211. štev. V Ljubljani, petek 3. septembra 1920. IMM*t,l,eaM' III. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto pol leta četrt teta ta mcscc K 240--„ 120 — n C0-.. 20 - Za inozemstvo: cela leto fol leta. “etrt leta ta mcscc K -ICO' — „ 2C0-— 100— .. 35-- JUGOSLfli! Woiial na ko 'J‘h ic« I Ure Li Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska Teleion štev. 360. — Upravništvo je na - štev. 8. Teleion štev. 44. ulica štev. 6/1. Marijinem trgu Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov 1. vor dopisnica ali znamka. — 2.-'. Rokopisi se ne vračajo. Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarje četrtletno, . , 2 dolarja Novi naročniki naj poSltjajl naročnino oa nakaznici. Oglasi se zaračunajo po -•hlienem proštom ln sicer , '' ter 35 mm 2 K t. u Mblj, ‘J%na, go- Nova nemška izzivanja ob štajerski meji Maribor. 2. sept. (Izvirno n orosilo.) Kakor so skušali Nemci v apa-‘M i kotlini s spretno unrizorkmo taro v ulivati na razmejitveno komisiio. t.nko so poskusili tudi na enak način pridobiti nieno naVonienost na ničnem obhodu med Hiihnerlectalom in Sv. Lovrencem. Avstriiski agenti so suravili kolikor mogoče veliko število primerno nahirskatiih liudi na lice •mesta, da bi s svoiimi iztavami izrabili kako odločitev eledc mele Av-striii v prilotr. Kakor ba se le mogla komisiia pri zaslišani« posameznikov preorčati, ie bilo okrog 80*26 došlega prebivalstva takega, ki ie skušalo le narodnostne momente spraviti v osnredie. nikakor ca ni bilo v gospodarskem oziru interesirano na določevaniu definitivne meie. Ča Delavski revohieifoisarm pok ret v Italiji Curih. 2. sept. (Izvirno poročita.) Revoluciiomarni delavski nokret v Italiii se širi vedno boli. Milanskemu vzgledu sledi vedno več mest po severni, na tudi do srednii in iužni ttaliii. V Milanu so delavci zasedli dosedai 1(10 tovaren in drugih velikih obratov in iih proglasili za delavsko lastnino. V Rimu ie zasedenih no dosedainih vesteh od delavstva 7 tovaren. V Neapliu se pripravila delavstvo. da se polasti večiih obratov. V Neapliu in še nekaterih drugih mestih so proglašeni štraiki v raznih panogah. Vlada in jndustriiski..krogi dosedai še niso storili nikakih proti-odredb. Ruski umik izpred Lvova. DuuaJ, 2. septembra. (Izvirno poročilo.) Bitka ?a Lvov je končala s poljstio zmago. General Budicnny se ie moral na celi črti Umakniti. Na poljski strani se ie posebno odlikovala armada dobrovoljcev generala Hal-lerja, ki vodi tudi zasledovalne operacijo proti Rusom. Ruske armade se umikajo proti severovzhodu. Poljaki se nadejajo, da Dodo potisnili Ruse preko Brody]a. Rusko tegobe so po poljskih poročilih zelo težko. Ena divizija Je baje uničena. Ruskih vesti o Lvovskih bojih doslej še ni razun kratke konstatacije, da so sc morale fuske čete Iz sred Lvova umaknitL Berlin. 2. septembra. (Izvirno pomočilo.! Pred Lvovom so doživeli Rusi precejšen poraz. Podoba ie. da so storili isto nanako kakor nonrei pri Varšavi Predirali so prehitro, ne da bi si zastaurali zveze z ostalimi oddelki in ne da bi poskrbeli za zadost.-no kritte zaledfa. Tdko se le posrečilo močnim noliskim oddelkom, da so Dr;šli Rusom za hrbet. Ruski poveljnik »e moral vsted tega odrediti tunl-kaive cele fronte severno od Dnje-stra. Poliaki poročalo o velikem voi-'nem nlomi. Dunaj.- 2, septembra. (Izvirno poročilo) Zvečer dospele ruske vesti tavliaii, da so se oddelki rdeče armade ustavili na črti Bradv-Ztoczov. Polisko prodiranie ie ustavile no. ZA BOLGARSKO . SRBSKI DOGOVOR. LDU Pariz. 2. jsept. Kakor ooro-»Temps« iz Sofiie. srt odpotovali nekateri bolgarski diDlomatie in na generalni tainik ministrskega predsednika iznova v Beograd, da bi predlagali Srhiii sklen dogovora. Botaariia ie noleg tega storita pri zaveznikih korake, da bi io pripustili k zvezi narodov. Vojna med Poljsko iti Lltvinsko. RUS! SPREJEMAJO RIGO ZA MIROVNA POGAJANJA. LDU Moskva. 2. sept. Ljudski komisar Čičerin ie naznanil pollske-rmi zunaniemu ministru knezu Sa-piehf. Ja ie sovietska vlada zado-volina z Rigo kot krajem za pogaia-nia. da se nogaianla za premirie in nredmir ne bi zavlekla. to na le s pogojem, ako se ruskim odposlancem in pomožnemu osobiu zalamči imuniteta in ako se zaiamči brzotavni in kurirski promet z ruskimi državnimi oblastmi izrecno brez vsakega zavlačevanja in ovirania. Natančna sestava odposlanstva se bo naznanila takol ko dosoe polisko iamstvo: potem bo odposlanstvo nemudoma odpotovalo v Rigo. ANGLEŽI ODKLANJAJO ODGOVORNOST za Varnost POLJSKE. L DU London. 2. sept. »The West~ minsler Gazette« pripornima k izjavam Pilsudskeva da ni mogoče, da i.i zavezniki traiuo prevzeli jamstvo za varnost in nedotakljivost Poliskc. ker se Poliska proti žel lam zaveznikov še vedno igra z nado. da bi razširila svole meie Berlin, 2. septembra. (Izvirno poročilo) Konflikt med Poljaki In Lltvlncl so Je poostril tako, da so pretrgane že zadnje vezi. Poliska misija Je zapustila Lltvinsko In so vrnila v Varšavo. Na mej! se ie razvila brez vsake napovedi vojna med litvinskiml in poljskim! četami. Poliaki so zasedli Avgustovo In Suvalkl. Litvlnski zrakoplovnl oddelki bombardirajo poljske postojanke. Kakor se poroča iz Londona, namerava angleška vlada še v zadnjem hipu posredovati med Poljsko In Lltvinsko, ni pa verjetno, da bi Lltvlncl pristali na poljske zahteve, zlasti na zahteve, da morajo skleniti s Poliaki In Ukrajinci protlrusko zvezo. LDU. Kovr.o, 2. septembra. Lltvinsko vojno poročilo z dno I. septembra: Na Jugu so se morali deli marjampolsklh čet po hudih bojih umakniti vslcd pritiska veliko močnejših poljskih oddelkov. ZAMENA VOJAŠTVA Z OROŽNJ-ŠTVOM NA KOROŠKEM. Liubll. doDisni urad poroča: Skladno s členom senžermenske mirovne pogodbe, da se moralo v pasu A in B zamen iti okupacijske Čete Pred plebiscitom s polidiskimi četami. rekrutiranimi na mestu, so le umaknil dne 31. avgusta del naših čet iz borov el iškega okrožia in le prišlo to okrožie nod oblast velikovške okupacijske čete. ZASLEDOVANJE ARNAVTOV, Skopite. 2. septembra. (Izvirno neročJo.) Naše čete so na svojem zmagovitem pohodu proti Arnavtom vrgle araavtske čete preko Ornega Drina. Arnavti 90 pri umiku požigali sela. Ponekod le naletelo naše vojaštvo na grozno razmesarjena trupla naših vojakov. ki so bili padli prei v albansko ujetništvo. ALBANCI V RIMU. r ?* senL (Izvirno poročilo.) Itcuuanski zunanii minister Sforza ie vm etel albansko deputaciio ter se ‘•v.govni ud z nio trlede sklenitve j|a-iii.msko-albftnske zveze. Razgovori so dovedli do sporazuma. 5 TALIJA TIHOTAPI NA MADŽARSKO OROŽJE IN MUNICIJO. LDU Beograd. 31. avgusta. Iz Budimpešte poročaio. da že dalle časa prihaiaio tia iz IJaliie vagoni, ki so pr>lni municiie in drugega orož-ia te.r označeni kor. navadno blago. Opaža se tudi prevoz topov, ki ori-ia ie bil dvaiseti dan. odkar cork-škj žunan stavka s tein. da noče za-vživati hrane. Mac Svanev le zelo ošibel. Berlin. 2. sept. (Izvirno poročilo.) Iz Londona iavliaio: Sinfdinovci so zagrozili, da bodo Pomorili vse angleške ministre, če bo corkški župan v leči umrl. Straža pred kraltevim dvorcem ie poostrena. Vsi ministri in njihove rodbine so zastraženi do. detektivih V angleških krogih se boie. da bodo poskušali sinfainovci odnehati otroke uglednih londonskih /cdbin. TRAGED1NJA SARA BERN1IARDT TEŽKO BOLNA. Pariz. L septembra. (Izvirno poročilo.) Liberte poroča, da te slavna trasredinria Sara Bernhardt težko zbolela pa svojem posestvu BeJlevi- la K rusko-poljsfeemu vprašanju. Poročila o politični situaciji v vzhodni Evropi ln o rusko-poljsklh bojih se vrste dan za dnem drugačna. To Je z ozirom na izredno slabe in nestalno zveze, ki jih Imamo s Polisko, prav umljivo. Precej objektivno sliko o vojni v vzhodni Evropi In o tamošnjem političnem položaju podajajo veliki angleški Usti, ki Imajo na licu mesta svoje posebne poročevalce. V zmedi vseh mogočih vesti so ta stalna angleška poročila prav dobrodošel korektiv, ki Je tako potreben za kritično presojo vojnih In političnih vesti z Boga. Imamo pa sicer Se drugo prav zanesljivo kritično bazo, a ta Je angleška politika uapram Rusiji ln tozadevni ekspoze ministrskega predsednika ter razne Izjavo o tem vprašanju v britanskem parlamentu. Pred kakimi tremi tedni Je L!oyd George v angleški zbornici ostro začrtal smeri angleško-rusko politike. Anglija se ne bo vmešavala v rusko-poljske zadevo toliko časa, dokler no bi bila Poljska ogrožena v svojem državnem obstoju, tako Jo dejal Lloyd George. Isto sta povdarjala v odgoditvenl seji angleškega parlamenta državni tajnik za zunanje zadeve Earl Curzon ln Mr. Bonar Law. Oba ta dva ministra sta Izjavila v Imenu vlade, da ne bo le-(a v svoji politiki ničesar lzpremlnjali In ne storila nlbakega koraka, ne da bi popre! sklicala parlament ter mu predložila svoje predloge v odobritev. Tembolj čudno Je bilo čltatl po teh I PROTI2IDOVSKI IZGRADI NA DUNAJU. LDU Dunaj, 1. septembra. Snočl je imela nacionalno - socialistična stranka zborovanje. Po zborovanj« so udeleženci uprizorili demonstra-* tivnl obhod iz Pratra. kjer se je vršilo zborovanje v Leopoldstadt. da' demonstrirajo proti Judom iz Vzhoda. Demonstranti so predrli policiji skl kordon. Med Judi je zavladala velika panika. Prišlo ie do spopadov s socialnimi demokrati. Šele policija na konjih je demonstrante razpršila. BORZA. Curth, 2. septembra. (Izvirno poročilo! Berlin 12.25, Newyork 609, Milan 28.40^ Praga 10.10, Zagreb 5.40, Budimpešta 2.55« Dunaj 2.75, avstrijske žigosane krone 2J50. Dunaj, 2. septembra. (Izvirno por • Ho! Zagreb 230—280, Budimpešta 99—109, Praga 417—443. Varšava 97—109, češke krona 414—440, dinarji 940—990. Povpraševanj« po dinarju Je na današnji borzi zopet naraslo. Sklenjene so številne kupčije v dinarski vrednosti. LDU Zagreb, 2. septembra. Devlzef (Vezano.) Berlin, Izplačilo 220—222, "'kazilo 200—215, Italija 510—519, Newyorfc* nakazilo 105—107, Pariz 750—780. Praga 178—1S6, Dunal (nevezana), Izplačilo 4S.75 —i2. Valute: Ameriški dolarji 102—104.25, avstrijsko krone 40.50—41, bolgarski levi 154, carski rubili 128-130. češkoslovaško krone 160—165, angleški funti 360—380, napolooal 390—405, nemške marke 2C-5—210* romunski leji 239—240. Zagreb, 2. septembra. (Izvirno poročilo.) Banka za Primorje I1S0 — 1250* Eškomptna 1650—1700, Jadranska 2750—1 2800, Jugoslovcnska 770—780, Ljubljanski kreditna 1200—1205, Prva hrvatska štedio« nica 11,300-11.400. Proti politični brezbrižnosti. Eri občinskih volitvah v Srbih' se le izkazalo, da vlada med prebivalstvom velika aoatiia do političnega živlicnla. Sai ie vendar oresenetliivo. da se na primer v davnem mestu Beogradu ni odasilo k volitvam tako veliko število upravičenih volil-cev. in lih ie celo od teh močan odstotek na dan volitev ostalo doma. Če ie tako v stolici, kal šele drugod! Gotovo ie. da le tega nezanima-nia v prvi vrsti kriva sramotna politična stavnaciia. v kateri se nahajamo že nad poldrugo leto. Občinstvo ima teh večni intrig, osebnih borb in prerekani do grla dovoli in ne mara nit! več iskati resneiševa Jedra v tel absurdni politični brozgi. Ce oa »e brla tako maihna udeležba Dri občinskih volitvah, ki moraio vendar vzbuiati neposreden interes občanov, kako bo šele Drl volitvah v naš prvi volieni državni zbor. v kon-stituanto. Po skušnii. ki smo lo dobili ravnokar, moramo sklepati, da bo volilna borba za konstituanto še posebno malo zanimala razočarano In naveličano prebivalstvo, ki Je poka zalo s svoto abstinenco veliko peza upanie do političnih strank, hkrati pa tudi razodelo 'zavest — precelšnie nemoči nanram niim. Vse to ie brez-dvornno zelo slabo znamenje za Drl hodniost. Mnogi znaki kaželo. da bomo Imeli oriliko opazovati slične oolave tudi no dnigiii pokrajinah. tudi v Sloveniil. Vsakdanii razgovori razodevata. kako veliko število ie Dri nas takih, ki so mnenia. da so si vse stranke enake in da se ni vredno nobeni oriklUičiti. Ni dvoma, da se nam le tem po-zneie nadeiati notranle politične sa-naclie. čim več le takih političnih abstinentov. Ta Doiav le eotovo Iz raz one občne negaciie. ki ie samo v naših časih silno razširiena. onega malo v globino segaJnčeea zabavlia-nia. ki v besedah vse v nič devlle. v deianiih oa ne stori ničesar. Na<š človek oa se mora zavedati, da Je dolžnost vsakogar, da sodeluie v te vnem žlvlieniu. Izvrševalna oblast parlamentarne monarhile. kakor to imamo, sloni na soglastu vseh. in izraža se ravno pri volitvah. Kdor se torej teh ne udeležuje se s tem odreka pravici, kritizirati favno upravo. Aio ne Dride na volišče, nat v bodoče več ne godrnia in zabavi Ja. ker moralno v to ni več upravičen. Ker Da vemo. da si bo tak malo-marnež kllub temu logičnemu škle-oaniu lastil oravico do kritike, ga ie treba oriieti od druge strani. Treba ga le kratkomak) prisiliti da sodeluie v Javnem žlvlienfu. to le. da pride na volišče in se tam izlavi. Tak zakon imaio že mnoge moderne države. treba Je. da ga unelJemo tudi ml. Ako hočemo uničiti Dolitično korupcijo in nezmožnost, moramo odstranjevati vse. kar oodoira Iiudsko apatijo, politično malomarnost in brezbrižnost. Narodno predstavništvo, ki se pripravila da sledniič dokonča volilni Zakon za konsfituanto. naJ sklene zakonito obveznost izvrševanja volilne pravice. Na ta način borno prisilili slehernega k političnemu razmišlia-nlu in tako morda vendarle spravili naše politične zadeve v tek. v razvoi ta. do zbolišania. £11. štev. Narodno predstavništvo Na 117. sestanku narodnega predstavništva se ie po čitanlu zapisnika zadnie sete oglasi! k besedi republikanec Jaša Prodanovič, ki ie kritiziral Drehaianle parlamenta na dnevni red nasiednie točke, dokler ' še ni otvorJepa debata o vladni deklara-ciiu Pravi, da se ie člen 15. vrnil odboru proti poslovniku. Tako Dosto-oante ie nasprotno zakonom ustave. Prodanoviču ie odgovarjal minister za konstituanto dr Lazar Markovič. ki Je poiasnil. da člen 15. še ni resen. O niem se ie samo razprav-liala. glasovalo oa se ni. ker ni bilo kvoruma. Nato iq minister za konsti-tuanto iziavil. da umakne predlog 12J. volilnega zakona radi tega. ker namerava vlada izdelati zakonski načrt o zborovarfiu in udruževaniu. Clen 121. ie bil nato prelet. Nato ie začela razprava o paragrafu 15. Dr. Markovič ie zagovarjal ta člen in poiasnil. da § 15. ni nedemokratičen. Cien 15. ni namerjen proti inteligenci, temveč hoče preprečiti eni in isti osebi izvrševanje 'dveh Dokljcov ob istem času. Minister Je nato pozval skupščino, nai paragraf snreime. Po debati raznih poslancev te prišel člen 15, na giLa« »ovanJe ta h bil soreief. Proti Je gla- rirala manišina. Nato le bil prečitan 16. Pdfclanec Pera Jovanovič Je predlagal, da nal člani uprave Industrijskih in trgovskih oodietH. ki de-luielo za državo. Izgube pravico mandata. Minister za konstituanto se ie iziavil proti dodatku, nakar le bil §' 16. sprelet. Nato se ie prešlo k čitanki člena 17.. ki ie bJI tudi soreiet. nakar ie iziavil dr. Ribar, da se volilni zakon vrača odboru, da ga na četrtkovi seii predloži v zadnie glasovanje. Dnevni red četrtkove sete le: Glasovanie o volilnem zakonu j poročilo verifikaci iškega odseka In mirovna pogodba z Bolgariio. Minister Beneš o mali antanti. Praga. 1. septembra. V odseku za zunanfe zadeve te iziavil minister dr. BepeS dede dogovora med češkoslovaško. Jugoslavijo in RumuniJo: »Ta dogovor Je politično izvanredjno nooieoHivo dejstvo. ki ne bo Imelo pomena samo za V7drževanie političnega položaja omenjenih držav, amnalc bo večinoma tudi določevalo politiko osrednie Evrope. Temeline idete tega dogovora so: 1. Varnost od zunad ie oogoi za red in mir v notramtostl. 2. Edina pot k trainemu redu te hitra vzpostavitev gospodarskih odnošaiev z vsemi sosedi. Miroljubna politika le osnovna ideia takozvane »male en-tente«. 3. Vse tri države so tnteresi-rane na tem. da se do Madžarih podpisani trianonski mir tudi izvede Potrebno te da sf poiščemo ootl. kako bi modi v bodočnosti dospeti do prijateljskih odnošaiev. Kot četrto osnovno misel navala minister, da moramo nastopat! proti vsaki rekonstrukciji stare monarhije Jn proti vsaki novi federaclli Nedvomno ie. da bi rekonstrukcija podobnega državnega ustroia bila v političnem kakor tudi gospodarskem oziru za omenlene države usodeool-na. Defstvo. da se Je osnovala mala ententa. nomeui prvi korak k tvoritvi novega političnega in gospodarskega sistema v osrednli Evropi. Glede nete osnovne smernice se Je iziavil minister dr. BeneS_ da ie splošna oolhična sltuacila v Evroo! zelo težavna in da bo v kratkem nastopila izprememba. Če hočemo osrednjo Evropo obvarovati razpada in zmešnjave. ki io sedaii občutita Rusiia in Poliska mora mala ententa določiti skupne smernice v interesni sferi ter skuone politične tendence. Naloga zveze te tor el. obvarovati skuone notrebe med sebol. ampak lih čuvati tudi z ozirom na snlošne razmere v Evropi. Naši odnošaii do entente so Jasni in vsa novaianla se eibUeto v okviru podpisanih pogodb. Hitro moramo stopiti v gospodarske odnošaie z RusUo Naši odnošaH do Poliske bodo v načelu gotovo odkritosrčni: glede Avstrile oa smo že določili stainne smernice, da omogočimo Avstriji obstoi in da more Avstriia z nami skunno delovati. — Besedilo pogodbe z Jugoslaviio se obiavi. Pogodba ima popolnoma obramben značaJ in se ie Javila tudi zvezi narodov In zaveznikom. LDU. Dr. Simons le na to popravil vesf v švicarskem interviewu. po katerim da se ie on iziavil. da bo Nemčiia vkorakala na Polisko. Tega on nikakor ni rekel, čeprav ie odgovoril na vorašanie. kai da bi Nemčiia storila. če hi Poliaki kršili nteno nevtralnost. da bi Nemčiia. ako bi kdo kršil ulemo nevtralnost gotovo stopila v vrsto nleeovih nasprotnikov. Minister le nato iziavil. da se naliaia v nemško-poliških odaošaiih veliko vznemirljivega ter ie povdarjal. ako v kratkem ne pride do rezultata v DOgaianfih. ki so se Nemčiii ponudila. da bi se moelo zgoditi, da bi mog lo prekipeti nemško lavno mnenJe. V Vratislavi se ie to že zgodilo. — Na vnrašanie. ki ga dostikrat stavite ali bo soloh prišlo do konference v Ženevi, sedai še ni mogoče odgovoriti. Glede odgovora na to vpraša-nie si v tein treuotku še niso vsi na iasnem. LDU. i Beležke. Separatizem v NemčifL i Zunanja politika Nemčije. (Izlave ministra Simonsa.) Odsek za zunanii stvari Je sklenil. da prepusti Javnosti poročila o današniih pogaianiih samo v toliko, v kolikor se govorniki niso izjavili za to. da ostaneta niihova izvafania zaupna. Državni minister dr. Simons ie Dredočil naiorei pregled čez vso nemško nevtralnostno politiko in Je iziavil. da se ie izkazalo, da le politika nevtralnosti za Nemčiio edino pravilna in mogoča in da taka tudi ostane. Nekai glasov ie bilo za to da se soreime boliševiška ponudba in da se skupno z bollševiki nastopi proti zanadnim velesilam in da se na ta način’ razrešita vezi versaille-ske mirovne pogodbe. Te glasove ie državni tajnik za zunanje posle kar naienergičneie odklonil. Dr. Simons le Iziavil: Ako bi bili mi tedal sledili tem pozivom, bi postala Nemčiia bojišče, Ruski narod bo. le nadalieval minister, vsakega, ki se sedai pridruži niegovim napadalcem, še dolgo časa smatral za svoiega sovražnika. Trditve, da Je sklenila nemška vlada s sovietsko talno pogodbo, so popolnoma nepravilne. Nemčiia te stavila Rusom In Pollakom predloge glede ureditve obmejnih težkoč. katerih ie bilo pričakovati ' Sprejem razmejitvene komisije v Apačah. Anače. 1. septembra. Dne 25. avgusta le po celi apaški kotlini završalo kakor v Daniu ored odhodom čebel na Dašo: od Z^or-niega Cmureka do vasi Lutverci pred Gornio Radgono so se povsodi stavili slavoloki komisih, katera se te imela do obvestilu znanega graščaka Julius Meinl-a peljati skoz! celo apa-ško kotlino. Proti graditvi slavolokov bi ne imel naiboli rodoljuben Jugoslovan ničesar, toda tl naivni aoa-ški roiaki so šli v svoii navdušenosti predaleč. Slavolok v Apačah so okrasili z ncmško-nacitonalnimi barvami. v sredi Da le blestel liubki napis: »Rettet uns.« Major tukalšnle posadke Je dal županu Filrstu nalog, da nadomesti frankfurtarske barve s kako dtrugo zastavo. Ker oa se le zdelo županu škoda odstraniti tako oriliubliene barvioe. Je zbral eosood maioč štiri krepke voiake — Ličane, ki so v spremstvu dveh orožnikov izruvali cel slavolok in ga dali voiaškim kuharjem na razpolago. Nemcem so se začele kriviti šnhe in nar nemških In ponemčenih frailic te poskušalo markirati oretresjllv tok. Pa ni nič pomagalo slavolok ni jpoveJ nočastlti ko- mlslie. A nemškutarji radi teva niso dali križem rok. V naglici so nabili na kol desko, ki Je nosila zooet napis »Rer-tet uns«. Cez cesto so se razvrstile belo oblečene fraile. hoteč prisiliti komlsita. da ustavi avtomobil in posluša niihovo teremiiado. Nosilka napisa se ie Dostavila ravno sredi ceste in gledala na nas. kakor angel maščevale. Ne dolgo za tem Dridrdraio avtomobili s komisijo. Razume se. da se niso mogli upreti nežnemu apaškemu sdoIu: vsi štirle avtomobili so se ustavili: oni z našim generalom ie ostal kakih dvaiset korakov za ostalimi. Prvi ie pozdravil komisijo župan Ftirst. za niim oa znani agitator Župnik dr. Potzinger In nadučitelj Oross. glavar bande iz lanskih februarskih botev kateremu se imaio tukajšnji zavedni Slovenci zahvaliti za marsikatero bridko uro. Oba sta se pritoževala nad »preganianiem« nemškega prebivalstva ob Jugoslovanih in prosila, nal prikloni komisiia Apače ip okoflicl k Avstrili. češ da Je to vsled gospodarskega položaja neob-hoduo notrebno. No seveda. Apača-nom Is žal onih blaženih tihotapskih časov, ko so si brez truda služili lepe tihotapske in verižniške denarce. Angleški zastopnik le mirno poslušal te dolge Jeremiiade in ie tolmaču oovedal svole mnenie. Med nežnim spolom se le naibolj odlikovala žunanova hčerka, obsula le laške oficirie z nebroi vprašani! ali Jim ie unati ololi še rešitve iz lugoslovan-skega larma: častniki so se li nasmihali. a Jim nazadnie vendar niso dali nobenega gotovega odgovora. Tako torej 1 Nai bi ooskusili narediti Slovenci v mestu Radgoni enaltta komedito. radi bi znali, ali bi se smeli veseliti dovršenega slavoloka: kdor oozria Nemce. ve. da bi Jih Nemci Drei pretepli, preden bi z.abiili Drvi kol v zernlio. Da se ne blamiramo ored celim svetom, nai se pobrigata politične oblasti, da izgineta huiskači: zavedni Slovenci v tem kraiu so dovoli pretrpeli, da bi Jih Še nadalie hulskall z lažniivimi vestmi. Huiska-riie vplivalo ravno tako pogubono-sno na nemško prebivalstvo, kakor na naše Hudi. * »Neue Frele Presse« nrhiaSa: v eni svolih zadnjih številk na uvodnem mestu članek bivšega bavarskega ministra dr. MMIeria. Znani nemški politik razpravlia v tem sestavku o francoskih prizadevanjih, ločiti lužno Nemčiio od severne. Ob j tei Priliki govori o razmeriu med luž. in severno Nemčiio in o razkrojevalcih tendencah, ki se Dolavliaio med niima. Pravi med drugim: sovraštvo proti berlinskemu gospodarstvu te brezdvomno zelo veliko In deloma tudi utemeljeno. Težke napake berlinske politike so razooložente na lugu še poslabšala. A kliub temu ne aM v Pesnih Političnih krogih nihče na odcepifey od države. Tudi oni na, M ob čaši piva neprestano to zatrjujeta. Južnonemšk? narod hoče vztra-lati v državi in deliti ž nlo nevarno-st' *n težave, samo ako mu Berlin pokaže dobro volta, da poskrbi za mir. delo In red. Berlinske voine družbe, verizniki in oderuški looovi ti so naivečfi in nainevarnelši sovražnik: države. nevarneiši kot vsa Prikrita in lavna Drizadevanla zuna-m-li sovražnikov. Ako bodo vodili v Berlinu politiko vsai delnih reform, se državi ni treba niti nalmani bati separatističnih teženi. Da nai prideta od koder hočeio. JueS^o.M£e,ka lc°"ca tudi 24 Razna poročila. Mirovnih’ pogajanj z Rusijo ne bo v Lon donu. LDU Moskva, I. sept. člčerln, ljudski Komisar za zunanje zadeve, je Izjavil v noti angleškemu zunanjemu ministrstvu, da se mirovna pogajanja med sovjetsko vlado In finsko ter med sovietsko vlado In Poljsko v Interesu onih obmejnih držav, ki so udeležene pri tem, na noben način ne bodo vršila v Londonu, In da se pogajanj ne bo udeležila niti Anglija, niti Franclja, niti katera Izmed obmejnih držav. Čičerki zagotavlja, da bodo v kratkem nastopili med Rusijo in Romunijo posebni gospodarski odnošajL Francosko-belgijska vojaška konvencija. LDU Pariz, 1. septembra. »Matln« objavlja nastednjo Izjavo belgijskega vojnega ministra glede vojaškega dogovora, ki sta ga sklenili Belgija In Francija: Ml in Franclja smo danes popolnoma obkoljeni in smo jutra 2e lahko napadeni. Ze danes moramo organizirati našo brambo. Ta dogovor ni samo Jamstvo za bodoče vojne, ampak Ima tudi sicer važen političen pomen. ProtlsocijalistlčnJ blok v Avstriji. LDU Dunaj, 2. sept. »Arbdter Zeitung. j ugotavlja v uvodniku, da so se vse stranke združile proti socilalni demokraciji. Izgredi v Nemčiji. LDU Frankfurt ob Menu. 2. sept. Od ranjencev pri včerajšnjih demonstracijah brezdelnih jih Je pet umrlo v bolnišnici, med nilml ena žena. V bolnišnico so dovedH te štiri hudo ranlene In osem lahko ranlenlh. Snočt so Izptenill zalogo orožja v Sahrgasse Več kolovodij Je zaprtih. Berlin. 2. sept. (Izvirno poročilo.) V Augsburgu je prišlo danes do spopada med državno brambo In demonstrirajočimi delavskimi množicami Z obeh strani so streljali. Triie demonstranti so mrtvi, več težko ranjenih. LDU Dunaj, 2. sept. »Neues VVicner Tagblatt« poroča Iz Augsburga, da Je množica pri demonstraciji zaradi draginje živil | napadla državno brambo. DošJo Je do stre^ IJanJa; tri osebe so mrtve, več pa Jih Je hudo ranjenih. Lord Derbv odstopi. LDU Pariz, 1. sept. Z ozirom na govorice o odstopu angleškega poslanika lorda DcrbvJa Izjavlja »Daily Telegraph«. da sa da sklepati na to, da bo poslanik proti koncu tega leta skoraj gotovo prosil za odpust. Lloyd George pri švicarskem prodseduiku. LDU Bern, I. sept. Zveznega predsed-nlka Motto, ki se v svrho političnih posvetovanj mudi v Lucernu, Je včeraj popoldne obiskal LIoyd George. Kmalu potem Je Motta posetil Lloyda Georgea. Obiska sta Imela popolnoma zaseben značaj. Venlzelos doma. LDU Atene, 2. septembra. Danes Je do. spel v Atene Venizelos. Prebivalstvo ga la prisrčno pozdravilo ProtJnacijonallstlčno gibanje v Turčiji. LDU Dunaj, 2. sept Glasom »Neua Freie Prcsse« javlja »Deutsche AUgemeinc Zeitung« Iz Londona, da se je v Carigrada pričelo protinaclonalistično gibanje N» Mustafo Kemala Je bn Izvršen zavratni napad; eden niegovih spremljevalcev Je mrtev in on sam le ranjen. Belgijski kralj potuje v Brazilijo. LDU Pariz, 2. sept. Kakor Javlja »Temps« iz Bruslja, Je belgijska kraljeva dvojica na krovu brazlljske oklepne križarke odpotovala v Brazilijo. kongres orientsklb komunistov. LDU Pariz. 2. sept. -Po brezSICnl brzojavki Iz Baku se Je ondi sestal komunistični kengres vzhodnih narodov, ki se ga Je udeležilo 400(1 oseb. • Nekdanji poveljnik przemyselskc trdnjave Ktismanck se nahaja v Bad-Gasteinu. Vesti, da Je Kusmanok poveljnik neke bolj-ševiške armade v Rusiji, so torej Izmišiiene. Zbolet Je madžarski ministrski predsednik grof Pavel Teleki in se Je moral podvreči lahki operaciji, ki je srečno potekla. Gospodarstvo. Podpirajte Jugoslovansko Matico! riorza. | LDU Curlh, 1. sept. Berlin 12.30, New-york 609.50, London 21.70, Pariz 4235, Milan 28.40, Praga 10.10, Beograd 21.50. Zagreb 535, Dunaj 2.80. LDU Dunaj, 1. sept. Devize: Berlin 524, Curih 4000. Valute: Nemške marke 520, švicarski franki 3975, francoski franki 1725, Italijanske lire 1130, angleški funt! 840, ameriški dolarji 240, češkoslovaške krone 414—440, novi dinarji 910—960. LDU Praga, 1. sept. Devize: Beograd 215-217, Dunaj 22.75, Zagreb 5330, Varšava 24. Budimpešta 25.50. . I * Izvoz pšenico. Beograd, 2. septembra. (Izvirno poročilo.) V smislu medstrankarskega dogovora povodom rekonstrukcije vlade. Je finančno-gospodarskl komite ministrskega sveta določil podrobnosti glede Izvoza 15.000 vagonov pšenice. Izvoznik mora Javiti število vagonov glavni direkciji carini in ostguratl valute. • Hmeljska kupčija. Zateč, L sept (Izvirno poročilo.) Položaj nespremenjen, po deželi zmerna kupčija. Cena 56 do 64 čeških (110 — 130 Jugoslovanskih) kroSf Norimberg, 1. sept. (Izvirno poročilo.) Nespremenjene cene od 46 do 47 mark (100 Jugoslovanskih kron). Žalec, 2. sept (Izvirno poročilo.) Kupčija v Savinjski dolini se še ni razvila. Kupci ponujajo 70 do 80 K, producenti zahtevajo še vedno po 100 K. Prizadevanja za olajšavo izvoza so ostala dosedaj še vedno brezuspešna. Izvoz hmelja, vina ln karbida brez oslgu-ranja valute. Beograd, 2. septembra. (Izvirno poročilo.) Po sklepu gospodarskega ministrskega odbora za Izvoz hmelja, vina ta kar-bina ni treba več osiguratl v naprej valute. • 3* Zagrebški čekoynl urad 1« ttatavU poatavapj^, + Vrelci nafte In petroleja so se odkrili v vasi Sušnjar pri Lazarevcu v Srbiji. V okolici vasi Menoševac se Je našlo tudi nekaj vrelcev petroleja. + Izvoz kož, surovih In nepredelanih, Je dovoljen iz Čehoslovaške. Dalje je dovoljen tudi Izvoz ostankov pasov, polnih torb, tehničnih in ortopedičnib produktov in rokavic. + Srbski finančni zakon se je z regen tovim ukazom raztegnil na celo Vojvodino. — Splošno zaupanje uživa »Jugoslovanski kreditni zavod« v Ljubljani, Mariitn trg 8 ta \VoJJova ulica 1. Vsled solidnosti vodstva zavod lepo napreduje in Je Imel že samo letos nad 80 milijonov kron prometa ter Ima že nad dva milijona Jamstveno glavnice, kar je za mlad zav«d vsekakor najboljše spričevalo. »Jugoslovanski kreditni zavod* ima tudi veliko ugodnost v tem, da se Je ustanovil še le lani in nima ul# vojnih posojil, ki bi ga obremenjevala. — Hranilne vloge in vloge na tekoči račun obrestuje po 4% ter zaračunava obresti zelo kulantno. Priporočamo vsem »Jugoslovanski kreditni zavod*. Korcška. — Spisa Carantamis. — Z barvnim zemljevidom Koroške, Cena 4 K. Gosposvetsko polje. Spisal dr. Bog. Vošniak., Cena 2 K. Naša Istra. Spisal Fr. Erjavec. Cena 1 K. Jugoslovanska žena za narodov0 svobodo. Uredil Alre. Cena 2 K. Naročajo se pri »Zvezni knjigarni* v Ljubljani Marijin trg 8 in v, vseh podružnicah »Jugoslavije« ter, X .vseh knjigarnah. Dnevne vesti. — Razmejitvena komisija na .meii. Dne 1.1. m. si ie razmejitvena komisija za severne meie oeledala meino sirarno cono med Kokošnjakom in Sv. Lovrencem. Ustavila se ie na Pernicah, na Sv. Urbanu in na neki točki Grebena iužno-vzhodno od Sv. Urbana. Prisotna ie bila od na$c strani iusroslovenska deleeaciia. med niimi vocUa noverieništva za notranje zadeve univ. prof. dr. Pitamic. Dotem okraini davar slovenlcrraški dr. Inavic. načelnik marnberškcea okrameFa zastona inženir Pahernik, župani občin Sv. Primož nad Muto in Pernice, župnik Trinkaus iz Sv. Jemeia ter rnnoeo utrlednih posestnikov ki imaio svoia posestva ob meii. Tudi avstrijske oblasti in interesenti so se udeležili ogdeda. Komisih ie vzela na znanie informaciie zastormjkov oblasti ter razne želie interesentov ter iim sporočila, da bo vzela vsa vprašania nepristransko v pretres ter v to svrho. v kolikor bo to potrebno, prišla še večkrat na lice mesta, da se o podrobnostih tudi no katastru orientira natanko. Sore-iem komisiie od naše stra.nl ie bil zelo dostoien in prisrčen: predložene želie naših Hudi so bile popolnoma stvarne. — Dr. Pitamic ostane še nadalje član razmejitvene komisita Kakor nam iz Maiibora poročalo ostane novoimenovani ooverlenik za notranje oosle dr. Pitamic še nadalie član razmejitvene komisiie. V svoiem do-verieniškem poslu, bo imel začasnega namestnika. — Za začasne okralne šolske nadzornike na bivšetn Kraniskem so imenovani* za črnomeliski okrai Matko Kante, za novomeški okrai Janko Grad. za krški okrai Liudevit Stiasnv. za kočevski nkrai .losip Novak. za litiiski okrai Karel Rostohar, za kraniski okrai Fortunat Lužar, za radoviu.šlci okrai Karel Simon, za kamniški okrai Janko Polak, za Hub-liansko okolico Avvust Pirc in za Hubliansko mesto Make Hočevar Kakor noj-nča »Jutro« te imenoval te nadzornike noverienik dr. Vrstov-5eri< na svoio pest in si iih izbral izmed 9omi.šlienikov SLS. čeprav si ie minister prosvete v smislu medstrar* karskeva sporazuma v Reovradu pridržal Imenovame nadzornikov Zato »e še dvomiiivo. če ho centralna vlada mistila ta imenovanja v ve-li3vi. oziroma če bo nakazala imenovanim nadzornikom tudi ninče brez katerih bi ostala imenovania seveda iluzorna. — Svobodomiselna srednješolska omladlna ie na svoiem konvresu v Varaždinu od 26.—25. n. m. med dhivim sklemla. da ne more hiti n*>. ban čian nfenih or fani/a c?l ob lednem član kake oclltlčne organizacije Izdalalo s? bo skupno sredniešoilsko dasiio »Preporod«. Centralni od-' bor Dosluie v Bcovradu. za posamezne pokraiine na nosluleio nokraiinski referat?. Posebna resoiucun izlavlia da bo iuvostov. srednlešotska nrnla-dina delala na to. da se uvede za skumil jugoslovanski iezP? e-kavsko Brbobrvats!'o narečio nkano z latinico Predlocr ie bil sprelet z velikanskim navdušeniem. Razveseliivo le deistvo. da so med pozdravi ored-1 a valj srbski omladinci sami. nai se pošlio btzoiavni pozdrav tudi Bolgarom. Naša srednješolska omladina nam ie pokazala, da hodi no DOtu. na katerem io moremo samo pozdravljati in ii želeti da bi na nieni vztrajala ne/vmaino in odločno. — Razpisane službe: Na državni dvo-razredni trgovski šoli v Ljubljani služba učitelja ali profesorja za srbohrvaščino v zvezi z italijanščino ali nemščino ali francoščino ali stenografijo. Prošnje na poverjeništvo za uk in bogočastje do 10. t. m. — Pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani mesto pregledovalca poslovnih In gospodarskih knjig. Prošnje na predsedstvo omenjene delegacije do 20. t. m. Natančnejše v »Uradnem listu« 101. — Na ženski lavni bolnici v Novem mestu mesto primarija. Prošnje do 15. t m. na zdravstveni zastop v Novem mestu. Natančneje v »Uradnem listu«. Za zdravstveno okrožje novomeško služba okrožnega zdravnika. Prošnje do 15. t. m. na zdravstveni odsek v Ljubljani. Podrobnosti glej »Uradni Ust«. — Herman Wendel, ki je bil pred kratkim tudi v Ljubljani, je dospel predvčerajšnjem v Beograd, odkoder odpotuje v Macedonljo. — Iz državne službo jo stopil dr. Adolf Salbcrgcr, tajnik V. razreda'glavne rudarske direkcije. — Izseljeniški vlak iz Trsta v Jugoslavijo se pripravlja za 15. septembra. Informacije se dobivajo v Trstu, ulica Torr? biaoca 39. Vsi oni, ki se nameravajo izseliti iz Trsta, naj se pravočasno zglase na gori omenjenem mestu« — Izgnan komunist. Znani komunist Nino Furlan, ki Je tudi deležen amnestije kot političen obsojence, Je Izgnan iz Jugoslavije. — »Državna posredovalnica za delo« Pri vseh podružnicah »Držav, posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju In Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 22. avgusta do 28. avgusta 1920. dela 151 moških in 63 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 129 moških in 95 ženskih delavnih moči. Posredovanj se Je izvršilo 120. — V delo se sprejmejo: hlapci, poljski delavci, dekle, zidarji, tesarji, mizarji navad., mizarji stavb., pletarjl, krojači, šivilje, dninarji, dninarice, kovači, čevljarji, vzgojiteljice, kuharice, služkinje, sobarice, vajenci, vajenke itd. Liublfana. — Kurtoazlja napram Italijanom. Piše se nam: Neko znano ljubljansko restavracijo, ki spada med najbolj obiskane v mestu, poseča tudi skoro ves Italijanski element, kar ga je in kar ga prihaja dan za dnevom v Ljubljano, med njimi tudi Italijanski delegat. To je samo na sebi v redu. V redu pa ni in čudno vpliva na jugoslovanske goste, da sl pusti ta visoka gospoda kar po cele ure rezervirati mize, dočim se morajo ostali gnesti okrog prenapolnjenih miz. Smo res radovedni, če se gospodu re-stavralerju Izplača tako očlvldno proteži-ranjo te gospode. — Čudno postopanje. Stanovanjski urad je pustil včeraj deložiratl neko stranko na Cesti na gorenjski kolodvor, čeprav je gospodar zaposlen kot črkostavec v Ljubljani in ni nobenega vzroka za deložlranje. Stanovanjc ie baje nakazano neki gospel, ki že ima stanovanje v Rožni dolini, a je hotela priti v mesto. Črkostavec le sedaj s pohištvom in rodbino vred na ulici ter lahko izgubi vse pohištvo. — Stanovalci Kollzcja opozarjajo mc-rodaino oblast, da takoj ulcrcne potrebne korake zaradi preteče nevarnosti eksplozije. ki grozi vsak trenutek v pritličju imenovane hiše, kjer se na zelo lahkomiseln način kuha špirit. Kuhanje špirita bi sc pač lahko vršilo kte drugje, klcr bi nevarnost ne bila tako velika. — Klub »Soča« poroča opetovano svojim članom <7 zasedenega ozemlla ter vsem prilateliem kluba, da se vrše redni rrlja-tellskl sestanki vsako soboto zvečer v P11-zenskl restavraciji Gradišče Rt t tik Nun skega samostana Onoraria se občinstvo Iz zasedenega ozemlla spjoh. da le tgnrai Imenovana restavračila lokal vsakdanjega zbirališča. Odborniki kluba se opnzarlajo. da se vrši tstotam sela v torek 7. t m. ob 8 url zvečer In ne v sredo 8. t m. Prost se nolnoštevilne udeležitve Odbor k _ Woctn» zastavljalnica Ima 9. t. m. popoldne dražbo januarja L I »ustavljenih predmetov — Pitanci. Ker se je po Blvbvelsovl cesti premetaval v popolni pilanostl. le bil Miha Kranlc obsojen na sto kron globe. — Sobni slikar Feidii 5. ie bil obsojen na 209 kron denarne kazni, ker Je v pilanostl »froclal« stražnika tn mu kazhl vizitko. — : Neki Josip Fajon je velik sovražnik nrimor-i skih beguncev in v pijanosti vedno kriči ter zabavlja čez nje. Policija ga Je obsodila na 100 K globe. fakture, s katero so dotičnikl verižilL Nas verižniški urad zadevo iz gotovih vzrokov prikriva. Ko dobimo o stvari natančnejše podatke, bomo še poročali. Osebna vest. K davčnemu uradu v Celju je premeščen Franjo Sajovec, davčni praktikant pri davčnem uradu v Velikih Laščah. Celjska okrajna sodnija razpošilja strankam še vedno tiskovine, katere opremlja z žigom, na katerem je še dvoglavi avstrijski orel. Mislimo, da bi v drugem letu po prevratu bil že čas, ta znak naše bivše sužnosti odstraniti Brez napisa je še vedno naš celjski magistrat. Mislimo, da bi bil tudi že čas, da bi se na ta urad napravil napis, da bi tujcem, ki stoje že dostikrat pred magistratom, ne bilo treba spraševati, kje sc Isti nahaja. Privatni sanatorij nameravata v našem mestu ustanoviti zdravnika dr. Walter Negri In dr. Gregor Jesenko, sedaj zdravnika v javni bolnici. Kongres obrtnikov so bo vršil v nedeljo, dne 5. septembra v celjskem Narodnem domu. Slovesno blagoslovljen je bil dne 1. sept. novi del mestnega pokopališča na Čretu. Olepševalno društvo priredi v soboto 4. t m. cvetlični dan. Veselica, katero je nameravalo prirediti društvo dne 5. septembra v mestnem vrtu, vsled drugih prireditev odpade in se bo ta veselica vršila meseca oktobra v hotelu »Union«. Shod vojnih Invalidov se vrši v Celju 5 t. m. ob 8. uri zjutraj v hotelu Uniou. Kakor slišimo, so nekateri Invalidi nezadovoljni z dosedanjo svojo organizacijo tn bodo Istega dne ustanovili novo organizacijo, ki se bo imenovala »Sloga vojnih invalidov« za okraj Celje. Koroško« Juorcslovanska deleusjclia koroške olebiscitne kontlsiin se nreseli v seboto Iz Dol ob Vrbskem Jezeru v Celovec, kier se bo nastanila v hotelu »Kaiser von Osterreich«. Pred-sednik-dr. Cviiič odide v Beograd In ostane tam do olebis.cita. Nadome-stoval ira bo brvši rvvdanik v l .rmdo-nu Jora Jovanovič Volilni listki. Glasom dosedanjih sklepov plebiscitne komisije bodo volilne 'Iste za plebiscit zaključene do 15. t. m., nakar se pr!'no reklamacijsko postopanje. Glasovalo se bo z belimi In zelenimi listki. In sicer se bodo oddajali beli listki za Jugoslavijo In zetenl za Avstrijo. Bell listki bodo Imeli napis »Jugoslavija«, zeleni pa »Oestef-relcli«. Glasovanje bo 10. oktobra. Primorse. Italijan! nd Tolminskem DOstODa- 1o z Hudmi kor s osi. Ker lim te na- nrevanfaio in Pred kratkim so Maribor. Razmejitvena komlsila na naši severni meii ie 1. t m. odtmtovala na Muto ter odtod šla na obrnemo ozemlle. ki ea te obšla od Hfihner-kctrla do Sv, Lovrenca. Pri tel priliki ie zasliševala tudi zastoonike torale.vnih oblasti, kakor tudi nosa-tnezne zainteresirane DOsestnike Odločitev elede mei na licu mesta ni oatlla. marveč se bo o tem skl|pi na!o šele do natančnem študiranlu krajevnih, občinskih tef ecsoodar-skth Interesov kJ so Jih Izrazili oo-. samr-zui nrlzadefl nosestn.JM Osebna vest K davčnemu uradu v Mariboru je premeščen Mihael Schwarz, davč-i ni upravitelj pri davčnem uradu v Slov. Bistrici. Zborovanja naprednega dljaštva v Mariboru so se udeležila sledeča akademska društva: »Jadran« (Ljubljana), »Jugoslavija« (Zagreb), »Triglav« (Zagreb), »Juristov Janušič« (Reka), »ABC klub« (Zagreb), »Klub napred. akadem. v Celja« in »Akademsko društvo v Mariboru«. Poleg tega sta poselili zborovanje svobod, sred-njošol. organizaciji »Preporod« (Ljubljana) in »Prosveta« (Kranj). Težka nesreča. Ko se je v sredo zvečer vračal hlapec limbuškega posestnika Robiča Jakob Mihelič z vozom iz Maribora v ‘ Limbuš, se mu je v Studencih splašil konj. Iilapec je skočil z voza, toda tako nesrečno, da je padel tv,d konja, ki ga je na glavi težko ranil. Priti je moral rešlini avto. ki je odpeljal hlapca v javno bolnico. Celi e. Neka vcrižuiška zadeva zbuja pozornost že par dni po mestu Celju. V to zadevo je zapletenih poleg drugih tudi več raznih odličnih oseb, od katerih jih Je nekaj že Y zaporu. Našel se je baje en voz menu- rr>d tiena' Innl"n vlačilo v zanorp oriši« v neko srostilno nekic na Tolminskem learabinerii, zahtevali so od fantov ki so tam pili. da dvignejo roke in so ';h nrciskali. Našli so Dri niih nože za rezanie kruha. To ie bil žf* novod za aretaciio. Na energično intervencHo nekih vnlivneiših liudi so sndai fantje iznuščeni na Drosto. vendar na njihova zadeva še ni rešena. Italijanska iustica — ©o svetu si lahko iščeš nara z Dioeemovo laterno! Italijanska zaarlzenost. 31. d. m. ic Diišel v Trst oarnik »Slaviia«. ki ie olul nod medzavezniško zastavo »Zveza boievnikov« le za to takol doznala in noslala na odmik svoie liudi. ki so zamenjali medzavezniško zastavo z italiiansko. S tem ie seveda Italiia rešena. Puliskl arzenal le orešd v zasebne n>V£. Prevzel v a ie konzorcii istrskih,in tržaških kaDitalistov. V Desklah orl Kanalu so Italiianl te dn! strellali na naše fante. Več te bilo ranieuih. eden Da celo mrtev. VELIKANSKI POŽAR V DRAVLJAH. Na nekdanjem premikalnem kolodvoru v Dravljah Je včeraj ob 1 uri 45 minut nastal velikanski požar. Z ljubljanskega grada je močno bilo plat zvona In številne množice so hitele proti draveljskemu kolodvoru. Kakor znano, Je bilo za časa vojne postavljenih ob malem lesenem kolodvoru več barak, ki so služile za delavnice in skladišča. Kmalu po polomu pa so nekatere barake preustrojili v delavnice državne železnice, ker so popravljali pokvarjene vagone. Vozovna delavnica je bila opremljena z najmodernejšimi stružnimi stroji, katere Je goni' bencinski motor. Delavnica je bila razdeljena v kovačnico, mizarnico in poleg delavnice je bilo veliko skladišče raznega materijala In lesa. — Kakor pripovedujejo zaposleni delavci, je požar nastal na ta način, da je delavec Viktor Špec viival v gonilni motor bencin. Pri tem je iz motorne sveče šinila žareča iskra v bencin, ki ]e takoj eksplodiral z velikanskim vzbuhom in je Je začela takoj vsa delavnica goreti. Delavcev, katerih je v delavnici zaposlenih okoli 168, se je polotila s početka grozna panika, toda začeli so takoj z vso odločnostjo ln požrtvovalnostjo gasiti. Ogenj Je bil strašen, toda kratkotrajen. Tekom dveh ur ie upe- pelil vso delavnico, to je dve baraki ta skladišče. Uničen je bil ogromen materljaL Delavcem so pogorele obleke, katere slačijo pred pričetkom dela. Pogorelo je popolnoma dvajset osebnih ia tovornih vozov, ki so stali tara v reparaturi. Uničeni so trije moderni stružni stroji, ki so stali mlljon-ske svote. Na lice mesta so takoj prihitele požarne brambe iz Zgornje Šiške, Dravelj, Ljubljane, Podutllia, Gline, Vižraarij, Šeni. Vida, Gamelj in Spodnje Šiške. Ob 4. popoldne je ogenj ponehal. Gasilci so z vsemi močmi požar lokalizirali in velika sreča je, da se ogenj ni razširil na bližnjo barako, kjer so bile shranjene velike množine bencina in olja. V slučaju, da bi začela ta ba-raica goreti, bi gotovo zgorelo vse. Proti večeru je pomagal gasiti ogenj gost dež. Na lice mesta je došla takoj komislla, obstoječa iz zastopnikov državne železnice ln polkovnika Vasiča. Pripomniti je treba, da Je tudi vojaška oblast Imela nekaj arzenal-skih delavcev v teh delavnicah zaposlenih, In da bi bila prevzela v nekaj dneh ves obrat v svojo vojaško vodstvo. Kolika ic škoda sedaj momentano, še ne moremo točno zabeležiti, vendar je gotovo, da znaša škoda miljone. Nekateri poznavalci cenijo škodo na 5 miijonov. Človeških žrtev j ni bilo. Samo pri motorju zaposleni delavec iVktor Špec je bil takoj pri eksploziji v obraz ožgan. Na lice mesta je prišel dr. Rus, ki je Špeca takoj poslal v bolnišnico. nmilil ----------------VTm.\ II.M« Ljubljanska porota. Tatvina flrneža. Mehanik Franc Kadunc te bil včeraj pred porotnim sodiščem obsojen na eno leto težke ječe zaradi tatvine. Dne 13. novembra 1919 le v Škofji Loki ukradel Blažu Rozmanu dva soda firneža v vrednosti 15.600 kron. Šofer Pretner, ki je bil zaposlen pri francoski misiji, je ta flrnež spravil v Ljubljano. Kadunc le firuež ponujal tvrdki Lang, katera pa je obvestila oškodovanca trgovca Jurija Jenka, ker je čitala v časopisih o veliki tatvini Premeten slepar. Jože čuk, doma pri Črnem Vrhu, je tekom letošnjega leta izvaial premetene goljufije. Izrabljajoč ujetništvo članov gotovih družin, je prihajal na domove rodbin, kt so Imele svojce v kakem vojnem ujetništvu. Ogoljufal ie tako več družin. Marijo Gracel v Ribnera za 640 kron In za razno obleko v vrednosti 2700 kron, dalje Lovra Krištofa v Veliki vasi pri Borovljah za 100 K gotovine in razno obleko. Slednjič so ga aretirali. Obsojen le bO čuk na pet lot težke leče. Konjska tatvina. V Dovjem je vzbujala veliko senzacijo tatvina dveh konj, k! sta bita od orožnikov zaplenjena tihotapcem, kateri so hoteli konja spraviti preko demarkacijske Irte v Celovec. Orožniki so ta dva konja zaplenili ln Izročili županu v rejo. Iz županovega hleva pa iih je odgnaJ Anton Vehar, tesar na Dovjem. Orožniki so ga zalotili v gozdu. Porotniki so zanikali vprašanje tatvine, kakor tudi od njih dodatno predlagano vprašanje, da bi Vehar hnel namen konla poškodovati. Vehar je bil oproščen. Srcort in turi stika. Nogometna tekma. Jesensko nogometno sezono otvorl S. K. Ilirija v nedeljo dne 5. I m. s tekmo proti rezervi. Ker Je to pr v id v sezoni, da tekmujeta prvo moštvo in rc* zerva med seboj, obeta biti tekma j’.kp zanimiva. Začetek ob pol 18. url Blagajna se odpre ob 17. uri. Vstopnina: sedeži po 10 K, stojišča brez izjeme 4 K. — V sredo in četrtek na prostoru Ilirije Innsbruckef Sportvereiu : Ilirija I. K Planinska koča nad Kepo je bila vslctl slabega obiska zaprta. Še prihajajoči planinci, ki pridejo s koroške strani, dobe ključ v gostilni Abruč v OvčiuL častno darilo za konjsko dirko. Poverjeništvo za kmetijstvo, ki zelo pospešuje in podpira domačo konjerejo, je podarilo za slovensko dirko častno darilo ln K 5000. Tiskovna pomota se je vrinila v rtašu včerajšne poročilo o uogometni tekmi med češko in Jugosiovensko reprezentanco na olimpijadi v Anversu. Tekma je končala žal v razmerju 7 : O in ne 7 : 3. Sokolstvo. Zlet ljubljanskega okrožja Sokolska župe Ljubljana L v št. Vidu dne 5. septembra združen z javno telovadbe in velika ljudsko veselico. — Zlet je obvezen ra društva Sokol L Sokol II, Moste-Stepanja« vas, Polje in Ježica. — Javna telovadba: dečki: proste vaje, deklice: proste vaje, obrtni naraščaj: vaje z drogi, ženski naraščaj: vaje s cvetnimi loki; članice: proste vaje češke za L 1920, člani: orodna telovadba, člani tn članice: proste vaje br. Vidmarja po skladbi »Jugoslavija«. — Po telovadbi velhta ljudska veselica. So-Huje godba kr. dravske divizije pod vodstvom goro. Čerina. k. »Ribniško okrožje« priredi 5. sept v Ribnici dan naraščaja, spojen z nastopen] domačega društva. Ude! žba naraščaja je obvezna za celo okrožje. Po telovadbi ljudska zabava. K Sokol Lltlia-šmartno priredi 5. t m. Javno telovadbo ln veliko ljudsko veselico. Na sporedu so češke vaje članic, ki se bodo Izvajale zvečer pri razsvetljavi s reflektorji. Sodelovala bo godba Iz Zagorja. SrejSolov, ples Itd. Okrepčila v šotorile Bratska društva so naprošena, da našo prireditev posetljo. Zdravol k »Sokol« v Slovenski Bistrici priredi v nedeljo dne 5. t ra. javno telovadbo, pr! kateri nastopi članstvo bi naraščaj slovenjebistriškega »Sokola« s Hofmanoviinl la Vidmarlevlml prostimi vajami ter vajami na orodju. Po telovadbi se vrši velika ljudska veselica v vseh prostorih hotela »Beograd«. Začetek ob 15. uri. — Vstopnina 6 kron, k 0'edališče. Sinočnja predstava »Anflse« te pokazala vnovič, da razpolaga družba ruskih Igralcev s sposobnostmi, ki jih pri nas nismo vajeni. Nad vsemi je stala igra režiserja Muratova, ki je predstavljal odvetnika Ko-stomarova. Vredna soigralka te bila ga, Mansvjetova v vlogi Anifse. Igra obeh te bila vseskozi vzorna, občinstvo prožeto od umetniškega Izvajanja glumcev. — V soboto »Ljubosumje«, v nedeljo »Papa«. Strokovno oceno o predstavah ruskih Igralcev prinesemo po sklepu gostovanja. Mali oglasi. Pr©da se; TRIEDER-ZEISS «X tn NOV REVOLVER. Frommer-Pat.-Stop., kal. 7.56 mm z usnjato tcrbico ln 95 patr. na prodaj. Breg 8/1, levo. 1644. _ SKORO NOV NAMIZNI TELEFONSKI APARAT se proda. Vprašati sv. Petra nasip 29, dvorišče. 1641. VELIK ŽELEZNI ŠTEDILNIK, NAD 100 hi HRAMNIII IN TRANSPORTNIH SODOV se zaradi opustitve restavracije proda. Kje, pove uprava Jugoslavije. 1625. POZOR GOSTILNIČARJU Velik gostilniški avtomat (Muslk-Orke-strion), ki svlra 10 komadov, v dobrem stanju — in pripraven za gostilničarje na deželi — se takoj proda za K 15.000. Ogleda se lahko vsaki dan pri ravnateljstvu tovarne cementa Zidanhnost. 1626 MED najfinejši, trčan, se proda. Večja množina po 50 kron kg. Vekoslav Bratina, čebelar, KrižovcI pri Ljutomeru. 1633. ~JABOLKA, LESNIKE, LEČO IN DRVA prodajam v večjih množinah. Ferdo Ločnik, Guštanj, Koroško. 1632. SUKANEC, črn ln bel, glavnike za česanje, gladilni (šmirsel) papir, krtače za ribanje, Zlatorog-milo, testenine, vžigalice in sveče priporoča tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9. 1951. POZORI Trgovci in peld dobe sveži dunajski kvas le pri Ivanu Roy v Mariboru, prodala dunajskega kvasa. Razpošilja dnevno po PO* s tl jp brzovozno v .v« dele države, 1679. CIGARETNI PAPIR »ABADIE« v knjižicah z zlatotlskom ln patentirano brez tiska 100 kosov v kartonu po KJ160. razpošilja, dokler v zalogi F. Mory,*SmU hel pri Pliberku. 1328. 300 kub. m. SMREKOVIH DESK J., II. In III. vrste — 14, 20. 25, 30 In 40 mm močne se dobavi. Ponudbe na upravo lista pod »deske«. 1622. ' fiC&spl mi VINSKE SODE tiramne In transportne vsake velikosti kupim. Ponudbe z navedbo cene, velikosti Irt kakovosti sodov na uprav. »Jugoslavije« pod »Vinski sodi«. 1540^ mA ALI HIŠA Z~VRTOiVrv LJUBLJANI ali najbližji okolici, se kupi. Ponudbe pod »Dora« na upravo tega lista. 1636,