216
Politične  »tvari.
Kako Ogri sodijo o preganjanji nemštva
po Taaffejevi vladi.
Madžarski časnik „Egjetertes" piše o zadnjih škandalih v niže-avstrijskem deželnem zboru tako-le: So-morno glasijo se nam nasproti bolestne žalostinke naših sosedov od plave Donave. Tako plakali morebiti še celo niso Judje ob vodah babilonskih, ko so jih privlekli iz njihove domovine in so v tuji deželi glodali grenak kruh služnosti. Strašno trinoštvo grofa Taaffeja, katero prenaša celo češke praktikante in trpi, da slovenski profesorji smejo bivati na okrogli zemlji, vpisano bode v zgodovini Nemcev na najčrnejši list. Tako se mora ugoditi, ker tako pripovedujejo vsi veliki, priznani sve-
tovni listi, kateri v edinozveličalnem jeziku Nemcev zastopajo nemško kulturo in nemške koristi, glavnemu in prestolnemu mestu države dajejo tako tehtno časnikarsko pomenljivost. Ubogo, zatirano, preganjano nemštvo I Kdo se tu ne smeja? Ni je nobene še tako nepomen-Ijive malenkostne reči, celo ne pretepa med šolskimi paglovci katere koli najbolj oddaljene češke vasi, da bi se ne našopirila v zatiranje nemcev, v vničevanje nemškega prava, nemške prostosti, in kolikor je še izključna nemških iznajdeb. Pa posebno eno naznanilo je, katera vsa nemška srca navdaja s smrtnim strahom in grozo; Taaife si nek res s tem glavo beli, kako bi si moglo vodstva železnic nekoliko preložiti iz središča in poleg središčnega dunajskega vodstva vstanoviti podružna vodstva v Pragi in Lvovu! — In huj, še malo in v orožje bi se bilo sklicalo vse moško prebivalstvo dunajsko in v nižeavstrijskem deželnem zboru je gosp. Kopp, eden kolovodij nemško-narodnih, vložil spomenico, pri kateri se edino še pogrešajo ponavljajoče se vrstice uporniške pesmi: Rabok legiljnk vagy szabadok! (zadnja vrsta madžarske uporniške pesmi iz leta 1848., ki blizo pomeni: Prostost zberite ali služnost!) — Imenovani list sklepa v tem, da trdi: ne cehi ne Poljaki ne nameravajo slavizirati Avstrijo, temveč samo enakopravnost vseh narodov.