etafora p svobodni verz stavek pika pravljica stavek pesnik samostalnik osebek izvor dvisnik vejica ose intona priredje ose met poved s vejica roman poudarek sej vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek p beseda pika a p pe es sn nik k s sa a am m mo ostal ln ni ik osebe e ek k k iz zv vo or d dvi is sn ni ik k p p p p p p p p p pr r r r r r r ri i i i i i is s s s s s sl l l l l l lo o o o o o ov v v v v v v vn n no o o o o o d d d d d d d do o o o o ol l l l l lo o o o o oč č č č č či i i i i il l l l lo o o o o o o p p pr ri i ir r re e e ed d d dj j je p pov ve ed vej ji ic ca a sej j j j vrste b be es sedil l p p p p DIDAKTIČNI IZZIVI I 53 Zdenka Holsedl Pertoci I Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota Pouk slovenščine v nižjem poklicnem izobraževanju Slovenian Language Lessons in Lower Vocational Education Izvleček Č lanek prinaša predstavitev pouka slovenščine v srednji šoli, in sicer v programu nižjega poklicnega izobraževanja. Takšna vrsta pouka poteka med drugim tudi na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota. Gre za izobraževanje, ki je zelo prilagojeno specifi čnim skupinam ljudi; program je javno veljaven ter poteka po pred- metniku srednje šole. Dodani sta obravnavi učnih ur, in sicer književna ter jezikovna vsebina, ki pripomoreta k lažjemu razumevanju poučevanja. Abstract T he article presents Slovenian Language lessons in secondary school or, more pre- cisely, in the lower vocational education programme. Such lessons are also being implemented at the Secondary Vocational and Technical School Murska Sobota. Th is form of education is highly adapted to specifi c groups of people; the programme is offi cially recognized and implemented in accordance with the school’s syllabus. It also includes the discussion of two lessons, namely of literature and language lessons, which facilitates an understanding of the teaching method. Ključne besede: srednja poklicna in tehniška šola, slovenščina, književna in jezikovna učna ura Keywords: secondary vocational and technical school, Slovenian Language, literature lesson, language lesson I 54 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIV I 2021 Uvod V današnjem vsakdanjem življenju je skorajda nujno, da ima vsak državljan končano srednjo šolo. Dandanes pri- hajajo v ospredje programi srednjega poklicnega in nižjega poklicnega izobraževanja, saj le-ti zahtevajo veliko praktič- nega znanja, kar je v današnjem gospodarstvu zelo iskano. Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota (SPTŠ) je ustanovljena kot javni zavod za opravljanje vzgojno-izobra- ževalne dejavnosti, ki se opravlja kot javna služba na po- dročju izobraževanja na podlagi izobraževalnih programov. Delovanje zavoda temelji na Zakonu o poklicnem in stro- kovnem izobraževanju in lahko izvaja redno izobraževalno delo po naslednjih programih: nižjem poklicnem izobraže- vanju za pridobitev nižje poklicne izobrazbe (2-letni pro- gram) na strojni usmeritvi; srednjih poklicnih programov za pridobitev srednje poklicne izobrazbe (3-letni program) na elektro, lesarski in strojni usmeritvi; srednjih tehniških programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe (4-le- tni program) in poklicno-tehniško izobraževanje srednjih tehniških programov za pridobitev srednje strokovne izob- razbe (PTI program) na elektro in strojni usmeritvi. Z zaposlenimi in ostalimi predavatelji organizira tudi funk- cionalno izobraževanje odraslih, pripravlja različne javne razpise in sodeluje v različnih državnih ter mednarodnih programih na področju izobraževanja in opravlja določene storitvene dejavnosti. Je srednja šola s častitljivo več kot sto- letno tradicijo neprekinjenega delovanja. Poslanstvo šole je vzgajati in posredovati znanje ter strokovno izobrazbo mla- dim generacijam iz roda v rod (www.spts.si). Program nižje poklicno izobraževanje V izobraževalni program nižjega poklicnega izobraževanja se lahko vpiše, kdor je končal najmanj sedmi razred devetletne oz. šesti razred osemletne osnovne šole in je izpolnil osnov- nošolsko obveznost ali zaključil osnovnošolsko izobraževanje po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobraz- benim standardom. Izobraževanje traja 2 leti in je ovred- noteno s 120 kreditnimi točkami. S končanim programom si dijaki pridobijo poklic pomočnik v tehnoloških procesih. Usposobljeni so za izvajanje enostavnih del v proizvodnih in tehnoloških postopkih, branje enostavnih delavniških risb in tehniške dokumentacije, pripravo delovnega mesta za izved- bo tehnoloških postopkov ter posluževanje strojev po navo- dilih, uporabo in vzdrževanje ročnega in električnega ročne- ga orodja za obdelavo gradiv, izvajanje enostavnih postopkov spajanja materialov, meritve osnovnih tehniških parametrov in velikosti z merilnimi pripomočki, sodelovanje pri monta- ži strojev in naprav, upoštevanje ukrepov za racionalno rabo energije, materiala ter časa in vzpostavljanje kooperativnega odnosa s sodelavci. Uspešno končan izobraževalni program, ki zajema zaključni izpit (izdelek in zagovor), omogoča vpis v izobraževalne programe srednjega poklicnega izobraževanja in srednjega strokovnega izobraževanja. Pomočnik v tehnoloških procesih se lahko zaposli v vseh industrijskih, obrtnih in servisnih dejavnostih kot: ročni obdelovalec kovin, upravljalec in posluževalec strojev ter naprav, pomožni delavec pri montaži klimatskih, plinskih in ogrevalnih naprav in postaj, kot pomožni delavec pri vzdrže- vanju v procesni proizvodnji, varilec idr. (www.spts.si). Pouk slovenščine v nižjem poklicnem izobraževanju Slovenščina je materni jezik za večino prebivalstva v Slove- niji, vendar se ga prav tako moramo učiti in spoštovati. Na območju Prekmurja živi precej Romov, zato njihov materni jezik ni slovenščina, ampak so se najprej naučili romščine. To poudarjam, ker je v skupini nižjega poklicnega izobraževanja več kot polovica dijakov Romov, zato se je treba na pouk slo- venščine še posebej pripravljati. Ostali dijaki (nekateri tudi Romi) so dijaki s posebnimi potrebami. To so dijaki, ki so po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami otroci z motnjami v duševnem razvoju, in ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja ter zagotovitev različnih načinov in oblik pomoči. Dijaki so na podlagi od- ločb o usmeritvi usmerjeni v izobraževalne programe s prila- gojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomočjo. Pri pouku upoštevam vse dijake, da je snov vsem enako razumljiva. Pouk slovenščine sem izvajala ločeno, in si- cer en sklop književnosti in potem drugi sklop jezika. Pri vseh učnih vsebinah je imela pomembno vlogo motivacija, ki je dijake pritegnila in navdušila. Prilagoditi je bilo treba takšno obliko motivacije, ki je bila učinkovita za vse dijake. Najpogosteje sem za motivacijo uporabila pogovor z dija- ki, anekdoto, primer iz izkušenj ali življenja ali postavitev različnih vprašanj. Ugotovila sem, da ta populacija dijakov zelo rada pripoveduje o svojih življenjskih izkušnjah, saj iz- hajajo iz različnih socialnih okolij. Večkrat je bila zanimiva križanka o znanju iz prejšnjih ur, predstavitev slikovnega DIDAKTIČNI IZZIVI I 55 Artikulacijska stopnja Aktivnosti učitelja Aktivnosti dijakov Učne metode in oblike učne vsebine učila 1. Motivacija in uvajanje Dijake vprašam, če so kdaj komu peli kakšno pesmico. Poslušam odgovore dijakov in jih zapišem na tablo. Več dijakov odgovori na enako vprašanje. Odgovore primerjajo in jih pojasnijo. razgovor, življenjska vprašanja Napoved učnih ciljev Povem, da bomo v današnji uri spoznali pesem Franceta Prešerna, in sicer Pod oknom. Dijaki poslušajo razlago in si pesem nalepijo v zvezek. razlaga 2. Usvajanje nove učne snovi Ponovitev snovi Dijake vprašam o življenju, delu in pomenu Franceta Prešerna. Spomnim jih, da gre za največjega slovenskega pesnika, ki je ustvarjal v obdobju romantike. France Prešeren, Pod oknom Dijakom povem kratko vsebino pesmi. Razložim jim, da gre za pesem, kjer zaljubljenec pod oknom hrepeni po ljubljeni ženski ali dekletu, največkrat v poznih urah mesečne noči. Povzamem, da so to značilnosti ljubezenske podoknice. Povem, da bomo pesem prebrali. a) Interpretativno branje besedila Preberem pesem. b) Čustveno spoznavni premor c) Izpoved doživetja O prebrani pesmi jim postavljam vprašanja. O čem govori pesem? Kakšna je pesem po razpoloženju? Kako se pesem konča? č) Interpretacija Povem, da bomo pesem še enkrat prebrali in jo vsebinsko razčlenili. Dijakom pomagam razviti in obnoviti vsebino pesmi. Ponovim značilnosti ljubezenske podoknice. d) Nove naloge Dijaki si zapišejo o obravnavani pesmi dve vprašanji: Opišite zunanjo zgradbo pesmi. Zakaj je pesem osebnoizpovedna? Dam jim navodila za delo, jih spremljam in jim pomagam pri odgovarjanju. Skupaj pregledamo rešitve. Dopolnim nejasnosti. Spremljam njihovo delo, jim nudim pomoč in razložim, če je še kaj potrebno. Dijak navede pomembne podatke iz Prešernovega življenja. Pozna njegovo zbirko Poezije in izpostavi pomembna dela: Zdravljica, Krst pri Savici, Sonetni venec. Dijaki poznajo življenje in delo avtorja. Dijaki poslušajo vsebino pesmi in si jo poskušajo zapomniti, da bodo lažje sledili obravnavi. Spoznajo značilnosti ljubezenske podoknice. Dijaki se pripravijo na branje. Dijaki poslušajo in spremljajo interpretativno branje pesmi. Dijaki se o prebrani pesmi pogovarjajo. Izrazijo svoje doživetje ob prebranem besedilu (občutja, zaznave, predstave). Dijaki glasno preberejo pesem. Razčlenjujejo literarno besedilo, dopolnjujejo prvotno doživetje s poglobljenim razumevanjem. Povzemajo vsebino pesmi. Ugotovijo, da je pesem osebnoizpovedna in nagovorna. Dijaki si v zvezke zapišejo vsebino pesmi in njene značilnosti. Dijaki poslušajo navodila za delo. Dijaki individualno v zvezke napišejo odgovore na vprašanja o pesmi. Dijaki preberejo rešitve. frontalna oblika, razgovor, romantika, France Prešeren frontalna oblika, razlaga, vsebina razlaga, Pod oknom, ljubezenska podoknica razgovor, frontalna oblika, vsebina razgovor, frontalna oblika, vsebina frontalna oblika, vprašanja, individualno delo razgovor, individualno delo, frontalna oblika 3. Urjenje, vadba ponavljanje, utrjevanje Povem, da je pesem tudi uglasbena. Dijakom predvajam posnetek. Dijaki poslušajo posnetek pesmi. frontalna oblika, poslušanje, pogovor Književna učna ura Zdenka Holsedl Pertoci I Pouk slovenščine v nižjem poklicnem izobraževanju I str. 55-59 I 56 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIV I 2021 gradiva, aktualne zgodbe in novice, ki jih lahko uvedemo v učno uro. Dijaki se radi seznanjajo z aktualnimi novica- mi, saj jih v življenju zelo navdušujejo različni mediji. Zelo učinkovita je tudi vizualna motivacija, saj sem k učni uri prinesla različne predmete, ki smo jih uvedli v učno snov z različnimi interpretacijami. Kot motivacijo sem uporabila tudi posnetek kakšne glasbe, videoposnetek ali zemljevid. Pouk književnosti je največkrat potekal tako, da sem v razre- du najprej predstavila književno obdobje in šele nato sem se lotila obravnave posameznih avtorjev. Sledila je predstavitev avtorjevega življenja in dela. Dijaki so ga imeli možnost do- jemati tudi vizualno, in sicer na videoposnetkih, kjer je bilo to mogoče. Največkrat smo skupaj sestavili in zapisali miselni vzorec, ki je zajemal bistvene podatke o avtorju in njegovem delu. V nadaljevanju sem obravnavala izbrano delo avtorja, ga prebrala, interpretirala in analizirala. Dijaki so imeli možnost glasno brati ter podati svoje mnenje, ugotovitve in opažanja. Pri jeziku je delo potekalo drugače, saj se že snov razlikuje od književnosti, in tudi vsebina dijakom ni tako blizu kot knji- ževna besedila. Ker večine snovi ne poznajo, sem jim najprej učno snov razložila, in nato so snov zapisali v zvezke. Raz- laga se je začela tako, da sem vedno najprej prebrala primer (npr. predstavitev osebe), šele nato sem primer podkrepila s strokovno terminologijo (npr. opis, oznaka). Izkušnje so po- kazale, da je takšen način dela boljši, saj dijaki lažje dojamejo snov, če najprej slišijo primer in potem določeno poimeno- vanje. Po razlagi in zapisu so sledile vaje iz obravnavane učne snovi in utrjevanje po določenem obravnavanem sklopu. Ve- likokrat sem predvsem za področje jezika pripravila dodatne vaje, ki sem jih prilagodila skupini dijakov. Izbrala sem takšne naloge, ki so dijakom delale največ težav, in primere, ki bi jim v življenju koristili. Izkazalo se je, da ta skupina dijakov pot- rebuje veliko vaj pri prepisovanju besedil, sestavljanju krajših besedil in vaje iz pravopisa. Pouk slovenščine sem korelirala tudi z drugimi predmeti, in sicer velikokrat z zgodovino, geografi jo, likovno vzgojo, biologijo, kemijo ter državljansko vzgojo in etiko. Ocenjevanje znanja je potekalo po manjših sklopih. Knji- ževnost sem ocenjevala ustno, kjer so dijaki dokazovali izra- žanje, sposobnost ustnega mišljenja, razmišljanja in branja besedil. Pri slovnici so dokazovali pisno sposobnost poda- janja odgovorov s praktičnimi primeri, ki so bili že znani ali pa so si izmislili nove. Pokazali so tudi sposobnost pisanja različnih besedilnih vrst. Posebno pozornost sem namenila tistim, ki jim bodo v življenju prišle najbolj prav in jih bodo morali sestavljati sami (življenjepis, uradna prošnja, vabilo). Primeri učnih ur z izbrano vsebino V nadaljevanju predstavljam potek učne ure, ko sem z dijaki obravnavala književno besedilo Franceta Prešerna, in sicer Pod oknom, ter potek slovnične ure o opisu predmeta. Artikulacijska stopnja Aktivnosti učitelja Aktivnosti dijakov Učne metode in oblike učne vsebine učila 1. Motivacija in uvajanje Dijakom pokažem nekaj zanimivih predmetov. Dijaki si ogledajo predmete in jih opišejo. Opisujejo zunanji izgled, sestavne dele in njihovo rabo. frontalna oblika, razgovor, pogovor Napoved učnih ciljev Povem, da bomo v današnji uri spoznali opis predmeta. Dijaki pripravijo delovni zvezek in zvezek. razlaga 2. Usvajanje nove učne snovi V delovnem zvezku preberem primer opisa predmeta: Viadukt presežkov. Ob sliki razložim zgradbo besedila. O prebranem primeru preberem vprašanja v delovnem zvezku. Projiciram zapis o opisu predmeta, ki si ga dijaki preberejo in prepišejo v zvezek. Dam navodila, da vsak opiše poljuben predmet, ki ga najbolj pozna. Spremljam njihovo delo, jim nudim pomoč in razložim, če je še kaj potrebno. Dijaki poslušajo branje besedila in poslušajo razlago. Ustno odgovarjajo na vprašanja o prebranem besedilu. Dijaki si v zvezek zapišejo zapis o opisu predmeta. V zvezek opišejo opis predmeta, ki ga zelo dobro poznajo. Pri tem upoštevajo zgradbo besedila in pravopisno pravilnost. frontalna oblika, razgovor, Viadukt presežkov, delovni zvezek str. 30 razlaga, opis predmeta individualno delo, opis svojega predmeta 3. Urjenje, vadba ponavljanje, utrjevanje Poslušam branje dijakov. Zapisane izdelke jim pregledam in jezikovne napake popravim. Vsak dijak prebere svoj opis predmeta. Opise med seboj primerjajo in jih po potrebi dopolnijo. frontalna oblika, razgovor Jezikovna učna ura DIDAKTIČNI IZZIVI I 57 ZAPIS V ZVEZEK France Prešeren, Pod oknom Vsebina pesmi Pesem prvi osebi izpoveduje svoje ljubezensko čustvo. Gre za neuslišano ljubezen. Čustvo je zelo močno in neobvlad- ljivo. Na pesnikovo čustvo se ne odzivata ne dekle ne nara- va. Konec pesmi pove, da lahko zavrnjena ljubezen povzroči skrajno nesrečo in obup. Če dekle ljubi drugega, bo pesniku počilo srce. Literarna vrsta: ljubezenska podoknica (zaljubljenec pod oknom hrepeni po ljubljeni ženski ali dekletu, največkrat v poznih urah mesečne noči). ZAPIS V ZVEZEK Opis predmeta V opisu predmeta predstavimo sestavne dele predmeta, zunanji videz, njegove lastnosti, uporabnost, prednosti in pomanjkljivosti predmeta, zanimivosti. Uporabljamo seda- njik, veliko je pridevnikov in prislovov, saj z njimi opisu- jemo lastnosti predmeta (višina, debelina, barva, dolžina). Povedi so kratke. Pomemben dodatek opisa je slikovno gra- divo. Povzetek Program nižjega poklicnega izobraževanja postaja v današ- njem času priljubljena oblika izobraževanja za tiste, ki so po učnih sposobnostih slabši, saj je predmetnik zelo prilagojen osebam s posebnimi potrebami. Za lažjo ponazoritev poučevanja sem v okviru Srednje po- klicne in tehniške šole Murska Sobota predstavila program nižjega poklicnega izobraževanja slovenščine. Ugotovila sem, da je lahko poučevanje v takšnem programu raznoliko in pestro, saj so v razredu različni dijaki tako po znanju, uč- nih sposobnostih, vedenju in socialni pripadnosti. Učitelj se mora zelo potruditi pri motivaciji in doseganju učnih ciljev, izbrati mora različne metode in oblike dela, s katerimi pri- dobi povratno informacijo s preverjanjem in ocenjevanjem znanja. Delo sem dokazala z dodanima učnima pripravama; pri- kazala sem potek obravnave knjižnega besedila Franceta Prešerna, in sicer Pod oknom, ter jezikovno uro o opisu predmeta. Obe izvedeni obravnavani uri sem primerjala in ugotovila, da dijaki bolj dojemajo jezikovno besedilo, saj jim je bližje in si ga lahko vizualno predstavljajo. V učni uri sem vključila tudi pravila uspešnega bontona in vedenja, saj nekaterim dijakom pri pouku to povzroča težave. Viri in literatura: Debeljak, Drago in Jožef Beg, Jožica. 2019: Slovenski jezik: delovni uč- benik za slovenščino v 1. in 2. letniku nižjega poklicnega izobraževanja. Ljubljana: DZS. Debeljak, Drago in Jožef Beg, Jožica. 2008: Berilo – učbenik za 1. in 2. letnik nižjega poklicnega izobraževanja: Ljubljana: DZS. SPTS. Dostopno na: http://www.spts.si/ (13. 10. 2020). Zdenka Holsedl Pertoci I Pouk slovenščine v nižjem poklicnem izobraževanju I str. 55-59