List 9.
Gospodarske stvari.
Na kaj se ima paziti pri presajanji
drevesec.
Eden glavnih pogojev za dobro vspevanje presajenih dreves jo, da se jih pravilno vsadi, ne pregloboko, ne preplitvo. Navadno pa se ne gleda pri presajanji prav nič, kje je meja med deblom in korenino; posadi se precejšen del debla v zemljo in s tem zakrivi, da začne pri tleh lubje na deblu gniti, zarede se črvi in drevesce začne hirati ter pogine — ali če vendar le premaga svojo bolezen — ostane pokveka, ki se mora kmalu odstraniti.
Kako potrebno je paziti na to, da se drevesce prav zasadi, skusil sem sam pri debelnih rastlinah v kahljah (loncih), na pr. iicus, azalea itd., kjer se mi je vsled tega, da nisem gledal na mejno črto med deblom in koreninami, posušilo več rastlin.
Tudi po naših drevoredih vidimo, da se greši skoraj povsodi zoper to pravilo in temu je morebiti tudi pripisovati, da se drevored proti »Tivoliju" nikdar ne bo prav popravil, ako se bo posajalo drevesa tako globoko, kakor se je to delalo do sedaj, vsled česar drevesa v par letih navadno zopet poginejo; kako lep pa je drevored proti Šiški, kjer se je očividno pazilo pri zasajenji na pravilno pogreznenje drevesa; kako mogočno stoje ti drevesni velikani na svojih koreninah, ki se  deloma   še  nad   zemljo   razširjujejo   v  podlago
deblu.
Narava sama nam je uže namignila, kaka je prava rast drevja. Če pogledamo gozdno drevje, ki se je samo zasejalo, zdi se nam, kakor bi stalo na svojih koreninah, deblo ni prav nič pogrezneno v zemljo, lubje je suho in snažno. Le poglejte jo mogočno smreko ali bukvo v gozdu, kjer se ni vmešavala nobena človeška roka pri zasajanji, ali nam ni za vzgled, kako se mora pravilno saditi.
Toraj naj se pazi na to, da se pri presajanji dreves zakopljejo samo korenine v zemljo, deblo pa naj ostane zunaj, ker drevje težko strpi, če se ga pogrezne pregloboko v prst. Morebiti si prihrani marsikdo s to skrbjo dosti truda in časa, da mu ne bo treba vrta po dvakrat  zasajati in bo prej vžival sad svojega truda.
J. K.