.00 1.25 1.50 TV film: Fuga disperata (dram., ZDA ’90) Nad.: Kassandra Aktualno: Peste e corna Nad,: Zingara, 10.30 Aroma de cafe, 11.45 Ali del destino, vmes (11.30) dnevnik Kviz: La mota della for-tuna - Kolo sreče Dnevnik Rubrika o zdravju Nad.: Sentieri - Steze Film: I conquistatori (vestern, ZDA ’46) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Kviz: telemania (vodi Mike Bongiorno) Film: Gli uccelli - Ptič (dram., ZDA ’63, i. Rod Taylor, J. Tandy) Night Line Film: Fellini Satyricon @ CANALE 5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 16.00 17.30 18.00 18.45 20.00 20.30 20.50 22.45 23.15 1.30 Na prvi strani, vremenska napoved Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Aktualna odd.: Forum -Sodišče (vodita Rita Dal-la Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, J. McCook) Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Sisters (i. Sela Ward, Svvosie Kurtz) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky (i. Dock Christie) Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodi C. Parodi) Variete: Tira & molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Variete: Striscia la noti-zia TV film: Natale a sorpre-sa - A Holiday To Re-member (kom., ZDA ’95, i. C. Sellecca, R. Travis) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Highlander, 10.20 Baywatch, 11.30 Street Justice Aktualno: Planet Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Otroški variete Ciao Ciao Parade, risanke Varieteja: Ciao ciao ver-de, 14.30 Colpo di fulmi-ne Nan.: Mr. Cooper, 15.30 VVishbone Variete: Planet Nan.: Parenti e tanti guai, 17.30 Flash Odprti studio in vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Star Trek, 20.00 Happv Days (i. H. Wink-ler, Ron Hovvard) Film: Renegade (pust., It. ’87, i. R. Vaughn, T. Hill) Film: Una bionda per i VVildcats (kom., ZDA ’86, r. M. Ritchie, i. Goldie Havvn, Svvoosie Kurtz) Aktualno: Fatti e misfatti m Italija 1 šport IB Aktualno: Planet EB Nanizanka 1 Film: I due figli di Tri-nita (vestern. It. 72) # TELE 4 S 16.45, 19.30, 23.00 Do-H godki in odmevi m Košarka lige A2: Pall. B Gorizia - Serapide IBlil Nad.. Amore gitano Košarka Al: Cagiva Vare-se - 'Genertel Aktualne teme: Zoom Trst, pristanišče brez meja La sfera di cristallo Košarka lige A2 ® MONTECARLO 17.00 19.05 20.10 20.30 21.45 12.15 11.00 14.00 17.50 19.55 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Nad.: Ironside Filčm: My Fair Lady Variete: Zap Zap Aktualno: Check Point 20.30 22.45 Film: Tin Man (kom., ZDA ’86, i. R. Dreyfuss) TV film: Frankenstein (srh., ZDA ’93) Videostrani Tedenski izbor: Poslovna Karaoke, razvedrilna od- borza daja TV Koper-Capodi- V žarišču stria (ponovitev) Oci kritike Otroški program: Otroka Film: Gertrud (Danska gozne jagode (zadnji del ’65, i. N. Pens Rode, B. norveške nadaljevanke) Rothe, E. Rode) Tedenski izbor: Roka Film: KošCek nebes rocka (ZDA) Francoska dokumetarana Homo turisticus, oddaja serija: Cousteau ponovno o turizmu odkriva svet Svet poroča Slovenski ljudski plesi Avstralska nanizank: V Poročila m slogi je moč (3. epizoda) IMjj] TV igrica: Kolo sreCe (po- Ameriška nadaljevanka: iHp novitev) H Umor 1. stopnje (8. del) Zgodbe iz školjke Sova: V Frostovem slogu jEJTCjj Videostrani (2. del angleške nani- Tedenski izbor: Dlan v zanke) dlani Francoska nanizanka: TV konferenca Karina in Ari (6. epizoda) Ljudje in zemlja Šolska TV: Hlapci (Ivan EP Videostrani Cankar, posnetek pred- um TV Dnevnik 1 stave SNG Drama Lju- Otroški program: Pod bljana) klobukom Ameriška nanizanka: Ca- Po Sloveniji roline v velemestu (8. Umetniki za svet epizoda) Otrokom za praznike (3. Včeraj, danes, jutri oddaja) Avstralska nanizanka: V m TV igrica: Kolo sreče slogi je moč (4. epizoda) TV Dnevnik 2, vreme Košarka: Slovenija - bS Šport Makedonija (Ikvalifika- * V žarišču cije za EP) Film tedna: V soju lune Svet na zaslonu spil (It. '94, r. Alberto Simo- Koncert Orkestra sloven- ne, i. T. Karylo, Nino ske filharmonije: Simfo- Manfredi, Isabelle Pasco) nija št. 0 (Bruckner) Včeraj, danes, jutri Košarka NBA: Los Ange- TV Dnevnik 3, vreme les - Chicago sp Šport Sova: Umor, je napisala (i. Angela Lansbury, 15. del ameriške nanizanke) Caroline v velemestu (ponovitev 8. dela angleške nanizanke TV jutri, videostrani Ul Koper 15.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 21.40 22.10 22.25 Euronevvs Pogovorimo se o.... Alpe Jadran Vesolje je.... Program v slovenskem jeziku: Mladinska oddaja Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Risanke: Huckleberry Finn Košarka: Slovenija - Makedonija (kvalifikacije za EP) Sredozemlje Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme 9. Mednarodno srečanje pevskih zborov: Izola 1996 Vsedanes - TV dnevnik r "b Slovenija 1 5'00,6.00,6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00, '2.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otro-ci' 7.50 Biovreme; 8.05 Sreda vas gleda; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; ^2.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 17-'h. 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni ufrip; 21.00 Medigra; 21.05 Festival Evrora-dia-' 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnoglasba sveta,- 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6-00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Sevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pre-9led; 8.50 Koledar prireditev; 9.15 Malčki o; 9-35 Popevki tedna; 9.45 Kje vas čevelj žu-^11 -00 Moped show; 11.35 Obvestila; 14.00 ^obtinice; 15,30 DIO, šport, vreme; 16.15 opevki tedna; 16.20 Modne novosti; 17.30 Obvestila; 18.00 Vroči stol; 19.30 Šport; 22.05 Glasb, večer z J, Webrom. rock, folk. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 2.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasb, revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 EBU koncerti; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.40 Power play; 10.45 Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Zbav-no glasb. odd. z gostom; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-gel; 10.33 Souvenir d' ltaiy; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi;14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.015 Fono-rizzantel8.15 O manjšinah; 18.45 Maschere nude (L. Pirandello); 19.30 Šport. Radio Trst A 8.00,10,00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.10 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (r. M. Kravos, 16. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Cecilijanka '96; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.40 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trieste Prima 1996; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Slov glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-9.00 Domača glasbena mavrica; 21.04-22.00 Dvojezično adventno petje v Kazazah. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Pošto! t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI Sreda, 18. decembra 1996 ^ SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA ZMERNO MOČAN JASNO OBLAČNO OBLAČNO ZMEREN MEGLA VREMENSKA SLIKA Nad Atlantikom ie obsežno ciklonsko območje z vec frontami, nad Alpami, Balkanom in Sredozemljem pa območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi doteka nad nase PLIMOVANJE Danes: ob 4.00 najvisje 36 cm, ob 11.15 najnižje -19 cm, ob 16.35 najvisje 2 cm, ob 21.55 najnižje -20 cm. jutri: ob 5.04 najvisje 39 cm, ob 12.21 najnižje - 30 cm, ob 18.19 najvisje 7 cm, ob 23.18 najnižje -16 cm. SVET / SLIKA PR! SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Ruski meteorologi napovedujejo od 40 do 50 odstotkov več snega Na Danskem prodajanje dlak krši pravice bolnikov ; -C , — - '-'■15" ^ I ■ ' <• K0BENHAVN - Prodajanje pacientom obritih dlak v zameno za steklenice vina in drugih alkoholnih pijač krši pravice bolnikov. To je po petnajstih letih tega neobičajnega prekupčevanja sklenila uprava ge-ropsihiatrične bolnišnice v danskem Viborgu. Kot je zapisal dnevnik Berlingske Tidende, so bolničarke in bolničarji po vsakodnevnem britju svojih pacientov z električnimi brivskimi aparati skrbno shranjevali dlake in jih nato pošiljali farmacevtski industriji Alk-Abello, ki dlake uporablja za proizvodno protialergičnih cepiv. V zameno so bolničarkam in bolničarjem pošiljali bone, s katerimi so lahko brezplačno prejemali alkoholne pijače. Praksa je nezakonita, ker VVASHINGTON - Južno Dakoto je zajel silovit blizzard (snežno neurje),.ki je ohromil skoraj vse prometnice (na sliki AP). Povsod je živosrebrni stolpec zdrknil globoko pod ničlo, orkanski veter pa je povzročal snežne zamete. Nič boljše ni na drugi strani zemeljske oble, kjer je severovzhodno Rusijo zajel polarni mraz, ki že ogroža severne jelene, ker sta sneg in led prikrila njihove borne pašnike. Ruski strokovnjaki za letošnjo zimo napovedujejo od 30 do 50 odstotkov več snega, tako da bo zaradi pomanjkanja hrane poginilo vsaj 40 odstotkov severnih jelenov. Izredno snežno zimo napovedujejo tudi kanadska indijanska in severnosi-birska plemena. Zahodni meteorologi so previdnejši, a obenem tudi skrajno zaskrbljeni, ker se rušijo vsi dosedanji njihovi modeli. Klimatologi že govorijo o »planetarni podnebni mrzlici«, s katero se nas planet brani pred pojavom tople grede. Prav zato smo priča izrednim vremenskim pojavom od katastrofalnih neurij z izrednimi padavinami do dolgih sušnih obdobij. Da bi bila mera polna, se je ' tako geografsko kot časovno spremenila razporeditev padavin in temperatur. Nov kovanec za dva funta ni nihče seznanil bolnike, za kaj služijo njihove dlake, je ugotovil pravnik Jens Lin-dahl, ki je član neke ustanove za zaščito ostarelih. Uprava bolnišnice za ostarele v Viborgu je svojim uslužbencem takoj ukazala, naj prenehajo s to nezakonito prakso. Industrija Alk-Abello pa bo že prihodnji teden poslala v bolnišnico poseben formular, tako da bi dlake lahko še vedno zbirali. Pacienti bi se s podpisom formularja »odpovedali« svojim dlakam, s katerimi bi nato razpolagalo bolničarsko osebje. Bolničarji pa se bi obenem obvezali, da so dlake obrili s čistih in zdravih obrazov. Direktor Alk-Abello Lars Inge-mann se je seveda vsem opravičil za neljubi zaplet. . M/ss sveta Skliva se je vrnila domov S prvim januarjem bodo v Veliki Britaniji dali v promet nov kovanec za dva funta, ki je v sredini srebrne ob robovih pa zlate barve z izredno sodobnim dizajnom (Telefoto AP) Grkinja Irene Skliva, ki so jo v indijskem Bangaloreju izbr za najlepšo na svetu, se je vrnila domov. Pred sprej mam pri predsedniku republike Kortisu Stefanopubsu je slikala s predsedniškim gardistom. (Telefoto AP)