1928 GOSPODAH št. 6.
p. w.
Naše mlekarsko zadružništvo in zadružna disciplina.
Gorje samemu! zakaj če pade, nima nikogar, ki ga bi vzdignil. Te svetopisemske besede je zapisal pred več nego 30 leti Krek v svojih črnih bukvah kmečkega stanu, in na njih podlagi je napravil sklep, da si morajo kmetje iskati ponioči v združitvi, v vzajemni pomoči, to je v zadrugah. Iz njegove besede in njegovega dela je zrasla stavba našega kmetskega kreditnega zadružništva, in on je bil zraven, ko so se stavili temelji mnogim našim nedenarnim zadrugam. Učil nas je, da je uspeh mogoče doseči le s požrtvovalnim jn nesebičnim delom, s samozatajevanjem, z vzajemno podporo, medsebojnim razumevanjem in ljubeznijo do stvari.
Kako izpolnujemo mi njegove besede? Imamo sicer trdno stavbo posojilnic, ki je premočno zgrajena, da bi jo mogle omajati razmere časa ter naša nespretnost. Kaj pa je z drugimi vrstami naših zadrug, ki so kmetijstvu najbolj potrebne, z živinorejskimi in mlekarskimi? Žalosten je pogled nanje. Živinorejskih, katerih smo imeli ob izbruhu vojne lepo število, je vedno manj, in še tiste, ki so do danes še ostale, po večini ne delujejo.
Skoraj tako slabo kot z živinorejskimi zadrugami je tudi z mlekarskimi. Veliko jili je bilo ustanovljenih v nekako 35 letih zadružnega delovanja, pa danes jih bo od teh samo polovica še pri življenju, druge so propadle. In vendar bi moralo biti mlekarstvo najvažnejša panoga našega kmetijstva. Največji del stalnih dohodkov dajejo našemu kmetu mleko in mlečni izdelki. Zadruge pa le ne uspevajo, čeprav mora vsak uvideti in priznati, da vrše z vnovčevanjem mleka za kmeta nad vse potrebno in koristno službo. Velik del kmetovalcev bi brez njih ne mogel prodati mleka, m cene bi določali privatni trgovci in mlekarji, ki pa gledajo na svoio korist, ne pa na korist kmetovo.	'
Vzroke neuspehov je iskati v zadružnikih in zadrugah samih. Premalo je zadružnega duha v njih, premalo vzajemnosti, premalo discipline. Vse preveč je'v njih .arekopitnosti 'n medsebojnega nezaupanja. Nimajo zadružniki pravega zanimanja za mlekarno, le tedaj bodo prišli k njej, ko inugod nič ne opravijo. Za malenkostne Pare, ki jih morda dobe drugje, bodo zapustili zadrugo, čeprav morajo vedeti, da tak dobiček ne bo trajen, a škoda, če pro-Paue zadruga, je trajna. Sam sebe vara, če noče kdo s tem, da daje slabo mleko, varati
zadrufn!k'ker ™ zadruga trpi' trpi^° tudi
Imamo lepo število mlekarskih za-I"« a kaj vidimo, ce jih pogledamo po-" • Skoro vse se nahajajo v težavah, in vin' ne kod ne kam. Imajo mogoče še * etiko zaloge sira, ki ga ne morejo prodati,
ker takega, ki ga delajo, ne mara nihče kupiti. A vkljub temu delajo še vedno naprej po starem in zaloga se jim kopiči. So tudi mlekarske zadruge, ki proizvajajo tak sir, da ga niti doma ne morejo prodati in kako naj gredo ž njim v svet, ki zahteva prvovrstno blago. Vsi vidijo, da dolgo tako ne more iti dalje. Ko pa je treba, da bi kaj izboljšali, pa nalete vsi nasveti na gluha ušesa.
Prvovrstno blago morejo proizvajati le zadruge, ki jih vodijo izkušeni mlekarski strokovnjaki in ki imajo popolne stroje. A strokovnjaki in dragi stroji se izplačajo le v velikih mlekarnah, ki jih lahko popolnoma zaposlijo oziroma izrabljajo. A naši ljudje vseeno ustanavljajo in hočejo delati z malimi mlekarnami, ki komaj spravijo toliko stotin mleka skupaj, kolikor bi morale tisočev, da bi jim res bil zagotovljen uspeh. Malo mlekaren zadostuje, a te naj bi imele velike delokroge.
Potem pa pridejo še težave s prodajo mlečnih izdelkov. Če je mlekarna blizu kakšnega mesta in oddaja sveže mleko, bo odjemalce sama poiskala, ker razmere pozna. A drugače je s sirom, s surovim maslom in z mlekom, ki ga je treba izvažati. Zato je treba iskati kupce v celi deželi in še v drugih državah. Zadruga tega ne bo zmogla, ampak vse skupaj bi morale potom centralne organizacije urediti prodajo svojih izdelkov. Ta organizacija bi spravljala blago na trg in obenem dajala navodila zadrugam, kaj naj izdelujejo, ali surovo maslo ali sir in kakšno vrsto. Le enotna centralna organizacija bo mogla ustvariti enoten tip, enotno vrsto naših mlečnih izdelkov ih seznaniti trg z našim blagom a nas s potrebami trga.
Čeprav imamo centralo Osrednje mlekarne, smo daleč od cilja. To pa samo radi tega, ker se zadruge nočejo ravnati po zahtevanih navodilih. Vsaka hoče zase in po svoje delati, le v zvezi z drugimi ne. Še s privatnimi trgovci bo raje delala kot pa z zadrugami.
Ali naj gredo vse naše mlekarske zadruge neuspehu naproti, ko je vendar še eno sigurno sredstvo, s katerim morejo priti do uspešnega delovanja? Trdna skupna organizacija je sredstvo in tega naj se oprimejo vsi tisti, ki hočejo, da si pomagamo s svojimi močmi.
Cvetoder.
Jablana, to naše najvažnejše sadno pleme, ima toliko zajedalcev, živalskega iti rastlinskega pokolenja, kakor menda nobena druga rastlina. Ni dovolj, da ji izr podjeda voluhar korenine, da se pase zajec po njenem deblu, da je po vejah izsesava krvava, po listih pa listna uš, tudi njeno lepo cvetje nima miru pred zaje-dalci. Neštete vrednote namreč uniči vsako pomlad cvetoder, ki izgloda cvet, da se niti ne more odpreti.
Ko se jamejo jablane razcvitati, opazimo, da se mnogo cvetov ne odpre in da cvetni lističi porjave, kakor bi bili osmo-
jeni. Ako tak -. osmojen« cvet previdno odpremo, najdemo na dnu čašice bledorož-natega črvička. Prašnikov in pestiča, bistvenih delov cveta, ni nikjer. Izglodal jih je >črv« in tako uničil cvet. Odkod pa je prišel »črv« v cvet in kaj se zgodi z njim pozneje, ko izvrši svoj tako škodljivi posel?
V istem času, ko so zdrav cvet oplodi, •>črv« izje cvet, v katerem se je izlegel, potem se na dnu čaše zabubi in v par tednih se že izmota iz bube majhen hrošček — rilčar. Ta leta potem po sadovnjakih in objeda nežno listje. Ko se naveliča takega življenja, si poišče primerno skrivališče — najraje v kaki razpoki pod lubjem na deblu sadnega drevesa, kjer mirno prespi jesen in zimo. Aprila, ko se jame cvetno brstje razpuščati, se prebudi, zleze na dan, obletava jablane ter polaga posamezna jajčeca na cvetje, ko je še zaprto. V- nekaj dneh se izleže iz jajčeca majčkena ličinka, ki se takoj zavrta v cvet in ondi začne razjedati prašnike in pe-stiče. Ker se ob taki žlahtni hrani prav hitro razvija, je dorasla, ko okrog sebe uniči, kar more doseči. Potem se zabubi in ponavlja se, kar je bilo zgoraj povedano.
Cvetoder je tako hud škodljivec, da ponekod uniči polovico, pa tudi dve tretjini cvetja. Zatiranje je jako težavno in pri nas še skora neznano. Največ ga pokonča ugodno vreme ob jablanovem cvetu. Ako se razcvitajo jablane ob toplem in solnč-nem vremenu, se cvetje tako naglo razvija in odpira, da ga cvetoderova ličinka ne more dohajati. Cvet se hitro odpre in še nedorasla ličinka pade na tla, kjer pogine. Gorje pa cvetju, ako je ob dobi razvitanja slabo vreme. Ker se počasi razvija in odpira, ima zajedalec dovolj časa, da dokonča v miru svoje delo, se zabubi in izleti iz mesta kot hrošček. Jablane pa cveto ■malokdaj ob lepem vremenu. Zato se ne moremo zanašati na to naravno pomoč.
Iz doslej povedanega vsakdo lahko posname, da je največ tega škodljivca po zanemarjenih sadovnjakih, kjer ima dovolj ugodnih skrivališč in prezimovališč. S temeljitim snaženjem in mazanjem debel in debelejših vej že nekaj dosežemo, seveda le v tem slučaju, ako trebež prestrežemo in sežgemo. še boljši je uspeh, ako celo drevo poškropimo z arborinom. Jako mnogo hroščev bi pokončali, ako bi jih sedajle, ko bo nastopilo toplejše vreme in bodo zlezli iz skrivališč, otresali z drevja in jih prestrezali v nastavljene plahte ali rjuhe ter sežigali. Hroščki imajo namreč to lastnost, da takoj popadajo na tla, ako drevo ali vejo nagloraa stresemo na ta način, da udarimo s primernim batom po deblu ali veji. Na Francoskem kade drevje z žveplom, ker so se prepričali, da se takega drevja hrošči ogibajo. Prav uspešni pomagači pri zatiranju cvetodera so tudi ptice pevke.
Kamgarn za moške obleke
se dobro kupi pri R. MIKLAUC • PRI ŠKOFU • LJUBLJANA
V
Gospodarski svet v Središču važna gospodarska ustanova.
Nedavno je bil za Središče ob Dravi in okolico ustanovljen Gospodarski Svet, ki naj bi bil nekaka vrhovna organizacija vseh obstoječih gospodarskih in strokovnih ustanov, korporacij in društev. Namen Gospodarskega Sveta je prirejati poučna predavanja v obliki debatnih večerov, delati praktične poskuse z umetnimi gnojili in organizirati poučne zlete. Njegovo geslo se glasi: ^Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!« Gospodarski Svet sestoji iz širšega in ožjega sosveta. Člani širšega sosveta so predsedniki in tajniki naslednjih korporacij: 1. Kmetijske podružnice, 2. Sadjarske in vrtnarske podružnice, 3. Čebelarske podružnice, 4. Bikorejske zadruge, 5. Gospodarske zadruge, 6. Podružnice vinarskega društva, 7. Hranilnice in posojilnice v Središču, 8. Obrtnega društva, 9. Mlekarske zadruge, 10. vodja osnovne šole, 11. kmetijski strokovnjaki in absolventi šol in tečajev. Gospodarski svet je imel dosedaj osem debatnih večerov s povprečnim obiskom 57 oseb in 1 nazoren poskus gnojenja z umetnimi gnojili. Več poskusov bo še sledilo s čilskim solitrom. Koncem meseca bo prirejeno še nazorno obrezovanje in precepljevanje sadnega drevja. Osnovana je bila tudi Centralna strokovna knjižnica, ki že danes vsebuje 20 najnovejših strokovnih knjig. — Tako se glasi kratko poročilo o tej novi ustanovi. Kako velikanskega gospodarskega pomena bi bilo za celo Slovenijo, če bi se povsod ustanovili taki gospodarski sveti, ki hi omejili razcepljenost v našem društvenem življenju in ublažili politične strasti.
Govedo grize les, cunje, i d in drugo.
. . Februarja, marca vsakega leta se ču-jejo pritožbe od strani živinorejcev, da jim živina grižo jasli, les, žre cunje, pije scal-nico, pri tem pa boleha na nogah, hujša, slabo molžo itd. Kje pa leži vzrok teh pojav ov? V knni! Take pritožbe so zelo številne v letih, ko se poklada krma, ki je zrasla v suši ali ob moči. Najbolj pogoste so take tožbe iz močvirnatih krajev po mokrih, pa tudi iz kraškega sveta po suhih letih. Krma je pač tu pa tam slaba. . Zakaj je seno slabo? Zato ker ne vse-•1° 11,sll» hranilnih snovi, ki jih Žival rabi za vzdrževanje svojega telosa in predvsem svojih kosti, bono iz suhih let, pa tudi iz močvirnih log nima dovolj fosforovo k i s I e g a a p n a v sebi, ker ga trava vsled suše ah prevelike mokrote ni mogla vsrkati iz zemlje. Razen fosforovo kislega apna so pa tudi druge rudninske soli, ki primanjkujejo takemu senu. Žival si sicer z njim napolni želodec, ne moro pa iz njega dobiti tistih hranilnih snov i, ki so ji potrebne za telo in posebno za kosti. Vzlic obilni krmi je torej živalsko telo lačno in "	P^rebe svojega organizma
po navedenih hranili!,. Posledica je, da z*-čnc uporabljati za Vzdrževanje telesa xa
napravo mleka, za delo in za telesno toploto hranilne snovi, ki jih ima ze naloz« -ne v telesu; žival se torej saina sebe zre , hujša, kosti postajajo votle m šibke ter ne morejo več vzdrževati telesne teze.
To pomanjkanje hranil čuti zjval sama in jih skuša nadomestiti z vsem, kar p prido pod zob: grize jasli, zid, cunje, usnje, pije lastno scalnico itd. V zvezi s tem pa se opaža splošna ošibelost, ki se izraza v zmanjšanju mlečnosti, koža jiostane trda, žival bolijo noge in pojavljajo se še drugi znaki te slabe prehrane.
Zakaj nastopijo ti pojavi šele j>o novem letu in ne že novembra ali decembra, bo vprašal kdo. Zalo ker ima žival v pozni jeseni in do po novem letu v sobi še toliko redilnih rudninskih soli, ki jih je zbrala s poletno in jesensko zeleno krmo, da še dolgo lahko zalaga svoje tolo s to rezervo. Raz« n tega dobi skoraj do novega lota ali še dlje krmske j>ese, korenja in podobno zelene krme, ki ji vsaj doloma nadomesti primanjkljaj soli v senu. V tem ravno tiči vzrok, zakaj kostolomnica na.-toj»i navadno šolo po novem letu.
Kako pa temu odpomoromo? To ni težko. Nadomestimo v klaji primanjkajoče fosforovo kislo apno in druge rudninske soli s k 1 a j n i m a p n o m in živinsko ali k u h i n j s k o sol j o in se obvarujemo to bolezni. V klajnem apnu nudimo živini tisto gradbeno snov za kosti, ki tvori močno, trdo in krepko ogrodje njenega telosa. Posebno je to potrebno mladim živu-lim, tudi prašičem, nadalje brejim in doječim kravam in svinjam, ki morajo svojim mladičem že pred porodom dati snov ''.a kosti potom krvnega toka, po storitvi pa potom mleka. Klajnega apna ni treba mno- i go; zadostuje za veliko žival j)o eno žlico, | za mladiče pa po ono žličico na glavo in ! dan. V osmih do štirinajstih dneh sc bo pri bolnih živalih poznal že učinek.
Živinska sol ima pa dve nalogi: prvič služi za prehrano za tiste rudninske snovi, ki jih slabi krmi manjka, in drugič napravi tudi slabejšo krmo lažje prebavno m bolj tečno. Živinsko soli zadostuje ona zlicica na dan in glavo. Mnogi osolijo že jeseni ali poleti krmo pri spravljanju, kar ie udi zelo priporočati, ker se krma ne pokvari in prebavnost zviša.
Kdor se bo posluževal teh dveh dodatkov h krmi, mu bo tudi slabejša krma nekaj zalegla ni ne bo imel ne kostolomnice m tudi ne marsikatero drugo bolezni v svojem hlevu.
Denar.
g Vrednost denarja dne 20. t, m. Naš
dinar ,e notiral na curiški borzi 9.135 cen-timov, lemu primerno so bile tudi na navil) domačih borzah v Ljubljani, Zagrebu m Beogradu stalne in so se plačevale pS eh-le cenah: 1 angleški funt 277 54 D?n
olE^ci0^ 5f'87 1 bolandski goldinar 22.90 Duj, 1 nemška marka 13.60
Um l švicarski frank 10.95 Din, 1 mad larsk^ penga 994 Di	^
e.lK Um, i italijanska lira 3 Din 1 fran
Zltn 2f ^ 1 ^^oslvoaška kr!"
i • 1	drahma 0.75 Din 1
bolgarski lev 041 Din. , rumunsSVj
g Ustalitev dinarja. Kakor u,$|efj poročilih iz Beograda, se v finančnem P° nistrstvu resno proučuje vprašanje J'" litve dinarja. Nova valutna edinih ."-T se uvedla v razmerju 1 : JO tako da bi k'! novi zlati dinar enak 10 dosedanjim ^ narjem. V ta namen sta bila odposlana študijsko potovanje ravnatelj generalne rekcije državnega računovodstva d Mihajlo Jovanovič in načelnik finančna' ministrstva g. Milorad Tosič, ki sta kt v Pragi, Berlinu, Bruslju in Parizu Tu, študirala način ustalitve češkoslovaški! krone, nemške marke, belgijskega in lm coskega franka.
Uvedba nove valutne edinke na pod lagi razmerja 1 : 10 ne bi provzročala veT jih težkoč, ker ti ne bilo potrebno tako! zamenjati dosedanjih novčanic z novimi Zadostovalo bi kratkomalo, da se preti skajo stare novčanice od 10 Din z l Din one od 100 na 10 Din itd. zlate vrednosti' Tudi ni pričakovati, da bi devalvacija pro vzročila kake nezaželjene spremembe v cenah. Cene bi se kratkomalo spremenilo na eno desetino v novi valutni edinid V splošnem se računa, da bi laka ustalitev dinarja ne imela kvarnih posledic za naše gospodarstvo.
Cene.
rv K-Pnr \ GofP°d»rsk' zvtzi: Umiaževa žlmdr, lan 1)5; rudninski superfoslal ioo kg t)in 8? po 50 kg Din < 0; kalijeva sol |io 100 kg a Din I70: kosim superfoslat Din 128; čilski soliler pri odjemu rele vreče Din 1.50, jn i manjšem odjemu Din 3.7J-gijis Din 40; koslna moka Din 115; detelja črna domača, jilombirana Din 25; luceriia italijanska Din 25-niacji rep Dim 13.50; pasja trava Din 24; ljulika iii-lijanskn Din 14; ljulika angleška Din 10; francoski pahovka Din 20; travniška bilnica Din JO; travniška mešanica Dni 13; pesa Mamut rdeča dulga Din VI; jiesa Lckendorfer rumena Din 11; korenje Din 30; semenski oves Din 3.50; cement Din 00; klajno apno Dni 4; živinska sol Din 2; modra gaiica Din 7.80. žveplo Din 3.00; pri vagonskem odjemu se cene v gnojila in cement znatno zni/ajo na franko vsak^ postaja. Razen tega imamo na zalogi vseh vrsi po Ijedelskili strojev kot mlatilnice. slamoreziiict, čistilnike, stiskalnice za sadje in grozdje, plutji, qnoj-nične sesalke ter posnemaInike. Romunija.
g Ljubljanska blagovna borza. Kupčija je še vedno bolj mrtva in cene stalne, Kupci krijejo samo dnevne potrebe, »ato je splošno vedno več ponudb kot povpraševanj, Cene na ljubljanski blagovni borzi veljajo za blago v vagonskih množinah, in sicer za 100 kg. Večina vrst se prodaja postavljeno na slovensko postajo, plačljivo 30 dni po dobavi. Tako notira pšenica, 78 do 79 kg težka z 2% odpadkov, baška 382.50—385 Din, slavonska 378—380 Din, moka Og v Ljubljani 530—535 Din, oves baški zdrav, rešetan 300 Din, ajda zdrava rešetana suha 295 Din, koruza času primerno suha za takojšnjo dobavo 290 do 292.50 Din, za april 292.50—295 Din, čin-kvantin 305—312.50 Din.
NaSim rodbinam pripor »fem«
IMUNSKO CIKOSMO
■zboren pridalek za Karo)
g Lesna kupčija. Na ljubljanski blagovni borzi se prodaja blago v vagonskih množinah in veljajo cene za 1 kubičen meter navadno postavljen v vagon na obmejno postajo. Cene so bile te-le: Bukovi piohi očeljeni ostrorobi, obrobljeni 700 D, I in II. 750 Din, parjeni I. in II. 1000 Din, bukovi hlodi čisti, ravni, na nakladalni postaji 250 Din, javorjevi hlodi nakladalna postaja 430 Din, trami merkantilni 240 Din, hrastovi plohi od 100—110 mm 1050 Din, hrastove podnice 1050 Din, deska smreka jelka 1. H. HI- 445—470 Din; drva hrastova in cerova na nakladalni postaji 16 Din za 100 kg, oglje bukovo vilano franko vagon nakladalna postaja 75 Din za 100 kg.
g Lesno tržišče. Prvi in večji nakupi so se že izvršil«, zato je povpraševanje že bolj mirno. Cene so se ustalile in se drže neizpremenjeno. Letošnji živahni kupčiji je vzrok, ker lani Italija ni kupovala dovolj blaga radi svojih neurejenih valutnih in gospodarskih razmer. Zato mora letos kriti še lanski primanjkljaj, ker so zaloge popolnoma izpraznjene. Za domačo stavbno podjetništvo je še malo povpraševanja.
g Tržišče z vinom, V splošnem ni sedaj nikjer posebno živahne kupčije z vinom. Vinski trgovci in večina gostilničarjev se jc že prej založila s potrebnimi množinami. Kupuje se le tupatam v malih količinah. Sicer je pa itak v Sloveniji večina pridelka razprodana. Tudi v Dalmaciji se sedaj malo kupčuje. Hrvatsko ravnotako. Le iz banaškega vinskega trga poročajo, da so cene nekoliko poskočile, ker je povpraševanje i/, tuzemstva, posebno pa iz inozemstva znatno. Iz tega razloga so cene v zadnji dobi poskočile za 10—15 Din pri hektolitru. Največ banaškega vina se izvaža v Avstrijo in Češkoslovaško. Inozemstvo kupuje predvsem najcenejša vina do 9.5 V alkohola, ki stanejo danes 3.60 Din za liter. V Vr'cu stane danes 9.5—10.5% belo vino 3.60—4.25 Din. 10.5-12% po f-25—5 Din. Sortna vina so seveda dražja, črna pa cenejša.
g Hmeljsko tržišče. Kupčija s hmeljem se drži skoraj stalno na isti višini. Cene so nizke in sc še bolj nižajo. Proda se v Zatcu na teden kakih 400 stotov, v Niirn-heigu 100—200 stotov po 50 kg. Boljši ža-teski hmelj se plačuje po 64—67 Din kg, srednji 59—62 Din in tranzitni hmelj, jugoslovanski po 14—34 Din. V Ntirnbergu je bilo nekoliko več povpraševanja po jugoslovanskem hmelju dobre barve. Cena mu ie od 14-40 Din kg. _ V Vojvodini so cene nadalje nizke, od 9—12 Din kg. Kmet-ie so zaradi nizkih cen razočarani in marsikateri izmed njih bo-opustil to panogo.
ll Žateški hmeljarji in nadprodukcija hmelja. Delegati žateških nemških hme-laijev so imeli zborovanje, na katerem so sklenili resolucijo proti nadprodukciji 'racija. Svoj žateški hmelj, ki uživa sveto-Iv oves< hočejo ohraniti na dosedanji ,sin' s tem, da ga ne bodo proizvajali v Preobilni meri in ga postavljali na trg le lak"3",! količinah. Gojiti ga pa morajo «0, da bo pridelek res prvovrsten. Ne polje — ncj,0 vrtj ne množjna _ neg0 ka_
novost je njih načelo. Posnemanja vred-10 ««di za naše hmeljarje.
Živina.
g Živinski sejem v Ljubljani 7. t, m.
Dogon je znašal 472 knoj, 103 vole, 16 te-et, 56 krav ter 163 prašičkov. Sejem kakor tudi kupčija je bila živahna, vendar so cene ostale približno enake zadnjemu sejmu. Plačevali so se po teh cenah: voli debeli za kg žive teže 8 Din, voli poldebeli 7 Din, vprežni voli 6,50 Din, krave debele 5—7 Din, klobasarice 3—4 Din, teleta 10—11 Din. — Ker je bil ta sejem prvi v mesecu in prvi v spomladi, je bil zelo živahen in tudi kupčija razvita. Nekaj konj je bilo kupljenih za Avstrijo, nekaj krav pa za Italijo.
g Prašičji sejem v Celju 17. t. m. Na
prašičjem sejmu je bilo precej prašičev (121 kom.) prignanih, vendar je bila kupčija slaba, ker ni bilo dovolj kupcev. Cene so bile sledeče: pfaišči 6—7 tednov stari po 150—200 Din, 8—9 tednov 200—250 D, 3 mesece 350 Din, 4—5 mesecev 400—500 Din, 5—6 mesecev 550 -600 Din, 1 leto 1000—1100 Din. Prašičji sejmi se vršijo v Celju vsako soboto in je tukaj vedno dovolj blaga naprodaj.
g Prašičji sejem v Mariboru 16. t. m.
Prignanih je bilo 127 prašičev. Cene so bile naslednje: prašiči 5—6 tednov stari komad po 1C0—150 Din, 7—9 tednov 250 do 300 Din, 3—4 mesece 380—450 Din, 5 do 7 mesecev 480—550 Din, 8—10 mesecev 580—650 Din, eno leto 1000—1200 Din. Za kg žive teže 10—12,50 Din. mrtve leže 16 do 17 Din, Kupčija je bila srednja in je bilo prodanih skupno 50 komadov.
g Važno za perutiiinarjc. Vsi porutni-narji se opozarjajo, tla je v vsakem pogledu najprimernejši čas za valjenje mesec marec in april. Zato naj sc v teh mesecih vsaka razpoložljiva dobra kokJja izrabi. Jajca naj se vzamejo le otl zanesljivih rejcev, ki gojijo naše domačegrudno štajer-ske-zagorsko kuro, ki v vsakem pogledu v naših krajih najbolje odgovarja. Rejci se opozarjajo zlasti na dejstvo, da se je v zadnjem času poleg jajčjega izvoza tudi izvoz žive in zaklane perutnine znatno povečal. Trgovina pa zahteva izključno le fino be-lokožnato robo, za kar zopet štajerka najbolje odgovarja, medtem ko velja roba z rumenimi nogami in rumeno kožo (italijanske, plimetke) kot manj vredna. Radi pomanjkanja kreditov in pa vsletl omejitve strokovnega osobja za letos žal ne bo mogoče uradoma razdeljevati valilnih jajc. Interesenti pa se opozarjajo na sledeče okoliše, kjer dobijo tlobra valilna jajca štajerske pasme in to: Maribor, Razvanje pri Mariboru, Središče ob Dravi, št. Jurij ob j. ž. in Celje. Natančne naslove lahko vsak zanimanec izve pri najbližjem okrajnem živinorejskem referentu. Oni perutni-narji, ki hočejo jajca iz rejskih središč, se opozarjajo, da so take poslaje z zaklopnimi gnezdi zaenkrat le $e v okolici Maribora. Naslove lahko vsakdo izve )>ri kmetijskem oddelku velikega župana.
KMETSKO DEKLE dobi službo v župnišču; opravljala bi 4 krave in pomagala v kuhinji. Nastop službe takoj. Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod 1f. 229, Prednost imajo Gorenjke, priporočane od domačega župnika.
ECrmfJenfe zahirane
živine.
v zadnji številki »Domoljuba« je bilo opisano v kratkem »Težakovo olje«, danes pa navajamo, v katere namene in kako se rabi »ležakovo olje« v živinoreji.
To olje se rabi: a) z;r ojačenje zahiranih mladih prašičkov, odraslih prašičev, telet, goved, zrebet in konj; b) je izredno dobro sredstvo pri pojavih vročine in zapečenosti pri živini, ker odstrani zapečenost, pospešuje čiščenje, kar ima za posledico redno prebavo, in s tem tudi odstranitev razne neugodne vročinske bolezni; c) za pospeševanje pitanja živine, ki slabo napreduje.
»Fežakovo olje« se daje v gornje namene na tale način: k točki a) : 1. Prašičkom se daje pri vsakem obroku v hrano po eno ka-vino žličko za vsakega in sicer trikrat dnevno; 2. odraslim prašičem po eno navadno žlico, sicer pa kakor pod točko 1; 3. teletom in zrebetom po eno kavino žličko zjutraj in zvečer, to je samo dvakrat na dan; 4. govedi m konjem se chije olje, kakor pod točko 3, samo s to razliko, da se daje po eno navadno žlico namesto kavine žličke.
Olje se primeša v navedenih količinah hrani. K točka b): Pri pojavih vročine se da je prvi dan, po potrebi tudi drugi dan, dvoj-porcija v smislu navodila pri točki a), dalje pa se daje olje navadno, kakor je zgoraj opisano. K točki c): Za posj>eševaiije pitanja pri živini, ki slabo napreduje, se daje olje, k" kor je opisano ped točko a). Odraslim in zelo mršavim prašičem se daje za pitanje lahko tudi po dve žlici zjutraj in zvečer, opoldne pa na vsak način samo po eno žlico. Povdarja pa se, da se olje ne daje 14 dni pred klanjem, pa bodi ta ali ona vrsta živine. »Težakovo olje« se pošilja v ročkah (kantah) po 5 kg in sicer po poštnem povzetju, in stane 1 ročka Din 125.— s poštnim povzetjem vred. Dobi se pa samo pri tvrdki: M. Težak, Zagreb, Gunduličeva ul. 13. — V nekaterih krajih v Sloveniji imajo tudi nekateri trgovci prodajo »Težakovega olja«, pri katerih se dobi tudi v manjših količinah, da si revnejši sloji lahko kupijo tucj^ po pol ali pa po eno kilo in ga dobe pri trgovcih tudi po Din 25.— en kilogram. V prihodnji številki bomo navedli še nekatere slučaje, v katerih je zelo potrebno dajati »Težakovo olje«, in priporočamo, da si današnja navodila vsak čitatelj dobro shrani, akoravno jih dobi vselej lahko brezplačno pri zgoraj imenovani tvrdki.
SEDAJ
v
vidim, ko sem enkrat kupil, da je veletrgovina R. StermecKi v
Ceifu najboljši vir za -	uakup sukna in kam-
■garn i za moške obleke, volne, svile, cefiria iu dolena za ženske obleke, plalna, ok6forda. modrotieka, cvilha, tor sploh vse uinnufakture, ker je vse prvo-vra ne kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn in mnogo nižje cene, kakor povsod drugo 1. Pišite takoj po vzorce na veletrgovino R. STERMECKI, Celi« it. IS. Naročila čez 500 Din poštnine prosto.
Nerešena kmečka vprašanja.
(Gospodarska slika. Napisal Fr. Erjavec. Dalje.)
Kakor smo poudarili že spredaj, bi temeljita izvedla agrarne reforme izdatno pomagala malim kmetom v n^rfJ-nem okolišu sedanjih veleposestev in vin,carjem, toda ogromna večina onih. ki imajo pri nas premalo zemlje- hi je pa \ enaarie ne čutila. Glede na to ie jasno, da sedanjih premajhnih k.ier.j ni mogoče povečati drugače kot z z m a n j š a n j e m s t e v 11 a posestnikov, to je z združitvijo več malih posestev v večja. Na to umetnim potom seveda ne moremo niti mi.-.iti. pat pa vemo. da se vrši to časih naravnim potom samo od -d e (Nemčijo smo n. pr. že omenili). Sicer pa takega procesa riti n e m o r e m o p o z d r a v 1 j a t i, kajti s tem hi se odtegovali od grude novi deli naroda, kar ni nesreča le za prizadete. t»m-več vpliva neugodno na ves naš narod. Telesno in duševno najbolj zdrav del vsakega naroda je namreč vedno oni. ki živi z zemljo in od zemlje.
Vsekakor bo pa treba čim prej z a k o n 11 o p r e p r e c i»i nova razkosavanja naših že itak premajhnih kmetij m prehajanje k m e t i š k e zemlje v nekmetiške roke (samo od 1. 1903,—1912. je prešlo na Spodnjem Štajerskem 2-54% vse kmetiške zemlje v nekmetiške roke). Kakor imamo n. pr. zakon za varstvo gozdov (ki je že nekoliko zastarel), tako tudi nujno jjotrebujemo zakona o prometu ■/. z e m 1 j i š č i, ki naj bi izključeval iz zemljiške posesti one, ki je ne obdelujejo sami in zakona za varstvo kmetiških domov, ki mora otežiti razkosavanje srednjih kmetij in onemogočiti razkosavanje malih, kar se godi še stalno pred našimi očmi in se tako že sedaj jako neugodne razmere še zdržema poslabšujejo. Obteženo naj bi bilo celo podedovan je zemlje nekmetiškim ljudem ter dajanje zemlje v zakup \ nekmetiške svrhe, na drugi strani naj bi pu primerni zakoni pospešili drobljenje velikih posestev (nad 100 la), toda ne v korist onih. ki ie imajo že dovolj, temveč v korist inalili kmetov. Nakupovanje zemlje v spekulativne svrhe bi moialo biti sploh onemogočeno. Svoboda, ki sta jo v tem pogledu uvedla pri nas francoska okupacija in liberalizem (avslr. zakon iz 1. 1668.). je povzročila mnogo gorja in mnogo prijwniogla k propadanju kmetiškega stanu, sai je razbila na tisoče kmetiških domov, zalo je nujno potrebno, da jo zopet odpravimo. V Avstriji smo sicer dobili že I. 1915. poizkus zakona o prenosu kmetiških zemljišč, ki pa nikakor ne zadostuje, ne glede na to, da ga dan^s nihče ne izvršuje. Seveda je pa treba istočasno urediti tudi vprašanje kmetiških kreditov in pa dedno
Dravo na kmetih (to razbija kmetije zlasti v Prekmurjn nrecej pa tudi drugod), o čemer bomo pa govorili še p<„lle ' Tu -naj le poudarimo, da so za ozdravljenje sedanjih razdra ranih zemljiško-posestnih razmer v Sloveniji ti trije zakoni
nujno in neobhodno potrebni.
Po mnogih krajih bi precej ugodno vplivala na sedanje posestne razmere tudi smotrena rešitev vprašanju zložbe zem 1 j i š č a 1 i k o m a s a c i j, kakršno so uvedle že vse knie-tij-ko res napredne države. Svoječasna razdeljevanja skupnih zemljišč in poznejša lastninska izpreminjevanja so povzročila da imamo pri nas ogromno množino ča^ih vprav smešno majhnih parcelic, ki imajo pogosto tudi več kot čudno obliko (n. pr. So široke le po par metrov a dolge do 2 km, oddaljene pa včasih
po celo uro hoda in še več). Na ta način so naše kmetije po wčini silno razbite (zlasti v ribniškem okraju in v Prekinurju, a tudi drugod), kar jako oteži in podraži njih obdelovanje! Glede na to smo dobili v Avstriji že 1. 1853. zakon o zlaganju ali komasaciji zemljišč1 (dopolnjen z dež. zakonom za Kranjsko iz 1. 1887. in za Štajersko iz 1. 1909.), ki naj pospešuje zlaganje majhnih parcelic v večje iu s tem zaokrožitev ali a ron-d a c i j o sedaj tako razbitih posestev (v Sloveniji je danes komaj 4% občin z arondiranimi jjosestvi, 6% z deloma arondi-ranimi, 90% občin ima pa raztresena posestva). Nezaupanje proti vsem novotarijam, ki je kmetiškemu ljudstvu že prirojeno, povzroča, da napreduje zlaganje zemljišč pri nas le prav polagoma, a ker so že v Avstriji dognali, da znaša dobiček zložbe 20—303; dosedanjega čistega donosa zemljišč, bi bilo treba izenačiti tozadevno dosedanjo zakonu-d a j o. To izenačenje naj bi se zgodilo na ta način, da .se vzame za osnovo sedanji štajerski dež. zakon, ki je mnogo modernejši nego kranjski, vendar naj bi se vnesle vanj še nove določbe, ki bi še bolj pospeševale to prekorislno posestno reformo in onemogočevale nove delitve. Dejstvo je namreč, da je ljudstvo z že izvršenimi komasacijami povsod jako zadovoljno, kajti one povzročajo razen omenjenega dobička po mnogih krajih tudi ujiorabo kmetijskih strojev in delajo zemljiško knjigo ter kataster mnogo preglednejši in enostavnejši.
1 Nered, ki jo vladat v agrarno pravnih vpiašanjlh, j? prisilil državni /bor, ila je sklenil dne 3. junija I. 16.S3. tri važne okvirne zakone (št. '.»i •io !>4). namreč o z.ložb.di poljedelskih zemljišč, o razdelbi .--kupnih lemljišč ir. o uredbi užitkov in uprave na Mih ter o o-jpravi enklav v gojdih in arondi ran ju gozdnih meja. Tem zakonom so se 1. 1000. pridružili še zakoni o novi uredbi in odkupil servitutnih pravic na tujem svetu, dalje zakoni o »arstvu planin in posiljevanju planšarstva ter o uredbi in izboljšanju dolinskih pašnikov, leni drž okvirnim zakonom so sledili v posameznih de-ž. lah še odgovarjajoči deželni zakoni jn razne izvršilne naredbe.
Meh za smeh.
šestletni Mirko je šel k stricu veščit god: v Stric Tine, voščim vam vesel god in mama so rekli, če mi bodete dali enega kovača, da
moram paziti, da ga ne zgubim.-*
Neki župnik (a ne v naših krajih) je bil obtožen, da je s svojim avtom prehitro vozil. Sodnik: »Vi pravite, da ste vozili z brzino 20 kilometrov na uro, a policaj pa trdi, da najmanj 40 na uro. jaz moram verjeti stražniku in vam. Ali morete sumiti, zakaj policaj tako trdiJ Ima morda kako jezo na vas?..-
-Ne vem, čeinu bi bil jezen na me,« odvrne župnik, >saj mu nisem nič zalega stani. Mogoče zato, ker sem ga pred tremi leti poročil.«
★
Gospodar je šel še enkrat okoli gospodarskega poslopja, da se prepriča, če le vse v redu. Na koncu hleva ob kurici naleti na starega Matica, kateri je bil včasih za hlapca Prii njem, a sedaj bolan v ubožnici: »Kaj pa ti delaš tu ob tej uri, nočni zrak ne bo dober zaltvoj revm:tizem.« »Zdravnik mi je tako sve-
V™. £K;,)>.da Ponoči okoli laziš?« »Ne, Kurjo juho mi je svetoval.«
Dolenjska pošta je bila polna V poštnem vozu ni bilo nobenega prostora več, kajti pričetek šol je bil tu in v vozu sami mladi študentje, da se peljejo v mesto. V nekem kraju stopi pred pestiljona mlado lepo dekle ter vpraša za prostor v vozu, ta pa ji pove, da je vse z-sedeno. >.Za eno osebo bo pa gotovo še prostora.' »Nemogoče, razun, če gospodje študentje napravijo prostor.« Dijaki so bili brž pripravljeni tako lepo dekle vzeti v svojo sredo ter napravili prostor. Dekle je plačala postiljonu, nato jioklicala starega moža, ki je stal v bi: >ini. »Tako, stari oče, voznina je plačana, zato pa le urno v voz. Pa ne pozabite se tem gospodom zahvaliti za prijaznost « Voznik je pognal in razočarani študentje so imeli cas premišljevati, kako jih je kmečko dekle potegnilo.
K Milavčevim je prjšla teta na obisk ter mogočno sedela v naslonjaču. Mala Minka jo je nekaj časa pazno ogledovala, nato pa stopila k njej ter ji obliznila obleko Vsem je sapa zastala in teta je zavpila' »Kai pa počenjaš?« Ponosno je MinkaiS »Mama .ma prav, tvoja obleka je res brez
Stara babica je umrla. Par dni nato je Lizika stala ob oknu, ko je divjala nevihta,
»Mama, danes babica prvič pomaga grmeti« *
Obleka mu je bila zamazana, da od same umazanije ni bilo mogoče določiti, kakšne barve je bila. Toda v gumbnici niti je bil zataknjen šopek cvetlic. »Kaj praviš k šopku,« vpraša znanca, ki ga je srečal, »in kje sem ga dobil.« »Ne vem, a zdi se mi, da je na tebi zraste!.«
Od danes naprej je začela pri
Tehstilbozspju
LJUBLJANA KREKOV TRG 10
inventurna prodaja
manufakturnega blaga po znižanih cenah,
30% ceneje kot povsod drugod. V I. nadstropju, Krekov trg št. 10 P* se
prodajajo po polovičnih cenah raznovrstni ostanki.	,,
Oglejte si brez nakupne obveznost"