Pohraiina Dotiocnostl. So še na svetu tla, ki čakajo na človeka, da jih odpre ja\Tiosti, preorje, obdela in uživa sad dela. K pokrajinam bodocnosti sipada brezdvomno severnoameriška Kanada, ki šteje danes komaj 10 mil.jonov prebivalcev, a bi jih prav lahko sprejela in prehrainila 100 milijonov. Treba bi bilo samo pozidati mesta in jih zvezati z železnieo. V Kanadi je še dovolj dela za cloveštvo. Zemeljski zakladi Kanad? so nepreceik ljivi. Tamkaj so na celem svetu najvecje zaloge premoga, katere bi bilo nemogoče izcrpati v tisočletjih. Zelo mnogo je železne rude. Poleg Afrike daje Kanada svetovnemu trgu največ zlata. Kanada poseda tudi svetovni monopol na pridelavo nikla. Pretežni del kanadske posesti je državna last. Farmerjem daje država zemljo brez zakupnine; njej je predvsem ležeče na tem, da se spremeni doslej neobdelana zemlja v rodovitno. V Kanadi prospeva tobak in vinogradi rodijo plemenita vina. Kanadske jabolkj se razpošiljajo po celem svetu. Znana je kanadska pšenica, s katero se preplavlja tudi Evropa. Skraja so bili mnenja, da v Kanadi ne bo rodila pšenica, saj je vendar zemlja zai-irznjeiia do marca. Uporabili so pri pridelavi pšenice najbolj moderne nacine in so dosegli, da je tamkaj zrela pšenica v 90 dneh. Seda[ si prizadevajo, da bi dosegli še hitrejšo žetev in s tem omogočili pridelavo pšenice tudi po onih neizmernih kanadskih ozemljih, ki se razprostirajo proti severnemu tečaju. Treba pomisliti, da sije v poletoih časih v tečajnih krajih solnce noč in dan in da bi bila pšenica izpostavljena rasti celih 24 ur. Kanada je dežela »neomejenih možnosti« in bo tekom 100 let podarila dloveštvu še marsikateri uspeh in dovolj bogastva.