Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. l Din. UREDNIŠTVO - UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti telefon številka 8. Štev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaja vsako nedeljo. VI. LETO Murska Sobota, 7. februarja 1937. Cena oglasov Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 100 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/» dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. ŠTEV. 6. Večno priiatelistvo V Beogradu so bile podpisane že marsikatere važne politične mednarodne pogodbe, ki so segale globoko v notranjost našega državnega ustroja. Redko katera pa je bila od najširših slojev prebivalstva sprejeta s takim veseljem in zadoščenjem kakor pred kratkim podpisana pogodba o večnem prijateljstvu z Bolgari. In ko sta naš in bolgarski ministrski predsednik na svečan način podpisovala važen sporazum, je temu zgodovinskemu dogodku v duhu prisostvovalo milijon ljudi, katere je navdala ena sama želja, da bi bil sklenjen sporazum v srečo in blagoslov vsem Slovanom na jugu. Dvajset milijonov Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov se je strnilo v skupno bratsko fronto, vsem tem se je izpolnila davna želja, ki je jedrnato zapisana v paktu: Med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo bosta vladala neporušljiv mir ter iskreno in trajno prijateljstvo." Po žalostnih izkušnjah v dobah svoje nesloge sta se oba južno-slovanska naroda prepričala, da si moreta resnično in s tako velikimi žrtvami izvojevano svobodo zavarovati in zajamčiti le če bo med njima vladala sloga in ono prisrčno razmerje, ki je med brati istega jezika in krvi. Mnogo, mnogo dela je bilo treba preden je prišel ta zgodovinski trenutek. Politiko zbližanja med obema narodoma je pričel pokojni kralj Aleksander, ki je z medsebojnimi poseti med Sofijo in Beogradom dosegla že takrat lepe uspehe. Takrat je vsa Evropa priznala to veliko Njegovo delo in ga uvrstila med največje tvorce miru. Od vseh strani so se čule besede občudovanja, saj se je pokojni kralj spravil na rešitev najtežjega balkanskega vprašanja. In uspeh ni izostal. Kakor nekoč, tako gre tudi sedaj po Evropi val priznanja in občudovanja za dalekovid-no politiko pokojnega vladarja, za modro krmarenje Jugoslavije. Iste laskave besede je ves miroljuben svet naslovil tudi na Bolgarijo in na njenega kralja Borisa. Pomembnost dogodka pa bomo prav razumeli šele takrat če prelistamo zgodovino balkanskih narodov v zadnjih desetletjih. Balkanski polotok je nekdaj veljal v Evropi za ognjišče nemira, ki je vedno metal grozeče sence čez vso Evropo. Mnogokrat so se zbrali nad Evropo temni oblaki vojne vihre, ki so imeli svoj izvor nad našim južnim ozemljem. Napačno bi bilo mišljenje, da so bili vsemu temu krivi narodi in politiki držav na Balkanu. Ne! Bilo je namreč tako, da so nasprotja med velesilami v Evropi, trčila baš tukaj druga ob drugo, tukaj so imele svoje težnje, svoja velika prizadevanja. Na Balkanskem polotoku so se poravnavali veliki računi in drugi narodi so baš balkanske narode izrabljali v svoje sebične namene. Hujskanje drugega proti drugemu, to je bilo njih umazano orožje. Na ta način je čas zasekal vedno globljo brezen med onimi narodi, ki bi morali za lasten dobrobit živeti v bratskem sožitju. K temu pa je prišel še en važen dogodek. Balkanski narodi so preživljali svoj veliki nacionalni preporod — praznik vstajenja iz stoletnega suženjstva. Na nebu balkanski narodov je bledel nekdaj tako mogočni in gospodovalni turški pclumesec. Mladi narodi so se dvignili in si ustvarjali svoje svobodne države. V stoletnem suženjstvu pa so se nekdanje državne meje, pred stoletji obstoječih držav zabrisale, marsikje zelo premaknile in se predruga-čile. Ureditev novih razmer ni bila preprosta in ne enostavna zadeva. Tudi to je bil vzrok za neštete usodne spore med balkanskimi narodi in v tem so zlasti izvirala nasprotja, ki so vznemirjala sožitja med njimi. Seveda so to zopet izrabljale velesile v svoje sebične namene in njih prva naloga je bila, da spor še poglobijo, saj so od tega pričakovali le svoj dobiček. V zadnji dobi pa se je ta položaj temeljito spremenil. Balkanski polotok se je osvobodil v vsem obsegu ter zaprl tudi vrata onim državam, ki so v prejšnjih letih igrali na slovanskem ozemlju svojo umazano igro. Narodi so se organizirali v svojih nacionalnih državah, kjer so začeli živeti svojo gospodarsko in kulturno življenje. Razprtije so bile v tem delu pozabljene, vsak je strmel po lepšem življenju. V tem znamenju je bila ustvarjena balkanska zveza, ki veže brez razlike prijatelje in nasprotnike. Iz svetovne pozornice so izginile nekatere velike sile, ki so nokoč usodno izigravale balkanske napetosti, druge pa imajo doma dovolj opravka in tako je sedaj Balkanski polotok bolj navezan sam nase. In danes Balkan že davno ni več ognjišče, iz katerega preti nevarnost požara. To nehvaležno vlogo so prevzeli sedaj drugi narodi. Skoro dvajset let je moralo poteči preden se je ustvarilo bratsko ozračje na Balkanu. Četudi so druga balkanska vojna in nato še svetovna vojna izkopali med Srbi in Bolgari silen prepad, ki se je zdel nepremostljiv, se je vendar danes dospelo do cilja, ki je bil že davna želja vseh, ki čutijo v sebi utrip slovanskega srca. To je zgodovinska zasluga našega velikega kralja in njegovega tovariša in sorodnika kralja Borisa, ki sta z redko odločnostjo in z velikim pogumom posegla v razvoj bolgarsko-jugo-slovenskih odnošajev ter ga usmerila na pot sprave in bratstva. V tej novi veličastni politični zgradbi Balkanskega polotoka ležijo vsi pogoji in osnove za lepše življenje med narodi na Balkanu. PO Ll S I Kfl V finančnem odboru so razpravljali o preračunu prosvetnega ministra, ki je letos za 21 milijonov dinarjev večji od lanskega. V razpravi se je govorilo, da čaka skoro 800 mladih učiteljev v Sloveniji 2e leta in leta na namestitev, dočim je samo v naši banovini preko 200 nezasedenih učitelj sk h mes\ V vsej hrvatski javnosti je vzbudilo ogromno pozornost povratek inž. Avgusta Košutiča iz inozemstva, ka- mor je pred leti prostovoljno odšel. Košutič spada med najintimnejše sodelavce pokojnega Stjepana Rad ča. S tem, da se je vrnil, je doprinešen ponoven dokaz, da se bodo v najkrajšem časn uredile naše notranje poli-tične^razmere. Na sestanku krajevn h organlza-c j JRZ v Mariboru so sklenili, da priredi sreska organizacija spomladi javen shod JRZ za Maribor, na katerega bo povabila dr. Stojadlnoviča, dr. Korošca in dr. Spaha. Sredi meseca februarja se bo sestal gospodarski svet Male Antante in sicer v Beogradu. Obravnavali bodo predvsem trgovinske odnošaje med državami Male antante in sestavili podroben načrt za izmenjavo blaga v prihodnjem letu. Staroradikali so v Ljubljani začeli izdajati svoj list pod naslovom »Slovenska beseda". Izhajal bo tedensko. V prvi številki je objavljeno pozdravno pismo znanega srbskega politika Ace Stanojeviča, ki pravi, da je vzel izdajanje tega lista z zadovoljstvom na znanje. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadfnovič bo v kratkem odpotoval v Sofijo, da vrne obisk bolgarskemu predsedniku vlade Kjuseivanovu. Nedvomno bo ta njegov obisk v bolgarski prestolnici mnogo prispeval k nadaljnemu razvoju odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki so bili z podpisom pogodbe trajnega prijateljstva, tako srečno postavljeni na trdne osnove. O priliki podpis« prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarijo, sta si Nj. Vis. knez-namestnik Pavle ter Nj. Vel. kralj Boris izmenjala brzojavki, v katerih povdarjata važnost pogodbe z željo, da bi prinesla obema narodoma lepšo bodočnost v službi miru in sloge. „GIede vstopa poslancev srbi-janske združene opozicije v parlament ne vem ničesar gotovega. SIcer pa smatram, da je abstinenčna politika škodljiva in da je prišlo do današnjih težkih prilik v veliki meri ravno zaradi tega, ker ni prišla skozi. dolga leta do Izraza volja enega dela naiega naroda, ki je v stalni abstinenci." Tako je rekel predsednik narodne skupščine g. C rič, glede vstopa nekaterih poslancev v parlament, ki so sedaj stali ob strani vsemu delu, v narodno skupščino. Italjansk! listi pišejo glede naše sklenjene pogodbe z Bolgari, da pomeni ta pakt odstranitev pomembne ga vzroka nemirov ne samo za Balkan, temveč za vso Evropo. Angleži pa pravijo, da so si bolgarske ljudske množice kar najiskreneje želele, da pride do sporazuma z Jugoslavijo. Za Jugoslavijo pa pomeni jugosloven-sko-bolgarski pakt velik uspeh v zunanji politiki. O priliki rojstnega dne svojega pokrovitelja Nj. Vis. kraljeviča Tomi-slava, je Gasilska zveza odlikovala s svojim zaslužnim križem večje število gasilcev iz vse države. Na ruskega diktatorja Stalim je bil izvršen atentat. Njegov tajnik je oddal nanj dva revolverska strela, ki skem proračunu za leto 1937/38 nato pa uredba, ki dopolnjuje čl. 108 uredbe o občinskih uslužbencih. Banovinski šolski odbor je imel sejo v Ljubljani. Razpravljali so o uredbi, po kateri prevzame s 1. aprilom 1937 banovina vzdrževanje vseh osnovnih iol. Banovinski proračun bo zaradi tega obremenjen s 16,300 000 Din novih izdatkov, tako da bo v novem banovinskem proračunu za šole postavka 22 milijonov. Finančni odbor je razpravljal v proračunu naše vojske, ki znaša 2142 milijonov dinarjev. Povišanje znaša 118 milijono?. Ob tej priliki je vojni minister opozoril, kako se ves svet okrog nas mrzlično oborožuje. Zato moramo tudi mi prinesti žrtve, ki so najnujnejše za zagotovitev naše varnosti. Nacionalne organizacije v Ljubljani so se preteklo nedeljo zbrale ter na sijajen način manifestirale za sklenjeno prijateljsko pogodbo z brati Bolgari. Plaiilo zasebnim upnikom pa sta ga zadela v desno ramo namesto v glavo. Stalina so odpeljali v bolnišnico, na podlagi atentatorjevih izpovedi so zaprli mnogo ljudi. Govori se, da je bilo aretiranih okrog 8000 ljudi, po večini v Moskvi, pa tudi v drugih večjih mestih. Poleg tega pa so odkrili veliko zaroto proti Stalinu v kateri so zapletene tudi visoke vojaške osebe. V Moskvi se je vršil velik proces proti pristašem Trockega, ki so hoteli odstraniti sedanj! Stalinov režim. Večji del obsojencev je biio obsojenih na smrt z ustrelitvijo. Državni tožilec je sicer zahteval ustrelite? vseh 17 ob dolžencev a so nekateri bili obsojeni od 8 10 let ječe. Po napornih pogajanjih je bil slednjič dosežen trgovinski sporazum med Nemčijo in Avstrijo. Z novo pogodbo, katero smatrajo za začetek urejevanja odnošajev med obema državama, so bili zvišani avstrijski kon tiegenti le za 10 odstotkov. Avstrija bo v večji meri izvažala poljedelske pridelke, živino in les, Nemčija pa ji bo dobavljala predvsem premog. Svet Društva narodov je končal svoja zasedanja. Uredil se je nevaren spor med Francijo in Turčijo, ki je nastal vsled nekega obmejnega ozemlja. Kolikor se je dalo, so uredili tudi zadevo glede Gdanska, ki je radi tam-kajšnjih nemških narodnih socialistov, ki hočejo priključitev tega mesta k Nemčiji, že predmet stalnega razgovora med diplomati v Ženevi. Med Nemčijo in Francijo so se pričeli razgovori o raznih vprašanjih, ki se tičejo gospodarskih odnošajev med Francijo in Nemčijo. Španska nacionalistična letala so pred dnevi silovito bombardirala utrjene dele prestolnice Madrid. Povzročena škoda je zelo velika. Neka sovjetska ladja je pred pristaniščem Santander zadela ob mino, ki so jo položili nacionalisti. Ob grozovitem poku se je ladja potopila in z njo vsa posadka. Zaradi deževja, ki je povzročilo poplavo v okolici Madrida, je one mogočeno vsako bojevanje v večjem obsegu. Voda je preplavila mnoge FR. KOVAČEVA: 22 Mati. Ana Marija je ostala sama. V sobi je bil mir, zunaj se je že mračilo. V hišah na drugi strani ceste so zaža-rele luči. V enem oknu so se dobro razločili obrisi božičnega drevesa. Sence so švigale kraj njega. »Mati če bi vedela, kako se je vse to zgodilo .. .* Povsod so zažarela božična drevesa, le pri Ani Mariji se ni oglasila božična pesem, niso zaža rele sveče na drevescu. Temno in samotno je bilo ko v grobu. Blažene božične noči, tam daleč iz njene mladosti, so se oglašale v njej. To je bilo še takrat, ko je bila ljubljenka matere. Burno je utripalo njeno srce. Tiho je zaplakala, bolestno in sunkovito. Že v naslednjem hipu pa se ji je izril krik strašen in obapen: »Vse, vse se je končalo I" Njen jok se je prelomil in čuti je bilo le še zadušeno stokanje. Pa je tudi to utihnilo. Bolestno hrepenenje, da bi vidla svojo mater, da bi se le za trenutek spočila pri nji, ji je po strelske jarke, ki so jih morale nacio nalistične čete nemudoma izprazniti. V zadnjih dneh je general Franko, vodja nacionalistov, doživel nekaj po razov in to pred Madridom, kjer se je vladnim četam posrečilo, da so obkolili večji oddelek vstaške vojske. Nacionalistična vojsk« jezavze la važno kolonijo Gvinejo in s tem postala gospodar tega ozemlja, ki je bilo doslej v oblasti madridske vlade. Poljska vlada je odobrila 1 milijardo zlotov (10 milijard dinarjev) za moderno oboroževanje svoje armade. Da se bo Francija lahko do zob oborožila, je zaprosila Anglijo za posojilo. Angleži so posodili 500 mili jonov funtov (120 milijard dinarjdv). Nemški državni kancelar Hitler je imel pred dnevi,[na seji državnega zbora, velik govor, ki ga je z*nape-tostjo pričakoval ves svet. Pričakovalo se je, da bo Hitler odgovoril an gleškemu zunanjemu ministru in predsedniku francoske vlade, ki sta par dni poprej imela važne govore o od-nošajih do Nemčije. Ta pričakovanja se niso uresničila. Ves diplomatski svet je pričakoval mnogo več. Pribiti pa je treba, da Hitler tokrat ni bil tako bojevit, kot ob drugih prilikah. Največ pozornosti je zbudila njegova zahteva po kolonijah, a komaj je spregovoril besede, so se prizadete države že oglasile z krepkim: Ne! Turški zunanji minister dr. Ruž-di Aras je med drugimi izjavil madžarskim časnikarjem, da zaenkrat ni nobenih ovir za zbližanje med Mad-jarsko in Jugoslavijo. Če bi se dosegel ta sporazum, bi se samo ob sebi izboljšali tudi odnosi med Turčijo in Madjarsko. Zaradi deževja in bolezni je bil pridelek kromprirja v dravski banovini slab. Zato je kmetijski minister dovolil naši banovini kredit v znesku 20 000 Din za nakup zdravega krompirjevega semena. Seme bodo dajali na posodo ali po znižani ceni kmetovalcem. Banovinski svet za dravsko banovino se bo sestal v ponedeljek, dne 15. februarja. Na dnevnem redu zasedanja je najprej razprava o banovin- novno zvabilo solze v oči. Vsa je hrepenela po razumevanju — in ljubezni ..." Oblekla si je plašč. Še zadnji pogled po sobi nato je šla — za vedno. Redke snežinke so trepetale v zraku -razposajeni glasniki. Pa so se zgostili, vedno gostejši je padal sneg. Snežni metež je zdivjal po cestah. * Na visoko je ležal sneg na vaški cesti in na majhnem vrtcu pred uči teljčvo hišo. Temno, zagrnjeno nebo je grozilo nad zemljo, nobena zvezda ni bleščala, le snežinke so padale na vpično in tiho. Gospa Margareta je sedela v sobi. Veselo je prasketal ogenj v peči in širil prijetno toploto. V molku njenih dnevov je spoznala, da vlada nad vsem le ena sila in to je — Bog. V globokem snegu so otrpnili lesovi a vendar je pod ledeno odejo klilo novo, skrivnostno življenje. Tiho in nezavedno so se celile tudi njene pekoče rane, ki jih je usoda zasekala v življenje samotne žene. In zopet je bilo Po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov se morajo vse obstoječe dolžniške listine za dolgove kmetov zasebnikov zamenjati za nove, katerih obrazec je določil tozadevni pravilnik, tako da naj se upniki in dolžniki glede tega ne obračajo na denarne zavode, ki s tem nimajo nobenega posla. Zamenjava se mora izvršiti pred občinsko upravo, ki je pristojna za dolžnika (ne za upnika). Dolgove zasebnikov delimo v dva dela. Prvi so dolgovi, ki izvirajo iz nakupa blaga na up ali obrtnega dela. Ti dolgovi se ne znižajo, plačati pa jih mora dolžnik v 12 letih s 3% obresti. Dolgovi iz ostalih pravnih razmerij (torej vsi drugi dolgovi zasebnikom, razen blagovnih, ozir. omenjenih zgoraj) se znižajo za 5% in tako znižane dolgove plačajo kmetje (po obračunu obresti seveda) v 12 letih tudi s 3% obresti. Vendar pa napravi uredba izjemo za take dolžnike, ki so v boljšem položaju kot njih upniki in kateri dolžniki torej ne uživajo zaščite in morajo normalno plačati svoje dolgove. Tudi določa uredba še nadalje izjemo, ko pravi, da sme upnik, ki misli, da je njegov dolžnik iz katerihkoli drugih terjatev, ki niso posebej določene v tej uredbi, zmožen plačati več kot 50% svojega dolga, sme v letu dni, ko stopi uredba v veljavo, torej do 26. sept. 1937, zahtevati ob predložitvi potrebnih dokazov pri pristojnem okrajnem sodišču, da se znižanje delno odpravi ali pa popolnoma. več življenja v njenih očeh, le lasje so ji ostali osiveli. Božič! Le nocoj se je zopet oglasilo hrepenenje v njej po edinem otroku, ki ji je še ostal, a o katerem ni vedla, kje je. Prišel je Rihard Berger. S seboj je prinesel sveže zelenje in redko c?etje. Vse to je molče dal pred sliko Ane Marije. In nato sta tiho sedela ter prisluhnila daljavi, kakor bi od tam prišlo k njima nekaj nepričakovanega, neslu tenega. Večkrat je mladi mož lahno in ljubeče pogladil mirne in utrujene ženske roke in prisrčen dotik ji je pravil, da vendar ni sama. Ura za uro je spolzela. Težko in nerodno je zaropotalo v uri ter sprožilo enajst trepetajočih udarcev. Tiho trkanje na vratih. Oba sta se zdrznila in hkrati planila k vhodu. Oba sta čula plašno trkanje, komaj slišno kakor odmev umirajočih udarcev ure. Zunaj v snežnem metežu se je trepetajoč od mraza stiskala k zidu ne- Poleg tega sme dolžnik, ki dokaže, da nemore plačati niti 50% svojega dolga, ali ki dokaže, da je plačeval pred 20. aprilom 1932 na ta dolg oderuške obresti, zahtevati v letu dni, torej do 26. septembra 1937, pri pristojnem okrajnem sodišču, naj mu se zniža dolg tudi nad 50% Nedostatki v dolnje-lendavskem srezu Izmed vseh nedostatkov v tem srezu, moramo omeniti tudi glede kažipotov. Tujca, ki potuje po vaseh tega sreza, bi bilo najbolje, da bi ga stalno spremljal domačin, ker v nasprotnem slučaju ne pride do zaželje-nega mesta. Osobito bi bilo umestno spremljanje v vasi, ki so oddaljene od glavne ceste. Na potih v te vasi sicer stojijo strohneli koli, ki so pa brez deske z kažipotom. Na križišču, kjer se v nekaterih slučajih cepijo štiri poti v različno smer, mora popotnik pač ostrmeti pred strohnelim kolom brez kažipota, ker ne ve za pravo smer svojega pota. Tako se je pred par dnevi spet pripetil nekemu popotniku, ki je bil namenjen iz Beltinc v Melince, ker istotako tudi na tej poti na križišču stoji le gol kol, je popotnik pač dospel v Bistrico namesto v Melince. Taki in enaki slučaji se večkrat dogajajo v dolnje-lendavskem srezu radi velikega pomanjkanja kažipotov. znana ženske. Snežinke so se usipaie na nepokrito glavo in se zapletale v svetle lase. Ozke, od mraza posivele roke, so z vso krčevitostjo bile stisnjene k prsim, ki so se sunkovito dvigala in zopet upadala. Kakor iz daljave, motno, šepetajoče je trepetal glas kakor začuden krik: „Mati." Ana Marija se je nezavestno zgrudila v snegu k nogam svoje matere. V materini topli sobi se ji je zopet vrnila zavest. Hotela je govoriti, povedati vse kako je bilo, jecljala je in se davila ob besedah a je zopet izmučeno in slabotno umolknila. Ponižno se ji je sklonila bleščeča glavica. Bilo je, kot bi nosila nevidno krono trpljenja, znamenje ljudi, ki so grešili, trpeli, spoznali svojo zmoto in se skesali. Gospa Margareta pa je božala njene svetle kodre, njeno vročično čelo, ter se vsa mladostno in blaženo smehljala. Nato je Ano Marijo položila v posteljo, kakor nekoč ko je bila še otrok, je pokleknila ob ležišču, sklenila roke v hvaležni vroči molitvi. Vrnila se je — vsa skesana — sedaj ni več zavrženka... (Se bo nadaljevalo.) Omejitev za prirejanje tombole. Ker po naših vaseh različna dru šiva tekom leta prirejajo tombole in druge igre na srečo, objavljamo novi pravilnik o teh igrah. Novi pravilnik precej omejuje prirejanje loterij, tombol in drugih iger na srečo in otežuje postopek za pridobitev dovoljenja, ki ga izdaja le kmetijsko ministrstvo. Odslej je treba prošnje za priredi 1ev loterije, tombole ali kake druge igre ra srečo predložiti upravnemu oblastvu prwe stopnje, ? prošnji je treba navesti vrsto igre, ki se namerava prirediti, in svrho, kateri je namenjen dobiček, točno število srečk, ceno posamezne srečke, odnosno šte vilo tombolskih kart in ceno posamcz ne karte, odnosno število posameznih vlog in znesek posamezne vloge, nadalje število dobitkov is njihovo tržno vrednost z navedbo, ali so dobitki kupljeni ali pa poklonjeni odnosno privabljeni na drug način in končno dan, kraj in lokal, kjer se vrši žrebanje, odnosno tombola, Upravno ob-lastvo prve stopnje dostavi prošnjo banski upravi, ta pa kmetijskemu »ni-nistrstvu z obrazloženim mišljenjem, zlasti glede števila srečk, (tombolskih kart, vlog) njihove cene, s potrebnimi podatki o delovanju prosilca, o velikosti in socialni strukturi kraja, kjer se naj igra vrši. Če vrši igro javnopravna ustanova mora le ta predložiti tudi svoja pravila, odnosno odobrenje pristojnega nadzorstvenega oblastva. Važna je nova omejitev, po kateri sme en prosilec v teku enega koledarskega leta dobiti dovoljenje samo za prireditev ene take igre. Novi pravilnik omejuje v nasprotju z dosedanjimi tudi število izdanih srečk, odnosno tombolskih kart. Število srečk se odreja glede na svrho Igre in ostale okoinosii, zlasti glede na velikost in socialno strukturo kraja, kjer naj se igra vrši. Skupni znesek izdanih srečk, odnosno tombolskih kart ali igralnih vlog, ne sme presegati 20 000 Din. Loterije s srečkami in druge igre na srečo se smejo sedaj odobravati le, če se gre za dobitek o stvareh in če predstavlja skupna tržna vrednost dobitkov najmanj polovico vrednosti izdanih srečk, tombolskih kart ali igralnih vlog. Loterije z dobitki v denarju se ne dovoljujejo. Izjemno pa se dovoljuje tombole z dobitki v denarju, toda le tedaj, če predstavlja znesek vseh dobitkov najmanj dve tretjini zneska, sprejetega za prodane tombol ske karte, in če skupna vrednost prodanih tombolskih kart ne presega i 0 000 Din. Doneče vešč murska Sobota: »Ena noč v Soboti". Pod tem naslovom se nam oheta velika pustna prireditev, katero priredi Sokolsko društvo v svojem Domu. Dela so v polnem teku, saj se prireditelji v polni meri zavedajo, da morajo nuditi obiskovalcem res to, kar naslov obeta. Posebnost večera bo velika revija mask in kakor se čuje, bo udeležba 1udi iz te strani velika. Zabava, ki bo dostojen zaključek letošnjemu kratkemu pustu, se bo vršila v vseh prostorih obširnega Sokolskega doma. Za zabavo bo skrbel pomnožen društveni jazz orkester, ki se bo tokrat predstavil občinstvu v novi zasedb*, pod rutiniranim vodstvom br. prcf Justina. Seveda bo tudi letos izšel okrog polnoči humorističen list „Kov-ran", ki bo gotovo doprinesei tudi svoj delež k dobremu razpoloženju. Vstopnina za osebo znaša le 5 Din. Na ta nač'n je omogočen obisk sle hernemu, saj bodo tudi cene dobremu vinu in jedilom skrajno nizke. Da pov-darimo še enkrat: Na pustni torek vsi v Sokolski dom na veliko maškerado. Začetek ob 20. uri I — Opozarjamo cenjeno občinstvo na .Predmet nagradnega tekmovanja', ki je izložen V izložbenem oknu knjigarne I Hahn na Aleksandrovi cesti. Razpis tekmovanja, ki ga priredi uredništvo »Kov-rana", bo izšel v prihodnji števiiki »Kovrana", ki izide na pustni torek, dne 9. II. ob 24. uri. — Odlikovanje. Zvaničnik pri tukajšnji pošti g. Gregorič Franc je bil -za svojo vestno službovanje odlikovan z zlato kolajno. Prav tako je bil odlikovan s srebrno kolajno za dolgoletno vestno službovanje pismonoša pri tukajšnji pošti g. Fiegar Janez. Njih priznanju, ki sta ga bila deležna iz najvišjega mesta, se tudi mi pridružimo z iskrenimi čestitkami I — Požarnlki so zborovali. Pros. tovoljna gasilska četa tovarne g. Benka je imela svojo letno skupščino dne 30. januarja 1937. Udeležba s strani članov je bila polnošteviina. Na skupščino je dospel tudi narodni poslanec g. Benko in odposlanec komandanta mesta g. pporučnik Herman, dočim je zastopnik občine izostal. Navzočnost teh gospodov je povzdignila pomen skupščine in napravila na zbcrevalce prav dober utis. Obravnava dnevnega reda je potekla gladko in dostojno. Izvoljena je bila stara uprava in s tem je pcdan dokaz, da v poini meri uživa zaupanje. V četi je včlanjenih 2 častna, 30 aktivnih in 14 podpornih članov. Iz poročila funkcl-jonarje je bilo razvidno, da je s minulem letu nabavila tovarna najmodernejšo motorno brizgalno, gasilski avto in mnogo raznovrstnega gasilskega pribora najboljše kvalitete. Glasom poročila poveljnika se je četa v minulem letu udeležila dveh župnih ga silskih vaj, 10 krat je vežbala v vojaških vajah, 8 krat z motorko in avtom, 9 krat je sodelovala na požariščih in se 5 krat udeležila raznih državnih in nacijonalnih proslav. Ob zaključku zborovanja je bila na predlog predsednika odposlana pokrovitelju gasilstva Nj. Vel. kraljeviču Tomislavu, uda-nostna brzojavka. — Planinski ples. Največja dru žabna prireditev vsakega leta je za nami. Uspela je tako, kakor smo pri prirediteljih SK Mure navajeni: v vzorni animiranosti in v vsestranskem zadovoljstvu. Vsako leto nam športniki pripravljajo presenečenje, letošnji ples, ki je bil v znamenju naših lepih planin, pa je bil, kar se dekoracij tiče, visoko nad vsakdanjim nivojem. Ob širna dvorana Sokolskega doma je bila vsa v syežem zelenju, ki je tvorilo streho nad številnimi utami, ki so bile v strjeni vrsti postavljene okrog in okrog dvorane, iz katerih se je dvfgal z mogočnim oriom v pročelju posebno lep godbeni paviljon, pod čigar zeleno streho je prav do jutranjih ur igral in skrbel za odlično razpoloženje res prvovrstni Ronny jazz iz Ljubljane. Tudi vsi ostali prostori so bili večeru primerno dekorirani. Lep je bil tudi oder, kjer si imel vtis, da si na vrtni veselici pri kmečki gostilni, ki leži pod vrhovi slovenskih skalnih velikanov. In k vsemu temu okolju so dale številne dečle krepek povdarek, tako da si nehote pozabil, da je za zastrtimi okni ravnina, ki se zaganja v nedogled. Manjkale tudi niso pestre slovanske narodne noše Obisk na prireditvi je bil s strani občinstva izredno velik, posebno mnogo je prišlo tujcev. Višek večera pa je bil dosežen, ko so prišli v dvorano trije planinski tepčki, ki so ob splošnem odobravanju publike zapeli zelo posrečen kuplet. Kreacija gostov iz Kranja je bila dovršena in salve smeha so bile nagrada za njth nastop. Med odličnimi gosti smo opazili pole: vseh tuk. vojaških in civilnih predstavnikov oblasti, tudi g. poslanca Benka ter župana g. Hartnerja. Da je prireditev tako vsestransko uspela, je predvsem zasluga članstva SK Mure, predsednika g. ravnatelja Lipiča, agilnega tajnika kluba g. Peterka ter vseh ostalih funkcijo narjev, ki se niso ustrašili, ne truda ne dela, da prireditev čim boljše uspe. To se jim je v polni meri posrečilo, zato moremo k uspehu le čestitati 1 — Zahvala. Vsem, ki so se v tako lepem številu udeležili naše zabave, vsem ki so na katerikoli način pripomogli, da je naša prireditev vsestransko uspela, gospodom iz Kranja, ki so s svojim odličnim nastopom mnogo pripomogli k tako dobremu razpoloženju, se iskreno zahvaljujemo I S. K. Mura. — Samomor. Krojaški mojster Filip Saruga, stanujoči v Krizevl ulici, je že dalje časa kazal znake duševnega razkroja. Večkrat je govoril, da si bo vzel življenje. Pred dnevi pa se je res odločil do tega obupnega koraka. Ponoči, ko so vsi domači spali, si je v duševni zmedenosti prerezal vrat z britvijo. Šele v jutranjih urah so našli nesrečneža v postelji vsega v krvi. Pokl cani zdravnik je lahko konstati-ral samo smrt. Dogodek je vzbudil v mestu mnogo pozornosti. — Ne pozabite udeležiti se veselice, ki jo priredijo naši krojači dne 6 februarja 1937 v gostilni gosp. Flisarja v M. Soboti. Med našimi obrtniki bomo prav prijetno preživeli nekaj brez skrbnih ur, kakor to zahteva pustni čas. Gornja Lendava : — Par dni nas Se loči od velike maškerade, ki jo priredi društvo Jadranske straže v soboto 6. februarja v vseh prostorih gostilne Maršik. Velikopotezne priprave so v polnem teku. Vsi prostori bodo okrašeni v orijen-talskem slogu. Iz Rogaševcev bo vozil poseben avto, katerega se lahko po-služijo na križarki tudi gostje iz Per-toče. Vse tozadevne informacije dobite pri g. Kuštrinu v Sv. Juriju. Pripominjamo, da bodo letos vse dohodne poti dobro razsvetljene in maskirane, tako da se ne bo bati, da bi kateri izmed gostov pri povratku taval v ne- gotovost. Pridite v polnem številu in preživeli boste eno noč v samem smehu iu veselju, v družbi zabavnih ljudi. — Osebna vest. G. Kovač Karol, župnik in evang. veroučitelj v Gornji Slaveči je v Zagrebu položil predpisan strokovni državni izpit za evang. veroučitelje. Imenovani je edini drž. evang. veroučitelj v naši banovini. K prestanemu izpitu naše iskrene čestitke. DOPISI: — Uboj v Žiških. 20 letni čevljarski pomočnik Vučko Adolf iz Srednje Bistrice je minulo soboto hotel od svojega mojstra v Žiških odpotovati domov. Na pofu se je ustavil pri posestniku Žižek Martinu v Žiških in se pridružil vaščanom, ki so tam lupili seme. Po končanem delu so začeli pri Žiškovih plesati. Hčerka Martina Žižek je odklonila ples z Hozjan Ivanom iz Trnja in se je vrtela rajši z Vučko Adolfom, kar je povzročilo pri Hozjan Ivanu ljubosumnost. Ves večer se je izzivalno obnašal in pretil tekmecu Vučko Adolfu. Pred zaključkom veselega večera se je Hozjan neopaženo odstranil iz hiše. Ko so se sosedje podali domov, se je tudi Vučko napotil proti svojemu domu v Srednjo Bistrico. Toda ne daleč odhišeŽižko Martina ga je počakal Hozjan Ivan, zgrabil in vrgel na tla in ga hipoma z nožem 5 krat zabodel v hrbet. Po kratem ruvanju se je Vučko otresel napadalca in zbežal proti hiši svojega mojstra, a je kmalu padel in obležal v mlaki krvi mrtev. Po izvršenem dejanju je šel Hozjan domov in hladnokrvno povedal materi kaj je storil. Zahteval je večerjo, se preoblekel in napotil sam k orožnikom. Toda orožniki so o tem že prej doznali in Hozjana na svojem domu aretirali. Dogodek je zbudil splošno obžalovanje prebivalstva, posebno še, ker je bil pokojni Vučko poznan kot trezen in priden mladenič. — Beltinci. Tukajšnje sok. društvo priredi v nedeljo 7. febr. t. 1. ob 3. uri popoldne pri »Kroni" veseio igro iz kmetskega življenja .Maksel" v 3. dej. Gostuje Sokol iz Murske Sobote. Pred igro in med odmori igra orkester Sokola iz Sobote. Po igri se bode vršila veselica v vseh prostorih »Krone". Vsi vabljeni. Zdravo 1 — Tišina. Gospa Juljana Ždkš 50 letnica. Menda je malo ljudi v Prek-murju in krajih onstran Mure, ki bi ne poznali ugledno, vljudno in skrbno posestnico in gostilničarko gospo Juljano Ždkš na Tišini. 27. januarja, pred 50 leti, je zagledala luč življenja na našem Goričkem v občini Kri-ževci. V njeni mladi dobi si je zbrala za soproga podjetnega mesarja in gostilničarja Jn se presila k nam, kjer sta kupila poslopje in nekaj zemlje. Odprla sta gostilno in poleg trgovine se je mož bavil tudi z mesarijo in trgovanjem z živino. Pred 18 leti je njen mož podlegel bolezni in tedaj so nastopili za vdovo težki časi. Toda ni obupala, ampak se je poprijela še bolj gospodarstva. Njena vljudnost in doslednost je čim bolj dobival na veljavi, tako da se naia jubilantka danes lahko veseli vseh uspehov in splošnega spoštovanja. V veliki ponos ji je tudi njen edini sin g. dr. Zoltan, ki je izvršil zdravniške študije z odliko. Naši gospe Juijani iskreno čestitamo k 50 letnemu jubileju z željo, da bi ji sreča bila še dolgo let naklonjena v veselje nas vseh, ki jo spoštujemo. — Puconci. Popravek. Na tem mestu, v št. 24. jan. t. I. smo poro čali, da so naši pridni orožniki vlovili precej ciganov iz Goričkega, krivih požigov in tatvin. To odgovarja res niči, čemu je dokaz, da na Goričkem od takrat „ne gori vsak večer". Vrinila pa se je v to poročilo pomota glede števila odvzetih vojaških pušk. Odvzete so bile namreč samo tri puške in ne osem. Ker pa se jih je pri konfrontaciji nosilo sem in tja, pa se jih je upravičeno lahko več računalo. — V znamenju krize se pust poslavlja pri nas brez kakih veselic. Veselice so številna — gostovanja. To nedeljo, ker je zadnja, bo pač malo prostora za mnoge vozove in sanke na cesti, čeravno je široka, toliko j'h bo pri poroki. Ker pa se godi to največ med prihodom in odhodom vlakov, je iz M. Sobote precej gledalcev. Ugodna zveza, lepa svatba, dobro vino 1 — Cerkevni redni letni občni zbor evang. cerkevne občine se vrši dne U. febr. t. 1. v farni šoli. Na dnevnem redu je poleg obračuna in proračuna še zidava novega gospodarskega poslopja. — Sportisti iz M. Sobote v zadnjem času kaj radi prihajajo v naš kraj. Tik kolodvora se nahajajoči pokopališčni breg, ki je od M. Sobote prvi breg, in ugodna železniška zveza, ki do voljava celi dve uri svežega zraka na sankah in smučeh, je za iznajdljive Sobočane precej privlačen. Pač so ga pogruntali, da je tu še skakalnica kjer se prijetno da zvrniti s sank. Vaški otroci pa so jim kaj radi na razpolago, ie odrasli, ki še ženske v hlača niso imeli sreče videti, da jim vlečejo sanke v breg. Vaščani in prikladen teren jih vabijo naj le pridejo dokler je čas 1 Poleti se itak samo še od dobre kapljice lahko zvrnejo, sedaj pa je dvojna prilika za to. — Črnelavci. Naia prostovoljna gasilska četa odredi 7. februarja 1937 v gostilni g. Šavela v Črnelavcth svojo veselico, na katero se vljudno vabi vse prijatelje naših požarnikov. — Križevci. Gospod Landi Franc ml. dimnikarski pomočnik, je dne 26. I. 1937 položil v Ljubljani mojstrski izpit z odličnim uspehom. Čestitamo I GASILSTVO: Zborovanje gasilske čete Murska Sobota. Občni zbor se je vriil dne 31. januarja 1937 popoldne v veliki dvorani restavracije gospoda B ca v Murski Soboti. Ob udeležbi vsega članstva in mnogo ostalega, gasilstvu naklonjenega naroda, jc predsednik čete, narodni poslanec gospod Benko otvoril zbo rovanje, katerega so se udeležili tudi komandant mesta poručnik gospod Spoljarič in žuian mestne občine gospod Hartner Ferdinand. Po uvodnem pozdravu je podal predsednik svoje letno poročilo, ki je bilo jedrnato ter je vsebovalo delovanje gasilcev v preteklem letu. Govoril je o pomenu nesebičnega, človekoljubnega delovanja gasilske organizacije, harmoničnega društvenega življenja, o disciplini in strpnosti, ki naj vlada med člani. Obennra je izrazil željo, da bi se četa v tem pravcu dalje razvijala in zavzela najboljše mesto čete v župi, da bi tako poslala vzor vsem ostalim četam v naši župi, ki je ena izmed največjih v naš> državi. Gospod predsednik je bil dete žen za svoje poročilo velikih cvacij. Poveljnik čete g. Cvetko Ludvik je poročal o delovanju čete v preteklem letu. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da je četa nastopila na prostih vajah 8 krat, na vajsh z briz-galno 9 krat, na požarišč h 11 krat, na raznih proslavah in državnih praz nikih pa 4 krat. Zahvalil ie je član stvu za sodelovanje in prosil naj se Judi v bodoče žrtvuje z vsem razu mevanjem gasilski ustanovi, ker bo le tedaj mogoče doseči oni cilj, ki je bil zaželjen v poročilu predsednika in ki bi v resnici tudi četi moral pripadati. Končno je apeliral na upravo, naj dostavi oblastvu primerno prošnjo za poglobitev vodnjakov širom sreza, ker bo le tedaj mogoče z našo motorko uspešno nastopiti na požariščih. Tajnik gospod Čeh je podal obširno blagajniško poročilo, iz katerega je poleg drugega razvidno, da je v četi včlanjenih 77 aktivnih in 68 podpornih članov ter da so v minulem letu izstopili Nesmeny, Koze, Taljan, Luthar in Bačič, ki je umrl Med temi je tudi podporni član, ugledni trgovec gospod Heklič Štefan. Na novo je pa je bilo sprejetih 28 članov. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da so stroški za vzdrževanje gasilskega pribora precej visoki, tako da jih je komaj mogoče kriti z dohodki. Pomembno podporo je četa prejela od predsednika čete g. Bsnka in občine Murska Sobota. Predsednika nadzornega odbora g. Bac je podal o stanju in vodstvu čet ne uprave prav ugodno poročilo. Poročilo orodjarja je bilo tudi ugodno. Nato je poročal predsednik, da je funkcijska doba sedajne uprave pretekla in da se mora v smislu zakona izvoliti novo upravo. Pozval je najstarejšega gasilca g. Gregoro, da prevzame predsedstvo in da stavi na dnevni red volitev predsednika. G. Gregora se je vabilu odzval, toda U-koj ko je predlagal volitev predsednika so zaoreli glasovi vsega članstva za dosedajnega predsednika g. Benka Josipa in tako je bil izvoljen s soglasnim vsklikom. Vidno vradoščen je gospod poslanec tudi izvolitev sprejel in se za zaupanje zahvalil. Volitev ostalih članov četne uprave je potekla gladko. Izvoljeni so bili vsi stari člani uprave razven blagajnika gospoda Lajnščeka Franca, ki je vsled bolezni postal nezmožen za to funkcijo. Za vse dosedanje delo je bil imenovan za častnega in dosmrtne ga zastavonošo. Za novega blagajnika je bil nato soglasno izvoljen veletrgo-vec gospod Arvaj Vicce, a za namestnika pa gospod Hahn Izidor, tiskarnar v M Soboti. Predsednik je nato prečital odlok Vatrogasnega saveza glasom katerega je bil dolgoletni in zaslužni gasilec g. Zelko odlikovan z gasilskim križem III stopnje, kar se je vzelo z velikim zadoščenjem naznanje. Končno se je predsednik občine gospod Hartner Ferdinand z zbranimi besedami zahvalil gasilski četi za človekoljubno delovanje z željo, da bi bilo delo gasilcev tudi v bodoče, uspešno. Tudi komandant mesta poručnik gospod Špoljarič se je pohvalno izrazil na delovanju gasilcev s posebnim povdarkom na dobro disciplino in vojaško držanje iu obenem obljubil vso moralno pomoč od strani vojske. Nato se je zahvalil predsednik čete gospod Benko vsemu članstvu in navzočim gostom na udeležbi in obljubil, da bo porabil vse svoje moči za napredek čete In obenem vzpodbujal članstvo k nadaljnemu nesebičnemu delovanju, ker le tedaj bo mogoče četi ne le obdržati današnji sloves, ampak ga še povišati in poslati res elitna četa cele župe. SOKOL Predsednik vlade Sokol. O priliki obiska predsednika vlade dr. Stojadinov ča v prostorih SKJ v Beogradu je starešinstvo SKJ izrazilo željo, da bi ga sprejel predsednik vlade, Dr. Stojadinovič je tej želji ugodil in je imel v svojem kabinetu dolg razgovor s starešinstvom pod vodstvom prvega podstarešine E Gangla. Zastopniki Sokola so razložili predsedniku vlade delo in načrte Sokolstva ter program Petrove petletke. Poročali so mu o pripravah beograjskega Sokolstva za obisk v Scfiji i. t. d. Starešinstvo SKJ je ob vestilo predsednika vlade tudi o težavah, s katerimi se mora boriti Sokol stvo. Predsednik vlade je starešinstvu SKJ zagotovil, da bo vlada prožila Sokolstvu vsako podporo, kakor zasluži sokolska ideja. Obenem se je predsednik vlade dr. Stojadinovič vpisal kot aktivni član Sokola. 10\?ST\?0 NaSi lovci bodo zborovali. Prekmursko lovsko društvo v M. Soboti bo imelo 20. februbrja ob 9. uri v stari kavarni restavracije g. Faflikv M. Soboti svojo letno zborovanje, na katerem se bo izvršila tudi izvolitev nove uprave. Na zborovanje se vabijo vsi tovariši lovci Prekmurci, neglede na to ali so prejtli posebno vabilo sli ne. Nadzorovanje vršenja lova. Od raznih strani smo bili ponovno obveščeni, da se v zadnjem času potom javnih organov, posebno orožnikov, vrši stroga kontrola naših lovcev. To postopanje odobravamo, ker bo mogoče le na ta način temeljito iztrebili divje lovce in take, ki bi hoteli loviti, ne da bi posedovali predpisane listine. Vr- te delovanja Združbe trgovcev? v Murski Soboti. Članstvu! Združba trgovcev je prejela obvestilo od Banske uprave v Ljubljani potom Sreskega načelstva v Murski Soboti, da je trgovska tvrdka Racen- hofer Aleksander Iz Dunaja (Wlen, Avstrija) izvršila večje število sleparij in to večinoma z inozemskimi tvrd-kami. Ker se nahaja imenovani Racen -hefer na Dunaju v preiskovalnem zaporu, želi ministrstvo notranjih zadev v Beogradu zvedeti na poziv Zvezne policijske direkcije na Dunaju, če je gori imenovani bil v poslovnih zvezah tudi z jugoslovenskimi tvrdkami in če so bile tudi te žrtve sleparij. Z ozirom na gornje vabimo vse p. n. članstvo, da nam slučaju poslovnih stikov z gornjo avstrijsko tvrdko, javijo te in to najkasneje do sobote 13. februarja 1937 pismeno ali ustrae-ro, vsak dan med uradnimi urami. Davčne napovedi. Združba trgovcev ponovno opozarja članstvo, da vloži davčne napovedi za pridobnino in poslovni davek. Rok je potekel 31. januarja, vendar se prijave sprejemajo tudi Še do 15. februarja 1937., če se zakasnitev utemelji in opraviči. Vse informacije in pojasnila v tajništvu Združbe med uradnimi urami. KTDETIJSTVO Konjereja. Porod. (Nadaljevanje.) Če se kobila kake četrt ure potem, ko je počil mehur, ni ožrebila, je treba pač pogledati, kje je vzrok zastoja. To delo pa naj prevzame, ako ni živinozdravnika v bližini, le izkušen konjerejec, ki je imel s tem že večkrat posla. Očisti si naj roke, nohte obreže in spili, roko namaže z oljem in previdno seže v nožnico, kjer bo lahko kmalu ugotovil, zakaj kobila nemore žrebiti. Če vidi, da ima žrebe nepravilno lego, naj spusti nadaljne manipulac je, preskrbi, da bo imela kobila mir in pokliče strokovnjaka. Le, če se prepriča, da je mladič v pravilni legi, naj priveže na noge čiste > mehke vrvi, na vsako nogo posebno vrv (vajet), vrvi se naj napno in vleče v smeri navzdol proti kolenom kobile, to pa radi tega, da bi glava mladiče ne pretrgala gornji del nožnice. Pri tej; pomoči so potrebni tri, največ štiri moški. Delati se mora tiho in mirno,, vsako govorenje in ropot, ki bi lahko kobilo vznemiril, se naj opusti. Če štiri moški nemorejo izvleči žrebeta, bo tudi vsaka večja moč brezuspešna.. Mogoče se še spravi mladiča živega na svet, ubije se pa kobilo, ker se jt raztrga trot ali nožnice. Vzreja žrebeta brez matere pa pride predrago in da preveč dela, pa, če se ga tudi z velikim trudom prehrani tako daleč, da že sam je, ostane le za pleme nesposoben slabič. U]Xa s 4 sobami, kuhinjo z vodovodom lllact in pritiklinami, kopalnico, veliko verando in lepim vrtom se radi selitve pa ugodni ceni proda M. Sobota, Šolska ul. 35. Kdor ieli kupiti AVTO naj kupi voz znamke Najboljši NajelegantnejSi rsADLER" Najbolj ekonomičen Najsolidneji« NAROČNINA se plačuje enkrat na leto. PO RG E NEGA! Uredništvo Uprava: Novak Anton, priv. urad. v Murski Soboti Šolska ulica 1. CENA OGLASOV je po dogovoru. Rokopisov ne vračamo. IZHAJA enkrat na leto. Št. rač. poštne hran. Telefon številka: poljubna. IZDAJA ORKESTRA SOKOLSKEGA DRUŠTVA MURSKA SOBOTA VRNITEV Moralo je preteči tristopetšn-šesideset dni in ravno toliko noči, kar znaša osemtisočsedemstošest-deset ur ali petstooetindvajsetii-sočšesto minut, če hočete še bolj natančno: Enaintridesetmilijonov-petstotriinšestdesettisočdvestoose-mindevedeset celih in poštenih sekund! Marsikdo je že pozabil name, marsikdo je že mislil, da me ni več med živimi. Kakor vidite pa se je pošteno uštei. Zadaj za trafiko gospodične Irme sem dolgo časa, na starem kostanju, prav v miru čepel in mo trii nehanje in delovanje Murske Sobote Ko so podrli moj tihi domek, sem se preselil na sosed nji kostanj, ko so tega in njegove sobr.ute podžagali, sem pobegnil na stari častitljivi hrast. Toda ko je tudi njemu pela zadnja ura, sem uvidel, da je mojega samotarjenja konec, vzei sem rep med noge in jo mahnil med ljudi. Ravno takrat ste imeli občinske volitve in sem pričakoval, da bo kakšna porcija gukža odpadla tudi na mene. Toda bridko sem bil razočaran! Ni bilo ne gulaža, ne pijače, ne klobas, ne bakljade, niti stepli se niso nikjer. A to sem že kar slutil. Ko sem zjutraj namreč srečal Artnerja, je imel že trd kolir in črno kravato. Občinske volitve so bile zame pasivna postavka. Drugega mi ni preostajaJo, da sem šel malo na sprehod. Srečal sem stare znance, pa so se vsi siino resno držali. Gotovo so šli na kakšne seje, saj sem slišal, da imate že toliko društev v Soboti, da so že vsi zakonski možje kakšni odborniki, seveda s privoljenjem in na veselje boljših poloyic, ki imajo razumevanje za taka poslanstva. Da se pa svojih kosmatih nog preveč ne obrabim, sem jo mahnil kar za drugimi iz promenade na zeleno tratico pod platanami, ki ima le to slabo stran, da je tam bodeča žica v napotje. Slišal sem, kako so se nekateri pred mano pritoževali nad takšno ureditvijo, češ da je župan na- pravil to na intervencijo krojačev, ki upajo na ta način dobiti več dela. A tudi izogibanje na tej zeleni tratici je silno nerodno! Tako sem mora! večkrat stopiti z eno nogo na promenado, da je policaj lahko prišel mimo mene. Če bi se v njega zadel, bi gotovo prišlo do kakšnega konflikta in da oborožene intervencije niso kaj prijetne, o tem vas uči zgodovina, a mene pa prirodopis. Najbolj pa se mi je dopadlo in kar drugod nisem vide!, da imate vašo promenado opremljeno, za slučaj velikega mraza, tudi s pečmi. Kakor se kuri soba samo na eni strani, tako je urejena tudi vaša avenija. Sicer mi moj kovranski čut pravi, da je oblika štedilnikov z ozirom na dolžinsko razmerje promenadne poti nepri-kladna. A glavno je vendar toplota in v tem smo si vsi edini. Čestitat pa moram k praktični ureditvi kurjene promenade. Te toplotne naprave so bile tudi v napotje kolesarski dirki, ki se je baš vršila. Z veliko gručo gledalcev sem sta! na zeleni tratici in gledal dirko In ko so izročili prehodni poka! nekemu čevljarskemu vajencu, ki je čudovito zna! pljuvati skozi zobe, ter žvižgati, tako da ni rabil zvonca na kolesu, sem tudi jaz ploskal tako glasno, da se je oko postave takoj zapičilo vame in mi s povzdignjenim glasom grozilo, da me odvede v arest, češ da motim dnevni mir ter če hočem ploskati in kričati so zato vendar noči. Seveda sem utihnil, nabrusil svoje kremplje in skočil na tratoar. Pa je bila že nesreča tukaj. Neki tekmovalec, ki se je zamudil na startu me je s kolesom podrl na tla in pri tem sem si k sreči zlomil samo eno nogo. Takoj so bili pri meni člani Olepševalnega in tujskoprometnega društva, ki so me dvignili ter me odnesli v bolnišnico. Aježe tako, če se te smola drži, te ne spusti. V bolnišnici so me obvezali, nato pa mi rekli, da zaenkrat ne morem ostati tam ker ni prostora, a obenem so mi naročili, naj se takoj vrnem ko bo nova bolnišnica Zračni napad v Soboti sezidana kar bo mogoče že jutri, najmanj pa koncem onega tedna. Tolaži! sem jih kolikor sem vedel in znal in jim zatrjeval, da radi ene strte noge ni treba z delom za novo bolnišnico tako hiteti, ker je meni vseeno če bom nastopi! svoje zdravljenje v četrtek ob treh ali pa v petek ob osmih zjutraj. In tako sem se spet znašel na cesti. Luči so gorele, ljudje so hodili, nekdo je dekla-miral pesem: „Stara sablja", ure so bile zdaj ena zdaj druga, čez nekega hrta sem moral skočiti, vstopnico za neko predstavo sem moral kupiti, osemkrat sem se moral odkriti, a le enkrat sem smel pozdraviti, petnajst ciganov sem naprosil, naj mi dajo pol dinarja ali čik, v desetih društvih sem se moral vpisati in dva šest cevna radio aparata sta mi tudi padla na glavo med krikom : „Sa lamenska masaža ..No slednjič sem prišel brez večjih nezgod do svojega drevesa, splezal do gnezda, potegnil glavo med perje in zasmrčal: „Kra, kra." Nagradno tekmovanje V izložbenem oknu knjigarne I. Hahn na Aleksandrovi cesti je izstavljena steklenica s proseno kašo, čije zrna so komi-sijonelno natančno prešteta in je število teh zrn zapisano v zapečateni kuverti, priključeni tej steklenici. Uredništvo „Kovrana" razpisuje 3 nagrade in sicer: I. v gotovini Din 50.— H. „ Din 20.— III. „ Din 10.— za dotične tekmovalce, ki bodo uganili število v steklenici nahajajočih se zrn pro-sene kaše, odnosno, ki bodo s svojo rešitvijo prišli najbliže temu številu. Tekme se lahko udeležijo samo naročniki, oglašalci, kupovala, in bralci „Kovrana" ter njih sorodniki, prijatelji in znanci. Tekmovalci naj pošljejo svoje rešitve z natančnim svojim naslovom na dopisnici uredništvu „Kovrana" v M. Soboti in sicer najpozneje do vštetega 23. februarja t. 1. in bo „Murska Krajina" v svoji številki, dne 28. februarja t. 1. priobčila izid tekmovanja in imena nagrajencev, kateri potem lahko dvignejo njim pripadle nagrade v knjigami g. I. Hahna v času med 1. in 6. marcem t. 1. V slučaju živahne udeležbe pri tem tekmovanju bo prihodnje leto zopet novo presenečenje! Uredništvo „Kovrana." Hudo prometno nesrečo sredi mesto Danes popoldan okoli 26. ure sprehajala se je 85 letna gospa A. K. na trotoarju ob trgovini K. Hirsch! na Aleksandrovi cesti. V svoji brezbrižnosti pa ni opazila, da za njo privozi smučar I. O. A. — a se mu — menda iz hudobije — tudi v zadnjem trenutku ni hotela izogniti. Katastrofa je bila neizogibna. Pri trčenju je bil smučar, ki je na nesreči popolnoma nedolžen, zelo težko ranjen, s tem, da mu je njegova goreča „Sava" cigareta zletela naravnost v sneg, dočim se povzročitelju nesreče ni pripetilo ničesar, če izvzamemo njenih borih 13 zob, ki bi ji pa vsled njene starosti itak kmalu sami izpadli. Službujoči policaj, ki je bil takoj na kraju nesreče, je gospo aretiral, ter jo radi begasumnosti odvedel v zavarovalni zapor, kjer zdaj pričakuje zasluženo kazen. Zanimivo je, da je minulo jesen vnuk zgoraj navedene gospe povzročil podobno prometno nesrečo. Stal je nekega popoldne pred izložbenim oknom delikatesne trgovine g. Benka na Lendavski cesti, kjer je menda občudoval sfastne povojene šunke, vsled česar ni opazil, da se mu po trotoarju z 20 kilometersko počasnostjo približuje kolesar, ki je neprevidnemu fantu — ki se mu ni izogni! — zavozi! v levi bok. Kolesarjev zvonec je obležal na pol polomljen na stopnicah trgovine, dočim se je povzročitelju nesreče posrečilo — ker je bil službujoči policaj takrat drugje zaposlen — uiti; naslednji dan so našli njegovi očesi na kraju nesreče. Storilca pa vzlic takoj izdani tiralici do danes še niso izsledili. Opozarjamo ponovno naše občinstvo, da se strogo drži trotoarskopolicijskega reda, ter da se ob približanju smučarjev ali kolesarjev takoj tem izogne — četudi z naglim skokom na cesto, da ne zakrivi podobnih nesreč, kot smo jih zgoraj opisali. Vprašamo: Ali ne bi bilo koristno, da bi pešci in sprehajalci - če se že nikakor ne morejo odvaditi trotoarja — nosili s seboj zvonce ali hupe, ter z zvo-nenjem in hupanjem opozarjali kolesarje in smučarje na svojo nedovoljeno navzočnost na trotoarju in tako preprečili pone-srečenje teh „prometnikov". V zvezi s tem bi še opozarjali naše mlade matere v mestu, da dajo svojim pestunjam in „kindram" strog nalog, da njih ljubljene malčke vozijo samo po sredini cest, kjer so potem najbolj varni, ker tam sploh ne vozi noben kolesar in ne smuča noben smučar. Svetovali bi tudi našemu mlademu tujskoprometnemu društvu, da s predavanji i. t. d. priskrbi za primeren pouk sprehajalcem in pešcem, kako je treba paziti, da ne povzročijo na mestnih tro-toarjih kolesarjem in smučarjem nobene nezgode. Saj vendar ne moremo pričakovati, da bodo ti gospodje posečali naše mesto, ter nam puščali tukaj svoje lepe denarce, če se niti na trotoarjih s svojimi vehikli ne morejo prosto kretati. Preko mostov v Soboto ... Ho ruk ! Železnica Po eni plati nas Ledava boža po drugi nas cintor in muzge obkroža, na severu jugu osišči sta dve a skozi ta pola železnica gre. Ki kašlja in kiha in pljuva in sika preko leseni mostov se spotika, Promet preko Mure se hitro razvija je ekstra konstrukcije Iukamatija. Zdaj šance so take, da ta naš hlapon premikal se bo na motorni pogon, le mostovi ostanejo kakor so b'ii jih društvo muzejsko podret' ne pusti. Soboška abeceda Abecedo „Kovran" poje Argumenti so podani, Ar je Murska svoje boje Absolvirala tud' lani. Brod na Muri mirno plava. Bivak nov' ma Borza dela. Bolnica je stavba zdrava, Bolnim želja je mareia. Ceste naše dost' trpijo, Cev kanalna v drob jim sili. Cologne eau je šlo adijo. CucBoea ® C 8 #J I Kam v nedeljo na sprehod ko sije sonce, cesta vabi ? Najkrajša in prijetna pot je v Martjance — to izrabi. Tja k Vezirju, ki postreže dobra in priznana vina in da se še želodec z veže zato skrbi kuh'nja fina. Strežba dobra, cena mala, zato pa na špancir ob nedeljah v Martjance « "kier ie VEZIR. I Pa pire, peresa, kuverte, ravnila krede in svinčnike, zvezke, črnila, razglednice, gobe in aktovke, knjige, torbe, radirke, pečatnike, žige, plakate, letake, vabila, Kovran prodaja in tiska |zj<<)<