GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3y 1879.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
NO. 191. — STEV. 191.
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 15, 1917. - SREDA, 15. AVGUSTA 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Papež Benedikt agitira za mir.
-ooo
Vse naj bo tako, kot
je bilo pred vojno.
-000-
PAPEŽ PREDLAGA, NAJ DOBI NEMČIJA NAZAJ VSE SVOJE KOLONIJE. — OBNOVITEV BELGIJE, SRBIJE IN RUMUNSKE. — SVOJE PREDLOGE JE POSLAL VSEM BOJUJOČIM SE DRŽAVAM. — PAR TOČK. — ANGLEŽI PRAVIJO, DA IMA NEMŠKI CESAR SVOJE PRSTE VMES.
-ooo
)r)i
k,-
v i
ka
Rim, 14. avgusta. — Pa]tcš Bewleikt XV. jo poslal vM-iii hojujoT-ini s<* državam svojo mirovne predlogo.
I'ape* predlaga z<«p<-tno obnovitev Belgijo, ftrbije in I'umtinske, ter predlaga, naj bi we rešilo vsa vprašanja gUnlo Al*a£ko-Lotarinške, Tridonta. Trsta in Poljske — mini potom.
Papež stoji na stališču, da no sme biti niti govora o kih aneksijah oziroma vojni odškodnini, razen morda shira ju Belgijo in Srbijo.
Nemčija naj zapusti zasedeno ozemlje v Franciji, za-r naj dobi vse svojo kolonije.
Prostost na morju, razoroževanje ter vstanovitev raz -odišča, ki bo reševalo vse bodoče mednarodno, spore.
Papežev: mirovni predlogi bodo objavljeni v četrtek.
Washington, I). (\, 14. avgusta. — Državni depart -ment je dobil iz privatnih virov poročilo, dii je stavil papež najbrže sledeče mirovne predloge:
—	{Splošno razo rožen je;
—	uredba vseli nasprotij potom razsodišč-; ^
—	prostost na morju;
—	preprečen je gospodarskega boja po vojni:
—	Nemčija naj dobi nazaj vse svoje kolonijo, katere1 so ji zasedli zavezniki;
—	oentralni zavezniki so morajo odpovedati vsemu zasedenemu ozemlju;
—	vprašanja glede Alzaeije-Lotariiiške. Trsta. Tridonta in Poljsko naj so reši mirnim potom;
—	začetek diplomat i«" ni h pogajanj med bojiijoeimi so državami.
Washington, D. O.. 14. avgusta. —(Poročilo Inter national News Service.) — Razni uradniki so izjavili, da jo bilo nocoj v tukajšnjem mestu vse prepričano, da bo sedanja situacija morda dovedla do sklenitve miru.
Vse dosedanjo mirovne pogoje in predloge je Washington odločno zavrnil, ]>oročilo iz Vatikana pa vsi vpo št ova j o iu kujejo iz njega veliko nade.
Državni tajnik I^ansing ni hotel o toj zadevi čisto nič razpravljati.
Washington, 1>. i\, 14. avgusta. (Associated Press). — Mirovni predlogi papeža Benedikta niso prišli niti Združenim drža vama niti ostalim ltojnjočim so nepriča-
Proti Ljubljani!
Na soškem bojišču, 3. julija. — Danes zjutraj smo prekoračili Sočo pri Plaveh in smo splezali na vrh Kuka, katerega so Italijani zavzeli v maju v dveh dneh divjih in krvavih bojev. Pod Kanalom se Soča ostro zakrivi proti zapadu. pri Globni pa proti jugu in jugovzhodu in struga je poševna, tako, da je na strani proti Plavera slo boka. na drugi strani pa plitva. Na tem mestu so Itaijani početkom vojne postavili most.
Most, katerega so postavili v ju I i ju 191 "i. je bil za Lahe za prihod-nje prodiranje neobhodno potreben zato so ga branili z vso odločnostjo. Dokler so Avstrijci imeli Sabotm. ni mogoče popisati trpljenja Lahov. ki so se nahajali v strelnih iarkih pod Plavem. Avstrijske postojanke so na Sabotinu bile takoj za njimi in obstreljevanje je bilo lahko. S Svete Gore. kake tri milje ob Soči navzdol, so tudi Avstrijci streljali naravnost na slabe čolne, ki so tvorili most. Mnogokrat po več dni niso mogli vojaki na obeh bregovih občevati med seboj. Pole« tega pa so Avstrijci z obrašče,. ni h grebenov hriba št. 363, Kuka in Vodic iz strojnih pušk sipah
Iz Washingtona.
Washington, D .C., 24. avgusta. — Glasom načrta, o katerem razmišljajo danes tukaj, bo mogoče vsakemu izmed 687,000 mož, katore se je izžrebalo za novo armado, postati v gotovem času častnik. Vršilo se bo posebno vežbanje, slično onemu, potom katerega so vežba sodaj rezervni častniški zbor: oni, kateri bodo spoznani sposobnim. bodo dobili častniške naslove.
Vežbalna taborišča, kjer vežbajo častnike, ne bodo mogla dobaviti zadostno častnikov, ki bi poveljavali vojakom, vpoklicanim pod zastavo, tokom prihodnjih dveh mesecev. Vsled tega so prišli na gori omenjeni načrt, da so namreč izbere častnike iz vrst vpoklieanh mož tov ji!t rudi primerno izvežba.
Washington, D. C.. 14. avgusta. — Uradniki živilsko administracijo so dali danes izraza svojemu zadovoljstvu, da so jo potoni kampanje za ustaljen jo ameriškega, trga naenkrat odrezalo tajne dovoze v Nemčijo in sicer v velikem obsegu.
Nadaljni korak bo, da so prepreči izstradan jo naših lastnih zaveznikov, kar bo mogoče storiti na podlagi vladnega načrta, da se kontrolira pšeničnj. trg.
Definitivne korake za dejansko kontrolo pšeničnega trga*se bo uveljavilo prve dni septembra.
Komisar Hoover je sklonil z nevtralnimi državami dogovore za pošiljatve živilskih produktov in drugih kb-moditet. Tako se jo naprimer obvezala nizozemska vlada, smrt med malo laško posadko. To!<la bo dala na razpolago ladje za prevoz živil v Belgijo
loče,popTsa,teinJe' katereffa " m° za kar se bn Holandski v povračilo gotovo količino " Toda bilo še hujše. Po padcu\fv}\ Tozadevni dogovor bo stopil v voljavo šele čez ne-Sabotina v avgustu 1915 avstrijski! ^aj ^SS**«
PAPEŽ BEHEDIKT XV.
Kovano.
m
Tukaj je vse prepričano, da se bo Nemčija s svojimi zavezniki vred |>opolnoma zadovoljila s papeževimi predlogi ter da 1h) začela delovati v tem smislu.
Ameriška vlada 1m> morala na vsak način odgovoriti na papeževe mirovne predlogo, d oči m pravijo zavezniški diplomati, da l>odo predloge zavrnili.
Najprej je dospelo som samo neofioielno poročilo jjede predlogov, tenia v popoldanski kabinetni soji niso razpravljali o njih.
Ofieielno poročilo Ik> dospelo bo<iisi potom švicarskega, bodisi potom španskega poslaništva.
Vsi od prvega do zadnjega so prepričani o odkritosrčnem delovanju Vatikana.
London, 14. avgusta. — Sem jo dospelo poročilo, da je omenjeno v vatikanskih mirovnih predlogih, da moralo izročiti zavezniki Nemcem nazaj vse nemške zavzete kolonije.
Z ono besedo rečeno, bazirajo papeževi predlogi na "Matu* quo ante helium" (položaj kot je bil pred vojno), dočim naj se ves spor glede meja reši mirnim potom.
Tplivni londonski krogi pravijo, da ima pri takozva nih papeževih mirovnih predlogih vmes svoje prste — Nemčija.
Zavezniškim državnikom je že dolgo časa znano, da hočejo skleniti centralni zavezniki mir, potom katerega bi ničcfiar ne pridobili in ničesar izgubili, ampak da bi ostalo vse tako kot je bilo pred vojno.
"Status quo" mir bi bil nemški mir, torej mir, kateremu odločno nasprotuje predsednik Wilson in drugi a-
bi bile vse dosedanje žrtve zastonj.
odgovor bodo dali zavez-
Francosko bojišče.
Angleži so v Belgiji napredovali. Bližje Lensa. — Nemci se umaknejo Čez Steenbeke.
London. Anglija. 14. avgusta. — vpreskem okrožju in pri Lensu so Angleži zopet napredovali. S svojim napadom na majhen del nemških za kopov v Flandriji so Angleži prisilili Nemec, da so <e umaknili čez reko Steent-belce.
Nemci so včeraj dvakrat poskušali naskočiti angleške postojanke pri Laventic. pa se jim namera ni posrečila. V drugem naskoku se je NVineem sicer posrečilo zasesti nekaj angleških za kopov, tona kmalu so se morali umakniti. *
Posebno Ijut it' bil nemški napad. katerega mi se vdeležile tri -tornije, pri Xeuve Ohapelle. Ta napad so odbile portugalske čete. ki si) vjele večje število Nemcev.
Naši letalci so navzlic hudemu sovražnemu ognju bombardirali nemške postojanke. Napravili so tudi mnogo fotografičnih slik. S strojnimi puškami so iz letal obstreljevali m-iuško pehoto na planem i-i v zakopih. V ..zračnih bojih
topovi niso več dosegli mostu, toda njihovi zakopi so obvladali Ia ške, kajti nahajali so se nad nji mi in po nekaterih krajih so si bili sovražni strelni jarki oddaljeni samo za nekaj jardov. Iz teb i za ko po v so Avstrijci valili skale tia Lahe; obsipali pa so jih tudi s kroglami. Iz svojih zakopov so Avstrijci napeljali jarke, po katerih je tekla v laške za kope umazana voda in blato. Avstrijci so vpora-bili vsako sredstvo, da bi pregnali
Petrograd, Rusija, 14. avgusta V zapadni Moldaviji se rumunska ofenziva uspešno nadaljuje. Avstrijci in Nemci so bili pregnani iz Slanic; umakniti so se morali tudi z višin štiri milje južno od Groze Cti.
V smeri proti Fokšani je sovražnik r<o artilerijskem pripravljanju poskusil napredovati, toda vsak napad je bil odbit. Rusko-ramun-ski artilerijski ogenj je tudi preprečil napad na Makaimenl.
Ruske bojne ladje so v Črnem morju potopile dva velika turški, parnika, polna bencina in 22 obli ►ženili jadrnic.
Nemški letalci so metali bombe na" železniški postaji v Nolodesono in Siniavaka.
Berlin, Nemčija. 14. avgusta.— Nemški vojni urad poroča, da Ru-muni popuščajo vsled nemškega pritiska med rekami Trotus, Put-im in Šeretom.
Južno od Trotus so Rurnnni v protinapadu zopet zavzeli izgubljeno zemlje; južno od Oitnz in v dolini < asin pa s svojimi napadi
Potom takih dogovorov z nevtraleimi bo zelo olajšan prevoz živil iz Amerike v Evropo in sicer v roke zaveznikov.
Z ozirom na to pogodbo bo nizozemska vlada jamoi-la, da ne bo šla niti najmanjša stvar v Nemčijo in da tudi iz svoje lastne deželo ne bo izvažala v Nemčijo radito-ga, ker bo dobivala iz te dežele živila.
O stičnih dogovorih se jo razpravljalo tudi z norveško komisijo, kateri načel ju je slavni raziskovalec Nan-sen, ter se glasi, da pogajanja hitro napredujejo.
Washington, D. C., 14. avgusta. — Vsi zunanji ura-sovražnika. Smrad se je širit po! di po celem svetu Zasledujejo z največjim zanimanjem laških zakopih, da se je človeku j konference, ki se vrše med uradniki te vlade in delegati gnjusdo in vojaki so se morali me- katere je določil japonski cesar, njati skoro vsak dan. kajti v teh zakopih ni bilo mogoče jesti. Toda Lahi so zdržali.
Te avstrijske postojanke so padle, ko je padlo v maju tudi pred-mostje pri Plaveh. Zavzetje teh postojank kaže vso silo divje od ločnost i.
Kot pritlikovec med dvema velikanoma stopi Planina med vrhovi Kuka na jugu in ivorada proti severu. Popoldne je in šrapneli eksplodirajo nad Vodicami drugače je ozračje mirno.
Kakorhitro bo Gorica prosta avstrijskega ognja, bo mogoče prodiranje po težavni Vipavski dolini ; Itaijani bodo zavzeli Banjšieo in Trnovski gozd Ljubljana, važno
Šče ki je za a^trijsko-ogrsko ar-; Cer na vse načine prizadeva, da bi skleni) zvezo z Japon-mado tako velike važnosti, da iz-	„ To^d-n ~ • ______,	,	. 1 ..
gubijo Astrijei vso Istro. Trst in . a JaP°nsk,a 111 premotnla zadostno vse situacije
Japonska misija je dospela v nek zaliv ob Tihem morju, ter so nahaja na poti v Washington. Na čelu komisije je baron Kikojaro Išiji, eden najbolj odličnih japonskih državnikov. Spremlja ga več častnikov mornarice in armade.
Eden glavnih razvojev, ki jih pričakujejo, bo najbrže dogovor, potom katerega so bo Japonska obvezala! da podira stvar zaveznikov in da vrže na tehtnico svojo vojaško silo proti tevtonskim zaveznikom.
Glasom poročila članov Rootove misije se je Japonska tekom vojne zelo ojačila ter ima zdaj na razpolago armado dveh miljonov popolnoma izurjenih čet. Te čete so pripravljene za dejansko službo, kakor hitro bo odstranjenih par diplomatiČnih ovir.
V ruski situaciji je nekaj točk, vsled katerih se bo , za katerim leži j morala po naziran ju diplomatov japonska vlada vendar-
železniško križi-j ic odločiti, da dejansko poseže v boj. Nemški cesar ie siri iskn-ncrrslm ar.Linn .->	.. ------:____i____ i i • 'i ,	'
je bilo uničenih devet nemških le-juiso imeli uspeha, thl. četvero pa je bilo poškodova Blizu Pan t z in so se razvili zelo "ih-	i vroči boji, v katerih so Rnmuni
Na celi belgijski fronti se nada- imeli težke izgube. 1 ju j e jo vroči artilerijski boji. VČe-j London, Anglija. 14. avgusta — raj so Belgijci s ponJOčjo letal uni-,Zakasne|o ruraunsko noro;:.ilo po_ cevaJno obstreljevali nemške pošto-1 pisilje boie pri Plltni z dne 8 av. janke: Nemci pa so obstreljevati lffusta ter pravi da so bi!i najhllj.
ši v celi vojni.
Ena avstrijska in devet nemških divizij, ki so vzdržavale rusko-ru-munske napade skozi štiri dni in noči. so bile uničene ob obrambn. črti. V bajonetnih bojih so imeli Avstrijci in Nemci ogromne izgube. —
Nemci
belgijske postojanke in prometu:.' ees*e '.n /abili tudi strupene plin«».
Na več krajih ob Lensu Angieži nadaljujejo z ofenzivo. <la so v pomoč Kanadcem. ki se nahajajo v bližini mesta.
Ponoč? so kanadske čete vdrle v hiše, iz katerih so Nemci streljali na urvo kanadsko črto. Nemci ni-kazali velike odporne sile in jt bil ujet &amo er Nemec.
Kanadci se sedaj nahajajo samo Š3 800 jardov od sredine mestu. Toda med kanadskimi in nemškimi četami leže v razvalinah hiše preko katerih streljajo Nemci s strojnimi puškami iz utrjenih hiš na nasprotni strani.
Pri Rheimsu so Francozi včeraj vdrli na dveh mestiETV nemške za-kope. V Champagni so se vsi nem. ski naskoki izjalovili in Francozi •o vjeli večje število vojakov. — Bombardiranje se Verdana.
Kerenjski pričakuje smrti.
London, Anglija. 14. avgusta. — Ruski krogi v Švici so prejeli iz Petrograda poročilo o Kerenjski-jevem zdravju. Po tem poročilu je izjavil Kerenjski:
"Ne bom več dolgo živel. Podedovana in pridobljena bolezen sta šteli moje dni. Hiteti moram z delom. da rešim Rusijo in da storim, kar največ morem, p redno odidem. Mir bi nas zdaj napravil za eeftar nadaljuje tudi1 jeve vazale, kar bi bilo hujše kot
Pulj, kadar pade Ljubljana. Bolj!,n to P«v posebno ne radi nestalnega položaja v Rusiji, kot kak poraz, bi padec Ljubljane Mnenje nekaterih je, da pričakuje Japonska le spre-spravil Avstrijo na kolena. — (Toj jema gotovih predpravic na Kitajskem in sicer od strani
Združenih držav in drugih sovražnikov Nemcev. Kakorhitro bo imela Japonska tozadevno zagotovilo, bo stopila aktivno na stran zaveznikov.
so laške pobožne želje).
Gore onstran Soče so Lahi zavzeli sredi maja. in zdaj je na vrh Kuka mogoče po novi vojaški cesti, ki je vsekana v skalo, priti z avtomobilom.
Na videz Plave niso mnogo trpele. Toda. a ko pogledamo hrte od blizu, opaizimo, da so preluknjane, in stene razpokane. kajti v njih, ra-zun vojakov, ni nikdo stanoval že dve leti. Naš avtomobil se je iz Plav obrnil proti jugu. na eni strani Soča, na drugi gore, skozi ro. ki je v razvalinah. Tukaj so bili Lahi in Avstrijci več meseeev tako tesno skupaj, da so stanovali v isti hiši; ločila jih je samo stena. Vsaka stranka bi bila lahko z dinamitom razstrelila steno. to<^a vsakdo je bil vesel, da je imel nekoliko zavetja.
V maju pa je artilerija razbila hiše. Z višine se vidp"> samo ru> valine: rdeča zemlja in sivo kamenje. Sredi hriba se nahaja avstrijska trdnjava Zagomila, ki je bila posejana s topovi; zdaj pa ima je tam svoje utrdbe Lahi. Zakopov ni mogoče kopati, kajti tla so skalnata ; ravetišče si je treba sezidati. Posamezni vojak «i je obzidal pro. štor. da je komaj tako velik, da ae more ▼ ltjem vWL Od vatih
dri. ki vrtajo skale za bivališča. za te izdolbine ni slednjič so jih
Na tem kraju so Avstrijci izdol-.^ahi z velikimi žrtvami zavzeli, bi i dolg hodnik, v katerega je vodi-
lo osem odprtin; zato so ga Italijani imenovali 'votlina osmih ust*. Do danes so Lahi izdolbli cele galerije, katere razsvetljujeo svetilke. Ko so Lahi po bombardiranju Plavij plezali po hribu, so jih Avstrijci na tem mestu zavstavili s strojnimi puškami, kajti laška artilerija ni bila v stanu razbiti teh utrdb. Dva dni so se bili ljuti boji
Amerikanci v nemški armadi. " Kodanj, Dansko, 14. avgusta, —t Nek Amerikanec nemškega poko-Ijenja, kateremu je bilo dovoljeno iti preko meje, pravi, da vojaške o-blast i bodo poklicale pod orožje tudi ameriške državija«n. ki se nahajajo že dolgo časa v Nemčiji, češ, da so izgubili nmeriško državljanstvu
Pošiljateljem denarja.
^ o - -i «	*
Kakor že znano, ne sprejemamo vec denarja za iz* plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko vedno še »poslujemo izplačila vojnim ujet« nikom in drugim ▼ Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tud| onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo t kr&jib, ki so zasedeni po laiki armadi.
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pit smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.	t
TVBDK4 7RAHK
/
TXDiS ffAROgA, 15.-Xm 1917.
II
GLAS NARODA"
OOKPAIT
ft* Mio Mo Oat
la
At put
fta «f*trt 1«««
New Tac% «SM meto New York. 8.00 New locfl UO meeloMo	MO
"GLAD NJJBODA"
mk dan lsvaemtt nedelj In pramlkor.
% L i 8 NARODA*
("Voice of the People") day except Sunday■ end Hnbaertptlon yearly $3.60.
Dopisi km podplca In oeetmostl m m prloMnM«. aaj m blacoroU poHljati po — Money Order. kr»]a naročnikov prosimo, da m nam tndl "■^anl, da hitreje najdemo nailomlta.
Doplačan In pašlljatram naredite ta naalerj "GLAS N A K O D i"
DertiahM ll<
Telefon: 287« Gortiandt
Italija in Jugoslavija v ameriški
luči.
i/in newyorskega li^ta ' j.- priobčil naslednji člani neresa Walter Lit 11 e-
i v
ski ojo
aprilu leta 1915, ko poslanik v Berlinu
i vlado v Hiruu, da pričakujeta Nemčija in Avstro-Ogrska skorajšnega miru z Rusijo in zopet leto pozneje, ko se je razkrili v Rusiji pro-ne mak o zaroto, ko je pwv|.-,lira naj hi bila mir, ta-i.u m- )«• tutli \ zadnj*« času iiarni-gavalo v različnih državnih uradih o skorajinera avstrijsKo-ru skem miru ter razpravljalo o lem v eaaopiHjti vojskujočih se držav. Je pa druga stvar, ki daje sedanjim razmeram važnost. katere niso imele drage. To pa je dejstvo, da v aprilu leta 1915 Italija še ni stopila V vojno," dočim ni bilo pred h toiti dni v Rusiji še nikake revo-] ne i je t»-r su bite Združene države vedno nevtralne.
V sedanjem slučaju pa ni še splošno znano dejstvo, da so porajanja /a izločen je Rusije že pre-eej dobro napredovala, — če ne v fVtrofrradu, pa vsaj v Berlinu, na absolutni podlagi avstro-nemškeg* dotrovora. Resuiea je, da postaja prov izorična ruska vlada tki dne do dne močnejša in da so njena zatidila, da bo ostala Rusija do konea z v sta prvotnemu dogovoru z zaveauirki, vedno močnejša in ustrajnejša. Rusija pravi, da ne bo oklenila nobenega miru in noben, ki je resnično informiran, ne dvomi o tem. da bo ostala Avstro-(>jrrw k a kljub v«em notranjim tež-kočnm v vojni toliko časa, dokler bo to v korist Nemčiji.
Na drugi strani pa ie izjavila mika in tudi avstrijska vlada, da se hočeta držati principa miru
4 brez aneksi j in vojnih odškodnin \ dočim iščejo druge držarne k a orglar i je formulo, da se prila-rode tem pogojem, — lierr^n r>a skrivnem. Pariz, London, Rim in Washington pa odkrito.
V* toliko se je razpravljalo v javnosti glede miru, ki ni bil in-apieiran ml Avstrije in o uplivu. ki bi ga imel na Rusijo in na vojaško silo zaveznikov. Je* pa še neki d miri faktor, ki je prav tako važen, če ne še bolj. Ta faktor se ponavadi ignorira, deloma iz ne-vednosti ali pa namenoma. Oznaii pa te ga lahko z enim samim vpra-jš.i t s jeni : — Kakšno bi bilo stališče Italije v vojni, če bi zmagal tako-zvani avstrijski mir?
Zadovoljiva odgovora na to vpra šanje sta dala London in Parkz. V IVtrogradu pa se za to vprašanje brigajo dosti in v Washingtonu se ga vzame prelahko, morda vsled premajhnega poznavanja zgodovinskega ozadja, morda pa ker st nočejo brigati za konečne posledice. Dočim ima namreč "Italia irredenta'" bolj konkreten pomen, se pašt-a na atrani "nadvlado Jadranskega morja" kot nekaj nedoločenega, ne važne ga, nekaj, kar lahko žrtvuje, če bi se vsled tega zakasnil avstrijski mir. To o-malovaže^raiije najde svoj najboljši izraa v dejstvu, da ae vedno \ »*č p de« ameriškega časopisja nagiba k misli, d« bi eliminacija Av-KfroOgnke in Rusije dovedla do skorajšnjega sklepa mira. Ti listi ms ne avaiajajo tesnih zveš. ki obstajajo med Wifhnt—hassii in
Združene države še niso bile dosti dni v vojni, ko se je natančno dokazalo, da so zagovorniki miru vsi, zavestno ali nezavestno, orodja Nemčije. Na drugi strani pa so Poljaki, Finci, Ukrajinci in druge narodnosti, ki so črpale svoj pogum iz izjav predsednika gledt pravic majhnih narodov, odklanjale vsako nemško igro. Takozvani Jugoslovani pa niso bili obiagodar-ieni s tako jasno visijo. V manifestih njih centralnih komitejev in v člankih, priobčenih v časopisju neprestano povdarjajo svojo pravico, da posedujejo kot velik in neodvisen narod iztočne obali Jadranskega morja. Aspiracijapi Ita ilije glede te obali stavljajo nasproti besede predsednika in seme njih j propagande pada na rodovitna xia 1 posebno tukaj, kjer se malo raz j ume in eeni napore in aspiraeije Italije.
I Vsled tega je primerno ugotoviti. kaj bi pomenil avstrijski mir za južne Slovane ter določiti aspiraeije v Jadranskem morju v luči njenih diplomatienih in vojaških uspehov ter konečno dokazati na kar najbolj kategoričen način, da te aspiraei je nikakor ne nasprotujejo upravičenim ambicijam južnih Slovanov.
Nekako v sredini preteklega a-prila je dobil bavarski prine Leopold tako od nemškega cesarja kot od avstrijskega naročilo, naj potom vojaške misije prične z mirov-j nimi pogajanji s provizorično rusko vlado. Celemu svetu je znano, da je dne 16. junija prov izorična j ruska vlada odklonila to tevton-j sko ponudbo kot 'stremečo za tem. tla razdruži Rusijo od njenih za-: veznikov ter minira rusko armado'. Svet pa ne pozna vzrokov, ki I so napotili oba cesarja, da sta pri-! volila v to. kar je ponudil bavarski Leopold.
Oba cesarja sta vedela to: — Ce bi se izločilo Rusijo s pomočjo avstrijskega miru. bi imela Avstrija proste roke, da vrže vso svojo vojaško silo na Italijo, ki bi bila nato z nemško pomočjo istotako izlo •"•ena iz vojne. Z ozirom na to se je skušalo ohraniti diplomatične zveze z Washingtonom, potom katerih bi se nadaljevalo tukaj s propagando proti Italiji v namenu, da se ustavi vsako pomoč, ki jo dobiva Italija iz Združenih držav. A meriške uradnike, bankirje in ka pitane industrije naj bi se vedno opominjalo, da bi Avstro-Ogrska veliko lažje odprla pot k mirovnim pogajanjem, če bi se mogla spraviti iz sveta zahteve Italije. Dunaj se je poslužil vseh mogočih sredstev, da prepreči spor. Ta je kljub temu prišel, a s propagando se še vedno nadaljuje.
Posebno zanimivo za južne Slo vane pa je dejstvo, da ni Avstro. Ogrska ponudila Rusiji le sovdele. žbe psi zgrajeniu 4'avtonomne" Poljske, temveč da je tudi oblju | bila preosnovljenje svojega lastnega cesarstva ca pod&gi načrta, ki ga je zasnoval pred leta pokojni nadvojvoda Franc Ferdinand, namreč trial mitične konfederacije mesto dvojne monarhije, ki naj bi obeegala nemške, madfeanke in slovanske avtonomne države. Zadnja namreč slovanska država v konfederaciji naj bi obsegala tudi iztoč
ja, deželo ju/udi
tudi pustilo izvajanje svojega u-pliva na za pa dno obal Črnega morja, pri čemur bi se seveda pustilo Nemčiji prosto pot preko Bo sponi Azijo. Konečno naj bi se pustilo Rusiji prosto pot iz Črnega morja v Sredozemsko potom mednarodnega dogovora.
Tak program se je zdel seveda zelo vabljiv tako Berlinu kot Dunaju. Če bi zavladal med Avstrijo in Rusijo mir, bi imela Nemčija kmalu na ra-zpolago neizčrpne vire in z izločenjem Italije potom sile ali intrig bi bila kmalu tudi odprta stranska vrata v Francijo. S tem bi se zadostilo stari ambiciji Avstrije glede Sredozemskega morja in celo nemško in avstrijsko vojaško silo bi se lahko vrglo na zapadno fronto ter si najbrž trajo zagotovilo Kanal in Severno morje.
Na srečo za zaveznike pa je pro-vizorična ruska vlada odklonila sprejem teh vabljivih ponudb. Dunaj in Berlin pa nista še izguTiila vsega upanja. Izločenje Rusije in posledice tega izločenja so bile navdušujoči faktorji, ki so zad* zavali Nemčijo, da ni hotela na dan s svojimi mirovnimi pogoji.
Ni naš namen razpravljati, zakaj nista Francija in Anglija pred vstopom Italije v vojno in potem, ko so Srbi tako junaško pregnali sovražnika iz svoje dežele leta 1914, napravili Balkan nezavzet-nim potom koncentracije velike vojaške sile v Srbiji in Črnigori s čemur bi se izvajalo primeren upliv tudi na Sofijo in Atene. Dejstvo ostane, da je v teh mesecih zavezniško brodovje kontroliralo Jadransko morje in da so francoski topovi z gore LovČena obvla dali Kotor in luko. Nevtralna Italija pa je medtem izvrševala svojo službo kot eden izmed porokov albanske neodvisnosti. Storila je vse korake, da ohrani nevtralnost te države ter zasedla Avlono.
Potom svoje kategorične izjave nevtralnosti v Parizu v avgustu leta 1914 je omogočila Italija Fran ciji, da je slednja odpoklicala 300 tisoč svojih čet z italijansko-fran-eoske meje ter jih uporabila v zma goslavni bitki pri reki Marne. — Zgodovinsko dejstvo je nadalje, da je vdeležba Italije v vojni v naslednjem maju izdatno olajšala pritisk na zapadnih in iztočnih frontah. Poleg tega pa se je tudi lahko odpoklicalo francosko-angle-ško brodovje v Jadranskem morju. Ko pa je stopila Polgarska a vojno proti zaveznikom, je razveljavila Grško svojo pogodbo s Srbijo. Balkan je bil pregažen in Rn-munska ujeta v past. Od Italije ki se je borila v Trentinu, se ni moglo pričakovati, da bi dala svojo pomoč na Balkanu, ki je bil že itak izgubljen vsled diplomatienih napak. Tak je vojaški položaj Italije.
Ze od 31. aprila 1915 je Italija v pogovoru s silami, ki so postale pozneje njene zaveznice obljubila, da dobila Srbija svoje "malo o-kence na morje". Pri tem pa se ne sme pozabiti, da sta Srbija in ( rnagora sedaj zasedeni od sovražnika in da se ostanek dežele, katero zahtevajo južni Slovani zase, ni nikdar ločil od sovražnika. Ko nečno je treba še pomisliti, da je zemljepisni položaj iztočne obali Jadranskega morja tak, da predstavlja neprestano ogroženje na sprotne italijanske obali.
Dokler ostane Avstro-Ogrska neločena ter izjavlja popolno nadvlado nad številnimi narodi, ki se še vedno bore za politično in teri-torijalno edinstvo Avstrije, bi bilo smešno zahtevati od Italije vefc kot izjavo, da mora biti iztočna obal Jadranskega morja od sedaj naprej poltično vladana na način, da bo zapadna obal Jadranskegr morja popolnoma prosta vsakega napada ali ogrožanja.
Južni Slovani z javlja jo: —■ Kdorkoli ima v rokah Hercegovino, mora imeti tudi Dalmacijo in kdor je mojster Dalmacije, mora stremeti po posesti Bosne in Hercegovine. Ker pa ne bo Italija nikdar v stanu poistati balkanska sila, bi bile njene aspiraeije glede Dalmacije politična nesmisel ali ne, — da mora biti Italija zavaro. vana pred napadom z druge strani Jadranskega morja in sicer na način kot se je zavarovala samo sebe v Albaniji ali na kak drugi način.
Uresničenje vseh aspiracij, tako italijanskih kot jugoslovanskih, pa ni odvisno od izločenja Avstro-Ogrške potom miru z Rusijo, temveč potom izločenja Avstro-Ogrske s pomočjo enega naslednjih sredstev : — razpad cesarstva in nato sledeče razcepljenje v posamezne narodnosti; vojaški poraz ali pa ločitev od Nemčije. Poraz Nemči-
V sedanjem Času ni noben izmed zaveznikov boljše v stanu poraziti Avstrijo na bojnem polju £ot ravno Italija. Da i-zvrši to, bi se jt moralo nuditi kar največ pomoči.
Z zmago Italije pa bi tudi južni Slovani le pridobili, kajti v tem slučaju bi bH dogovor med njimi in Italijo lahko mogoč in izvedljiv.
(Ta članek nam jasno kaže. kake eilje zasleduje Italija, katere se v Ameriki po pravici ne upo števa kot vojni faktor. Mala tropica avstrijske armade, ki brani soško fronto, je najboljši dokaz vojaške onemoglosti Italije. Iz tega članka pa se mi južni Slovani tod i lahko učimo, kako bedasto je udajati se iluzijam ter graditi gradove v oblake. Predvsem pa je treba velikega pojasnjevalnega in agitatoričnega dela, potom katerega na i bi se pojasnilo ameriškemu občinstvu, da se gibajo vse itali janske aspiraeije v smislu preživele irnperijalistične politike, ki stoji v direktnem nasprotstvu s proglašenimi načeli predsednika Wil-sona in s tem ameriške vlade, da se mora dati vsem, tudi najmanjšim nardom pravico, da odločujejo o svoji lastni usodi ter si <loIo-čijo obliko vlade, pod katero hočejo živeti v bodočnosti. Opom. ur.).
Dopisi.
Johnstown, Pa.
Popisati vam hočem delavske razmere v Johnstownu in okoliei. Tukaj je zdaj stavka, premogar-jev že štiri tedne in kakor vam je že znano, stavka 400 premogar-Delavei se bore za svoje pravice, za priznanje unije, kar pa kapitalističnim magnaitom nikakor ne gre v glavo, da bi poltenim delavcem pošteno plačali; rafjši love na svoje Limamice vse, kar se da vjeti za stavkokaze. Črnec ali belec, premogar ali nepremogar, vse je za-nje dobro.
A' Glasu Naroda sem črtal reklamo iz Hooversvil-le, Pa. Kako se t aim dobro zasluži! To je res lepa svota za dva tedna. Ali agen tnnra me pojasni prav nič, kan- naše rojake najbolj skrbi, kadar se kam selijo. Vedeti hočejo, če je v kraju kak delavski sjjor. Kakor idim druge agentuire za Arrow, Pa., Heilwood, Pa., Frugality, Pa., pojasnijo, da ni tam ni-kakih delavskih sporov; v rekla mi za llooversville >pa ne pojasni mič. Ze vedo, zakaj. Toda nam so razmere dobro znane v okolici IfoovensviUe. Ne rečem, da je stavka, to pa moram reči, da družba ne prizna umije: potem se pa že ve, kaj mora biti. Nisem nikak agent, da bi agitiral za kako družbo, kajti jaz sem saim na stavki v Johnstownu in ne priporočam nikomur ne te. ne evne družbe. Ako je kdo brez dela, lahko dobi delo pri družbi, kjer delajo organizirani delavci, kakor je ve« družb v okolici Pittsburgha. Pri raznih družbah lahko dobi delo več tisoč premo gar j m- in inrajo najboljšo plačo. Kateri pa ste se namenili iti v Hooversvffie, .bi vam pa svetoval, da se prej prepričate, če je tam stvar v pravem redu.
Pozdrav vsem stavkarjem m zavedinim delavcem, iizvzemši na Hooversville. John Korošec.
Ely, Minn.
Primoraji sem neke stvari ipo-jasniiti in odgovoriti.
Tukaj na Elv smo rmeli,skupni sestanek za vstanovktev Narodne-Iga Doma. V ta nameni so sklicali člani Slovenske Čitalnice skupno sejo vseh društev za akcijo Slov. Doma. Vsako društvo je poslalo po tri zastopnike oziroma zastop nice in od Sl<wr. Čitalnice smo brli ravno tako trije zastopani na skupni konferenci.
Predsednik Slov. Čitalnice je otvoril sejo s primernim pozdravom in na<govoram na vse navzoče. Nato se je izvolil začasni pred sednik. Pričela se je debata in vprašanje je bilo, kaj <mi čitalni carji zahtevamo, da naj mi prvi povemo svoje pogoje. Jaz kot zastopnik Slov. Čitalnice sem jim razložil ves naš načrt in pomen Glasi «e tako-le: Naša Slov. Čitalnica je sklicala skupno sejo, da se pomenimo, če bi bilo mogoče si postaviti enkrat za vselej Narodni Dom. Mi eitalničarji imamo zdaj svojo sobo na lastni zemlji postavljeno in smo voljni žrtvovati ter odstopiti vse za Narodni Dom. Vrednost se ceni približno na $2000 in amo še nadalje pripravljeni pomagati, kar bo najbolj v naši moči. Edino, kar mi da se nam v Nar.
da
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA
5. JULIJA 1908
INK0RP0RIRANA
27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: JOSEPH PRIJATEL, 5232 Wash. Street, Denver, Colorado. Podpredsednik: ANTON VODiSEK. 424 Park Street, Pueblo, Colorado. L tajnik: FRANK SKRABEC, R. F. D., Box 17, Stock Yard Station, Denver, Colorado.
II. tajnik obenem zapisnikar: J. CAN J AR, 4422 C rant St., Denver, Colo. Blagajnik: JOE VIDETICH, 4485 Logan Street, Denver, Colo. Zaupnik: JOHN PREDOYlC, 4837 Washington St., Denver, Cola
NADZORNI ODBOR:
1.	nadzornik: JOHN GERM, 316 Palm Street, Pueblo, Colorado.
2.	nadzornik: FRANK HENIGSMAN. 1230 Berwind Ave., Pueblo, Colo.
3.	nadzornik: MIHAL.T KAPSCH, 508 N. Spruce, Colo. Springs.
POROTNI ODBOR:
1.	porotnik: PETER MEDOŠ, Route 8. Box 10C, Pittsburgh. Kanwis.
2.	porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St., I^eadville, Ola.
3.	porotnik: JOHN JAKSA, Box 272, Louisvlil, Colorado.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. F. SNEDEC, 817 E. B. St., Pueblo, Cola
i
I7RADNO GLASILO:
GLAS NARODA. 82 Cortland t Street, New York, N. Y. Vse denarne nakaznipe in vse uradne stvari se pošiljajo na gl. tajnika, pritoShe na predsednika gl. nadzornega odbora, preplrne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora.
Potenje nog je neprijetno.
TO POVZROČI MNOGO PRITOŽB.
I Potenje nog je znak slabotnih živcev. Potne nojre postanejo hitro utrujene in niso sposobne za težko delo. Ne pozabite, da PEDISIN je zdravilo, ki nživi in neguje noge. Pedisin ne pusti potenje nog. za-brani utrujenost, žulje ali odtis«-. Ni vam potrebno drugega kot namazati noge z Pedisinoin vsako jutro in čut H i boste celi dan olajšal-no moč- Vsaka noga potrebuje P« -d:i=in.
• Velika škatlja za družino, zadostuje več mesecev in stane le $1.00. Pošljite takoj svoje naročila ua :
1 CROWN PHARMACY
2812 E. 79th St., E. CLEVELAND, OHIO.
Listnica uredništva.
moremo časopise in knjige držati /.a našo izobrazbo.
To je bil naš pogoj, katerega srno stavili na skupni konferenci.
Ni moj namen, da bi se po časopisih prepiral; to pot sem pa. prisiljen odgovoriti eni 'zastopnici, katera je bila tudi navzoča pri skupni seji. Dopisnikariea je naročnica Ave Marije'*, tako se je podpisala pod s\oj lažnjiv do-ipis. Ne boim ji na, vse njene stavke odgovarjal, ker nima pomena tak dopis, kakor je njen. Odgovarjam samo v glavnem.
Ona pravi, da smo vsi čitailttii-čarji in naši privrženci vse zavrgli ter da smo delali za razdor Narodnega! Dotna. In pravi, če je kateri zastopnik kaj dobrega predlagal, da smo mu vse -oiitalni-•easrji pobili in zavrgli.
Gospa, zakaj ne podpišete sfvo-jega imena, da bi se mi lažje pogovorili, kdo <la smo ? Torej nas čitalničarje imate vi za razdor. JI i smo še vedno na stališču, kakor smo bili m tudi bomo do zadnje biljke. Vaš dopis pa ni za drugega, kakor za uredniški k<*š, ker je preveč lažnjiv.
Upaim. da bodo rojaki prav razumeli, da ne bodo napačno tolmačili, kje dia je krivda. Sam pit-i-znavam, da na Ely ne b odete imeli nikoli Narodnega Doma; ker ni prave brartske sloge med Slovenci, temveč je sama zavist in mevošč-ljivost. imamo to borno Slov. Čitalnico, ali nasprotnikov <)a toliko, da je težko povedati. In za-
Yukon, Pa., J. K. — To bi bilo __najbrže predrago za vas. Izpod tridesetih dolarjev Vam nihče ne na-čajih in če gre za interese <polje- pravi natančne prestave, •delstva, ljudske prehrane, voja-j J. Pr., Cleveland, Ohio. — Ime ške dobave ali druge javne inte- Vašega brata smo povzeli v. ljub-rese. kaže vložiti prošnjo za take Ijanskega ''.Slovenca''.
delavne sile. in sicer na vojaško! A. V., Cleveland, Ohio. _ Smo
poveljstvo v Graldeu. Prošnjo mo-'pregledali, pa nismo mogli narj-ti, ra glede trelniene potrebe potrdi-j J. L., Bridgeport, Conn. _ Peti županstvo ali glavarstvo (ana- sem ni za tisk. .številko našega giRtrat). Oblastim je naročeno, da telefona vidite lahko na prvi stra-podpirajo take prošnje le v skraij- ni našega lista.
roih, zares neizogibnih slučajih. Fr. Ml., Taylorville, 111. _ Ker
ste potrjeni, pa ne marate iti v Odtisi prstov pred 1000 leti. vojno, zato imate praviei. prositi Glasom poročila B. Laufer-ja iz za oproščen j t- vojaške sdužbe Chieagra so uporabljali Kitajci in Prošnjo vložit* v uradu, kjei stu •Japonci že najmanj pred tisoč len* hili pri naboru. S prvim držav-odtise prstov kot sredstvo za iden- ljanskim papirjem ste podvr/t mi tifikacnjo posameznih oseb. V do-,vojaščini.
tieni razpravi pobija pisatelj trditev Sir "William Hershella, da je to njegova iznajdba ter navaja Ra-š?d-Efina. slavega perzijskega zgodovinarja,, ki je leta 1303 popisal to že takrat starodavno kitajsko navado. Solejman, neki arabski trgovec. je pisal leta 851 po Kr., da i se označuje na Kitajskem zadolž-nice z odtisom prsta od strani dolžnika. Na razpolage so trije kon-trakti iz let 782 po Kr. in 786. Na teh kontraktih je označeno, da sta obe stranki pritisnili na listino odtise svojih prstov.
Železniška nesreča.
North Brandford, Conn., 13. av-
liad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOSIPA VAPOvVa. doma iz Hru-siee pri Podgradu. Pred enim letom sva bila skupaj v .lolietii. l!i.. in zdaj ne vom. kje se nabaja. IVos-j.m cenjene rojake. <"-e kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sani oglasi Franku P.OKie, Box -S. L vneli Pa. (!-">-17—3)_
POZOR GOZDARJI!
Išče se delavce za delo v gozdu Plača od tisoč čevljev* — $1.35 od '"sprusa" — seka se do 14. cole — les zelo lep — .$1.80 od trdega lesa. Drva za papir "sprus" $2.(M)
' i ■ gusta — 18 oseb je bilo ubitih, ko od corda. Kdor hoče delati na dan
sta se trčila dva voza poulične že-! ima 30 eentov na uro. Ilrana sta-
lezniee Shore Line Electric Railway. Železnica vozi med New London in New Haven. Trčila sta st
kaj, vprašam vas, rojaki, kaj smo s tako veliko silo, da sta bila voza,
koanu zakrivili, da nas tako sovražite? Mar si vzemite za ponos, da lahko rečete? Poglejte, to je Slov. Čitalnica, katero so postavili delavski žuPji; ona je iza izobrazbo našega naroda, tam lahko dobite vsakovrst/ne knjige in časopise. Čitalnica je pa nepristranska in svobodna vsakemu; ne gleda se in se ne vpraša, kakšnega vero-izpovedovaoijaj da je kdo; to je vse nepristransko.
V (nedeljo 19. avgusta misli dramatieno društvo nastopiti 2 igrami "Trije ženini" in "Čarje va žemtev". Igralo se bo v Rex gledališču. Nudi se vam prilika priti pogledat, kako ibodo kaj na-stopaili, posebno pa "Charles Chaplin''. Cenjeni Skwenci, ne zamudite dne 19. avgusta!
Z delavskim pozdravom zavednim Slovencem in Slovenkam -sirom Združenih držav,
Jakob Kunstelj.
Razne zanimivosti.
Izpremembe pri graškem vojaškem poveljstva.
Cesar je imenoval generala pehote Hugona Martiny, vojaškega poveljnika v Gradcu, za neneralnega na'dzornika vojaških vzgojevalnih in izobraževalnih zavodov, pod-maršala Ignacija Schmida pl. Fu-sina. namestnika vojaškega poveljstva v Gradcu, za vojaškega poveljnika, dalje podmaršala Jožefa Schoen za namestnika vojaškega poveljnika v Gradcu.
Oddaja delavcev-voj akov
manjšim zasebnim obratom je mogoča le Se v najmanjši meri, ker rabi vojna. Industrija itd. čedaige
m 4jo4L ht t uunwr&k rfu-

ne <."> centov na dan.
Frank Jurca,
Rich wood, W. Va.. Box 812. 3x
dasi iz železa, popolnoma razbita in trupla so tako razmesarjena, da jih ni bilo mogoče spoznati. Najmanj 40 oseb je ranjenih in marsikdo bo še umrl.
Morski prašički kot hrana.
— Morski prašiček je tipično domača živalica ali pravzaprav igračka, — pravi Lee Crandall v svoji knjigi "Pets". — vendar pa je bilo uporabnost mesa te živaliee kot FRANK POPEK, vulgo RUBEC,
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest. da je umrl po dolgotrajni in m učni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče
hrana, kateri se imam zahvaliti za obstoj te živali.
— Rod Inkov v Peru je pred •davnim časom udomačil divje pra-dede te moderne živaliee. — majhne, enobarvne člane družine Ca-vix. Tem živalicam se je dovolilo, da so se prosto gibale po hišah svojih lastnikov. Redilo pa se jih je brez dvoma v zavživalne svrhe.
Hrvatske novice.
Dr. M. Kovačevič, dr. Pazman, dr. Safar 111 baron J. Ožegovič so poslali časopisom oklic za ustanovitev hrvatskega političnega kluba, katerega naloga je pobijati "jugoslovanstvo'' in propagirati "čisto" hrva/tistvo.
Hrvatski listi poročajo: Zaradi
v soboto dne 4. avgusta ob 2. uri popoldne v starosti 52 let.
Rojen jc bil v Begunjah pri Cerknici na Notranjskem, kjer zapušča ženo in tri otroke v starosti 16—23 let; izmeti teh je naj starejši sin Frank v vojni. V Jo lietu zapušča dva brata: Jakoba in Toneta.
Zalival .ju jemo se vsom, ki so ga podpirali v njegovi bolezni v Penusvlvaniji in West Virginiji. kakor tudi tem, ki so ga podpirali ob koncu njegove bolezni v Clevelandu.
Iskrena hvala vsem sledečim. ki so mu darovali krasne vence: Andrej Kranjc, Frank Kranje, Anton Opeka, John Žnklaršic, Lovrenc Znklaršič, Frank Turšič, spomenice, iza zboljšanje gmoitnega [John Lipovec, Anton Opeka, Fr. položaja duhovščine v hrvatskem Opeka, Jakob Obreza, družina Primožu je suspendiran trisatski Jack Popek.
župnik dr. Fran Rački na 15 dni od službe in plače, vrhutega pa mora še plačati znatno globo (menda 600 krom).
HIŠE NA PRODAJ.
8 hiš na 61. St„ 6 tsji Norwood Road, 10 «na Addison Road, 5 na 66. St., 4 na 71. St. in 6 na 74. St. Poleg teh imam pa več zidanih hiš za 2, 4 in 6 družin j ako poceni radi odhoda k vojakom. Oglasite ae pri:
Joseph Luain, 1065 E. 66. St.,
Prisrčna hvala tudi vsem onim, ki so nas v <tej težki uri tolažili, ter vsem. ki so pokojnega spremili na njegovem »zadnjem potu. Cleveland, 0., 10. avg. 1917.
Žalujoči ostali: Frances Štefaneič, roj. Zalar in soprog. (15-16—8) 6218 St. Clair M e.
BOJ ASI NAB0ČAJTB SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLO. _ . , _ . VENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽA. Cleveland, Ohio. TAB.
-
wm
GTiAfl NARAffA, iS. AVfJ. TSflT.
Dr. Jane* Br, Krek:
Slovenci
(Knjiga je bila tiskana začetkom sedanje vojne v .Teni na Nemškem. — Takoj, ko je izšla, jo je zaplenila nemško-avstrijska cenzura.)
-ooo-
Manj dobro razvite so industrijalne kooperativne zadruge. V imenovanem letu jih ^e bilo le 29. Izmed teli jih je 24 vposlalo svoja poročila. Število članov je znašalo 213«, dohodki l/>74,053 kron, dobički pa 29,065 kron.
Obstajale so štiri revizijske družbe, ki so ob istem času poslovale kot centrale: Zadružna Zveza v Ljubljani, ustanovljena 1889; Slovenska zadružna zveza v Ljubljani, ustanovljena leta 1907; Zadružna zveza v Celju na Štajerskem ii? ona v Gorici.
Hranilnice. — l*rva slovenska hranilnica s pupilar-no varnostjo je bila ustanovljena leta 1869 v Slovenjem <iradcu na južnem Štajerskem Tri nadaljne hranilnice so bile istotako ustanovljene na južnem Štajerskem.
IVva slovenska hranilnica, ki je bila ustanovljena na Kranjskem, je bila Mestna hranilnica ljubljanska, list an* »v!jena leta 1869. Danes pa jih je že 17.
Za varnost depozitov jamčijo okraji ali pa občine, i)« poziti so dosegli hvalevredno višino in koncem leta 1914 je bilo naloženih v slovenskih hranilnicah
na Kranjskem na Štajerskem in v Trstu
65,963,338 K 10,171,236 K
Ali se je
vzemal za mir?
za-
Skupaj	76,134,574 K
Banke. — Izključno za vzdrževanje hipotekamega in občinskega kredita služi Deželna banka na Kranjskem, katero je ustanovil kranjski deželni zbor. Zavod pa je pričel poslovati šele leta 1912. Kljub temu pa je imel koncem leta 1914 že 112,076,616 kron prometa, dočim je znašal rezervni fond 104,828 kron.
V	pospešitev trgovskega in industrijalnega gibanja služita poleg kooperativnih zadrug dva zavoda, ki sta banki v prave jiomenu besede: Ljubljanska kreditna banka, ustanovljena leta 1900 in Jadranska banka v Trstu, ustanovljena 1905.
Prvi zavod je imel koncem leta 1912 akcijskega kapitala 8 milijonov kron in rezerve so znašale nad 800,000 Kron. Banka ima svoje podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Jadranska banka, ki je imela koncem leta 1912 istotako osem milijonov kron akcijskega kapitala, ima svoje jKKlružniče v Dubrovniku, Kotorju, Metkoviču, Splitu, Sibeniku, Zadru, Opatiji in Ljubljani. Dividende 1. 1912 so znašale šest in pol odstotka. Banka podpira nadalje parobrodarstvo ob Litoralu in Dalmaciji.
Razven imenovanih dveh narodnih bank posluje v Trstu in Ljubljani še veliko podružnic drugih tujih bank.
Promet. — Trgovina se giba v glavnem po črtah, katere je odkazala narava sama. Važnosti teh naravnih črt ne zmanjšajo izpopolnitve modeme tehnike, ki so deloma odpravile terenske težkoče.
Ena črta vodi iz Maribor j a, skozi Celje, preko Ljubljane in Krasa proti Trstu in Reki. Druga črta uporablja doline Žilice in Kanala na Koroškem. V zvezi pa je z dolino, ki se razteza po gorenjem teku Save.
Oetrta Ljubljana-Za greh je zelo velike važnosti iu še večjo znamenitost ji daje črta Ljubljana-Karlovec na Hrvaškem, ki tvori del črte Dunaj-Dalmacija, o kateri so je v zadnjem času veliko govorilo.
Druga črta, ki je popolnoma nova, je ona Karavank, ki vodi iz notranjosti Koroške kljub vsem naravnim zaprekam proti Trstu. Kot prometna črta na Štajerskem, Koroškem in Tirolskem služi črta Maribor-Franzenfeste, ki sledi teku Drave.
Središča prometa. — Največji kraji leže v centralnih točkah prometa, ki so obenem tudi središča industrije, kajti te centralne točke imajo na razpolago dobre komunikacije. Najti je le redke izjeme, kjer je kak naravni dar povzročil stvoritve velikega kraja kot je naprimer Idrija ali kjer je velika vodna sila ugodna za ustvarjenje večjega kraja in to kljub slabi zvezi kot naprimer v Tržiču.
Na Koroškem imamo dva trgovska središča: Beljak in Celovec. Na točki, kjer križa Drava veliko črto Dunaj-Trst, se nahaja na Štajerskem Maribor, kojega okolica je popolnoma slovenska. Celje je ostalo majhno mesto in istotako Ptuj.
V	naprej določeno središče Kranjske pa je Ljubljana, ki šteje 50,000 prebivalcev.
Ljubljana pa je obenem intelektualno in moralno središče slovenstva. Vse trgovske črte, ki vodijo preko dežele, se tukaj združujejo. V Ljubljani je najti veliko industrijo, obširno trgovino in mestu je zagotovljena lepa bodočnost.
Noben- drug kraj v tej deželi se ne more primerjati niti iz (laleka z Ljubljano. V celi deželi ni nobenega drugega mesta, ki bi štelo 10,000 prebivalcev. Samo en kraj ie, ki ima več kot 5,000 prebivalcev, namreč Idrija.
Večja bodočnost pa se obeta Jesenicam, Novemu mestu ali mogoče Postojni na Notranjskem, kjer je najti svetovnoznano Postonjsko jamo. Imenovati je nadalje Kranj, Škofjoloko, Kamnik in Vipavo.
Na točki, kjer se soška dolina druži z vipavsko, se	__
nahaja Gorica, ki šteje 31,000 prebivalcev. Prebivalstvo ie skozi generacije namenoma mesta je na polovico slovensko, dočim je okoliea čisto slovenska.
Pnstosenje gozdov.
V zadnjem času se je pršf-elo pu-s točenje pozdav nad ŠLako kar
ljeai moKtk'i in njih ograje. Predrznost teb ljudi je naravnost neverjetna: Podrli so stebrišče s
na debelo. Pasejo se črede konj svarilnimi napisi, jih odnesli ter, izbiti zase.
Bil je nekoč eas. ko se je ob vsaki mizi slišalo naslednje besede : — Ne verujem, da bi si nemški narod želel vojne; bili so to le kajzer in pruski militaristi.
Mr. William Areher pa zbral nekako 500 izjav in izrekov nem ških državnikov, duliovnikov in vzgojiteljev, iz katerih je razvidno, kaj se je učilo nemški naroa pričakovati od vojne. V naslednjem hočemo navesti par izjav, katere se je vzelo iz nemSkih knjig in pamfletov, priobčenili prfd letom 1914:
—	Ničesar ni bolj nemoral nega kot razmišljati in govoriti o vojni kot o nem oral m stvari. "Vojna je mati vseh dobrih stvari" (Empedokles). ----Ničesar pa ni bolj moralnega kot je kolektivni egoizem. samo-ohranilni instinkt
naroJov. — E. Hasse. •
—	Vojna je najbolj vzvišeno in najbolj sveto človeško delovanje. Tudi za nas bo napočila neki dan velika, vesela ura bitke. Globoko v nemških srcih pa mora živeti veselje do vojne in hrepenenje po vojni. — Otto von Gottberg, v "Wo-chenschrift. fuer die deutsehe Jugend" z dne 25. januarja 1913.
—	Napore v smeri proti od-pravljenju vojne se mora o-značrti ne le kot bedaste, tem* več tudi kot nemoralne in treba jih je označiti kot nevredn® človeškega plemena.... Slabi • narod naj bi imel iste pravice do življenja kot mogočni in krepki narod. Cela ideja predstavlja smelo omejevanje ravnih zakonov razvoja. — General V. Bernhardi.
•
—	Ničesar drugega ni kol fanatizem pričakovati veliko od človečanstva, ko je enkrat pozabilo vojevati vojne. Za sedaj ne vemo. za nikako drugo sredstvo, potom katerega bi se moglo surovo eneržijo tabora, globoko, neosebno sovraštvo, hladnokrvnost umora z mirno vestjo, splošno strogost sistema v razdejanju prenesti tako silno in gotovo v živčno oslabljene narode kot se zsrodi to potom vsake velike vojne. — Kulturo se ne more na noben način iznebiti strasti, zlobe in
hudobije. — Fr. Nietsche. •
—	Kateri možje kipe najvišje kvišku v zgodovini naroda? Katerih se oklepa nemško sree z najbolj vročo ljubeznijo? Goethe-ja? Schiller-ja? Wagner-ja? Marx-a? Ne, nikakor ne, — temveč Barba rose. Velikega Friderika, Blueeher-ja, Moltke-ja, Bis-marcka. to je trdih mož krvi. Njim. ki so žrtvovali na tisoče življenj, se bliža duša naroda z največjo ljubeznijo, z naravnost obožujočo hvaležnostjo. Oni so namreč storili to. kar bi mi morali storiti sedaj.... Naše najsvetejše daritve pa se plačuje tem titanom krvavih dejanj. — Dr. W. Fuchs v "Die Post" z dne 28. januar-ja 1912.
—	Preko vsake sence dvoma je dokazano, da je redna vojna (der regelreelite Krieg) ne le z biologičnega in resnično kulturnega stališča najboljša in najbolj plemenita o-blika boja za eksistenco, tem več da je od časa do časa absolutna potreba za vzdržanje države in družbe. — l>i\ Schmidt
na zborovanju Vse-nemške lige v Berlinu, v oktobru 1912.
Tako
so se torej izražali voditelji nemške misli in možje, ki so zavzemali visoko stališče na tem ali onem polju. Vsletd tega je jasno, da ni sedanja vojna edinole povzročena po nemškem militarizmu in kajzerju, temveč da si jo je želel celi nemški narod, katerega se
vzga
jalo v teh mislih. Naravni okruto- f sti in brezobzirnosti, ki «t* lastni nemškemu narodu, je prišla na pomoč še država, ki je pospeševala tako razpoloženje med narodom, kajti tem potom je upala največ
ne bo mir na svetu. Zavezniki pa so sedaj na najboljšem potu, da to tudi v resnici izvrše in v njih sklepu, da uničijo nemškega zmaja, bi jih ne smela omajati nobena stvar. Na nemškem narodu pa se bodo najbrž izpolnile svetopisemske besede: — Kdor seje veter, b* žel vihar.
Nove iznajdbe.
Nek Francoz je izumil glasilnt vilice, na katere ne upliva temperatura in ki so raditega natančne vs;»ričo vseh pogojev.
Nek kemik ie iznašel, da se moč drožja neizmerno zviša, če se ga za \ kratek čas izpostavi ozonu, to je neki vrsti kisika.
Nek mož v Clevelandu je izumil pripravo, s katero se zmanjša ro-' potanje nisafuih strojev.
Iznašli so posebno pripravo v o-bliki skrivljenega glavnika, s katerim morejo matere same striči lase svojih malih.
Avstralske bele mravlje imajo posebno slast na svinec, s katerim pokrivajo in izolirajo kable. Telefonskim družbam so narasli vsled tega nepričakovani stroški.
NVka električna pekarna v To-rontu, Canada, proizvaja na dan skoro 3000 hlebcev kruha.
Tržaški dnevnik "L'Eco del Litorale'',
ki je gladilo furlanske ljudske stranke, bo prinašal vsak ponedeljek s (privoljenjeni vojnega ministrstva seznam imen italjanskili (iz kraljestva) ujetnikov, kakor tudi vesti, ki bi jih zanimale.
Kje je premaganec?
osebna poslanica
prijatelja—da vedo kdo aem jaz^Icaj aem ■t o ril v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika vam lahko »pričuje. da sem osivel v medicinski praksi, katero vršim že dolgo vrsto let; moji lasje so danes snelo-beli po dolgih letih študiran ja. raziskavanja in dela. Skrbno sem proučil in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vlcor-H jeninjene bolezni, ki se tako teiko zdravijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnikom > površno znanje. Želim, dami	bo-
L' '.moški in vsaka bolna žensua zaupa svu.e ttJVn/f! in tajnosti; vsakemu bom dal pošten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Pišite po brezplačno knjižico, katero vam nudim, in £itajt«. mojo poslanico ud«.
ŽELODČNE BOLEZNI
okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in funkciionalne bolezni srca se lahko vspeSno zdravijo privatno na domu in z majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, neci&ta kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
Pilite 2e danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi ji!i moral znati vsak moSki in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč. pišite takoj po to brezplačno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte denarja 1 — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnj.em kuponu. Ne trosite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravju, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trrvte in kako se more vaša teskoča obvladati. '
Kupon za brezplačno knjižico,
Zapi?"te vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam 5e daniš. Plačajt* potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.

Dr. J. Russell Price Co.,
S .1100 Madison & Clinton Si«., Chicago, III.
Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo ziUavoUko kJi|l£!ru nojMlnoma zasloni in poštnine prosto.
les ie priimek______
Štev. ulic« ali Box
Merit
. Dri kv a
Uvedba mlinskih kart na Kranj, skem.
Deželni odbor kranjski je spri-| čo dejstva, da so se po nekaterih političnih okrajih uvedle že mlinske karte, odposlal na ministra za ljudsko prehrano sledečo brzojavko: 'Tvedba mlinskih kart je v raznih okrajih na Krjunjskem. zlasti prav v zadnjem času v novomeškem in črnomeljskem okraju povzročila med kmečkim prebivalstvom največje razburjenje. Uvedba mlinskih kart bo gotovo na kmetijsko pridelovanje skratj-110 neiugodno vplivala. To pridelovanje že itak nazaduje aie le spričo mobilizacije moških delavskih moči, nego prav posebno radi neznosnih rekvrzicij in pretiranih omejitev prehrane kmetijskih težakov. Uvedba mlinskih kart pome/nja najhujšo omejitev prehrane za kmečko prebivalstvo, ki mora posebno težko delati. Bati se je najhujših posledic, ki jih bo laka omejitev
Importirane Franz Lubasove harmonike
so razprodane. Imel bom zalogo zopet po končani vojni, ter se za pozneje rojakom priporočam.
Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovora; izdelujem nove KOVČKE po $6.00 ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno «n zanesljivo.
Alois Skulj,
323 Epsilon Plfcce,	Brooklyn, N, Y.
ne imela. Varujoč po svoji dolžnosti deželno-kultumc interese protestu je kranjski deželni odbor (najodločnejše zoper uvedbo mlin -škili kart na Kranjskem in prosi, da se dutična odredba kranjske deželne vlade prekliče/' — Ob-kmečke prehra- enem se je deželni odbor obrnil
prošnjo, da stori v tej tako važni zadevi potrebne korake, na Jugoslovanski klub /. nujno
Imenovanje.
Za dvornega svetnika je imenovan deželnosodni nadsvetnik dr Andrej Sitnem v Trstu.
kar vse navprek. zanje a m kosi stenja, pri čemet
pokurili. Taka in enaka opuisto-' Sedanja vojna ni vojna med šen ja povzročajo mestni občini, ki kralji, temveč vojna med narodi in je lastnica teh gozdov, »c malo|dokler ne bo nemiki narod popolr škodo. Čas je, da merodagni krogi noma poražen, dokler se mn ne iz-vmes. _ j bije iz slave njegove krvoželjnosti.
Važno za vsakega.
KADAR želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev,	stvu itd.
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hištvo, trgovino itd.	telja ali znanca,
KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena naznanila,
rabite VSELEJ "GLAS NARODA"
*
"GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski liat na svetu. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
CENE SO SLEDEČE:	S
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 [ Enkratno iskanje dela stane................$0.30
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota	! Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
itd. stane..............................$1.00 j ali kaj enakega stane....................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane............$1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane .........$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
Naročilom je poslati vselej tudi denar.	*
"GLAS NARODA"
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y:
Rojaki, upoštevajte naše geslo, dane sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa
oglasov, ako jih spoznamo sa dvomljive in s tem va- Mwčajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu
in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj rujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih ^ ^ p^bno velike važnosti je za vsakega pri naje vsepovsod dovolj.	/	rocilih po pošti.
?
GliAS NARODA, 15. ATO. 1917
polp. Iruitvo
sviti Barbari
MA SXBDfJKNB DRŽAVE SEVERNE Airaiw»
•edei: FOREST CITY, PA.
lw«rf«r1r»M in« ti. januarja 1M2 t drlavl Pennsylvania.
GLAVNI I KADVIKI:
rtcfk r. H TArrriKR. 674 Ahn*j Ave., Rock Spring, Wya.
<)»•,:. m JAK«»B 1*>LEXC, 181, Brorgbton, Pa.
HANK 1*A\ LOV<I<"\ box 647. Forest City, Pa. ni U k A V ' I ^T • ■< 'S TIŠIA, b«.x 310, Forest City, Pa. * J - • ! V UilV'l«\ ."^T, <t. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
1 '	* an, u 11I.VAK. KFD. No 2, box 11%, Bridgeport,
i.
NADZORNI ODBOR:
» * '« • rs J' »- IP PKTIIRNEL, box 96, WlUolk, Pa. ' <■■ J M'.Nt ! HA'M.It. ooX 65, Burdlue, Pa. L.U l A.N • ■ .J, VS5 E. 137tli St„ Cleveland. Oik
POROTNI ODBOR:
»	M Al! TIN" OB K!?. AN, tox Ti, E. Mineral, Kan«
" MM v ! i t " }( F. J>. No. 3, box 14«, Fort Smith, Ark,
ilk J' > f' ' I < 'H, 1' 1« js«. 14tb St., Springfield. 111.
\ Klf <>\ NI ZDRAVNIK:
lo st., Pittsburgh, Pa.
", 82 Cortlandt St.. New York, R. I,
or« *tJk I so naprofienl poftlijatl vte do-
i n.Lakor «lrugt*ifa. lvnar naj se pa poti -i !1 hum nit« deuarnib nakaznic, alkalni uaslov : Fmuk PuvlovWC, Farmar
y. Pa.
i lk! prl poročilih glavnega tajnika a naznanijo uradu glav. tajnika, da
PYank 9347, Grubar Franc 3036, Novak Mihael 8919, Kranjc Peter 9600 Grubar Frančiška 1453; pri postaji štev. 94 Šinkovec Alojzij 1453; pri posta j j Štev. 9.1 »Slipea Nick 9678.
ODSTOPILI ČLANI:
Oil postaje štev. $ Potlberšček Franc 2891; od postaje štev. 13 Smrekar Ivan 1048;
ic.1 postaje Štev. 17 Jurkošek Mihael 8926. Bregar Ivan 5819; |od postaje štev. 27 Zirn^ast Jos. 1919; jod postaje štev. 47 Kerne Ivan 1709; j«x> postaje štev. 67 Klaour Frane 5150; od postaje štev. 73 Barbara Svete 577; jod postaje štev. 98 Fertnna Valentin 9870.
E
R0( IL0 S. P. Dr. SV. BARBARE
:preii:embe v juliju 1917. f topili člani in članice:
pri
i pri ' nri
j pri i pri pri pri pri pri
; pri i7>ri
I I>ri
pri
; pri
L
i pri
! Pr' pri pri i pri pri I pri i pri j pri i pri I pri
ČRTANI ČLANI IN ČLANICE:
postaji štev. 1 Zidar F. Gregor 7609; postaji Štev. 3 Škarbee Franc 5305;
postaji štev. 14 Fit/ Terezija 956. Fit/. Gregor 6599 Erkar Fran-9316;
postaji štev. 17 Kozlevčar Anton 9262; postaji Štev. 20 Gozel Pavel 7543:
postaji Štev. 23 Dremelj Fraik 1875, Verliovšek Karol 4446; postaji Štev. 26 Potočnik Franc 6808: postaji štev. 27 Skerbinc Ivan 8872. Homed Ivan 6363; postaji štev. 33 Zadnik And. 4657. Mlakar Anton 8825 Slak Andrej 4174;
postaji štev- 37 Rozman Al. 8436. Petrovič Ivan 890: postaji št "V. 41 Eben Jul. 88886, Eeben Avgust 8952 Pavlicb \ is949.
postaji št ve. 44 Smišek Frane 1711. Maček Ivan 6997 Homar Ivan 2824:
postaji štev. 53 Pertorv Flor. 8137 dr. Oraliek Jos. 7684, Herčma-novič Gregor 8739. Balkvic Peter 7952;
postaji štev. 55 Turšič Ivan 5148. Martinčič Franc 85554 Cvelbar Al. 8318;
postaji štev. 56 Testin Franc 6078; postaji štev. 58 Lukim Josip 9525;
postaji štev. 64 Kuza Mihael 9858. Deraarček Stefan 9758;
postaji štev. 65 Kompare Karol 6229. Muren Jos. 8664;
postaji štev. 69 Svete Anton 5345;
postaji štev. 70 Šuštaršič Jakob 5542;
postaji štev. 72 Resnik Ivan 5838;
postaji štev. 81 Bajt Ivan 9074;
postaji štev. 85 Bister Josefa 247, Bister Marjia 3808; postaji štev. 86 Kastelic Josip 7891;
postaji štev. 92 Skorjanc Jernej 2638. Leoan Jakob 8122; postaji štev- 93 Zago<la Franc 4692, Pavlovski Simon 4584.
Ki m Katerina 1300; <7. t .! • gorčič Anton 9*79. liri-• ^2. 11 and shen Fred 9883. Ko Lavrič Jos. 9886;
.'9 S ;
129-;
i na Valentin 9870. Kuk-UrU 9s73, Stare Ivan r.»l !P>76, Mertič Dorote-Frančiška 1296. Matelič
ANI IN ČLANICE:
Anton 138. Toma/in Ivan •« 7:.4. Svete Ivana 735 " v Peter 4*77. Sever J.
<> i; Tomaž *927, Zorman
1'»". PndliiiM-k Marija 810, Pod -'-'7 Sink Nikolaj 6607. Ud-- 77. Sev r Martin 4573, Dolišek
"* - < !»"*33. Stankovi«' Šte
42 \ iKrovski Frank 449 :
>n o •• Martin S9&0, Jakš«> Ivan
II r i.ar Frida 393. Zlop Jos. d ri Angelo 5533;
'k Jakob 1735. Demšar ' Liptak Marija 97?\ Arh Ivan Josip ♦1396. Zupančič Anton < • < i.ja 273. Fobiševski A-
1141 Pušterja Pavel 1166; - Ladjia Niek 2473. Smolo
< k Fraiik	Brezar Marija
o ij ^7^3. Snštaršič Frank 6811 Anton 3»i46, Garnian Frane 9213
i[» 6485;
4 art i
pr
pri pri pri
pri pri pri pri pri pri |>ri pri
liri
Mistaj m »staji Anton
postaji ste v Stefan 3>2" postaji štev p<»siaji *tev.
der Jakob pri postaji |M*Ktaji štev JHMtaji ŠteV postaji Štev.
Ivan 6390; postaji štev. postaji štev postaji štev postaji štev postaji štev, postaji štev postaji štev. postaji štev greš Anton postaji šte v-
a. 12< .livar Frank 9001. Fimee
t 2665, S»-tlnšek Jos. 6428;
• ' . "». Zorko Frančiška 975. Dis ■ l."»M9, Tersiner Franc 3994: Eber Ivan ^970; k- v505. Folšak Ana 300, Leskovee 2» ;.», Gesli i k Jos. 827, Smuk Ivan Srnarda -los. .">649; 4«; l*ajet r Lovrenc 7.T20;
47 K • < s 111 a Anton 9h3, K reus Rudolf 7063. Rogel
142;
SUSPENDIRANI ČLANI ZOPET SPREJETI:
posla ji štev. 1 Zupančič Frane 3814. Zaiar Ivan 5318, Zalar Mar-i a ret a 819.
postaji štev. 6 Vidmar Jos. 9834, Špeliž Jos. 7641, Jerman Franc ^^42. Krajšek Franc 7332. KorenČiČ Amlrje 6192, Mastnah ^Mihael 38tK);
post ja j i štev. 7 Gertalič Jos. 207;
postaji štev. S Ravnikar Aloj. 9573, Novosel Jos. 9697; postaji Štev. 11 Dehaba Josip 5677; postaji štev. 14 Avbel Josip 5661; postaji štev. 16 Nek Ivan 4989. Simoni Alojz 5764; postaji štev. 17 Deri in k Mat. 9452. Oberc Anton 9713-postaji štev. 19 Eržen Ivan 3802, Turkaj Jos. 9745; postaji štev. 21 Estenich Lovrenc 5861; postaji štev. 24 Vršič Lovrenc 1760;
postaji štev. 26 Konjar Alojzij 9257, Hlapše Ivan 6443, Girameo-melli Anton H475. Gepek Frank 7106. Garnigoj Anton 8024 Kocjaz Alojzij 9132. Lukane Jernej 8602, Glavan Jolin 4485, Kalinsek Ivan 9108. Mihelič Jos. 8746, Kelhar Franc 7105-postaji štev. 29 Peternel Ivan 2247;
postaji štev. Zadnik Mat. 1278, Ušeničnik Katerina 1197, Ra-zmgar Franc 6214. Ušeničnik Matvež 9013;
postaji štev. 37 Kirar Terezija 1135, Gikada Frane 6838, Grilfber-re rezi j a 1134.
postaji štev. 41 GiegerI Frane 9844. Kozale Frane 2859, Vehovee
I-rank 3756, Golob Matija 772; postaji štev- 44 Oblak Ivan 6011;'
postaji štev. 53 Gorjub Peter 6814, Frank Gašper 8218; postaji štev. 60 Goričar Anton 4250; postaji štev. 69 Niklavič Mihael 1472; postaji štev. 70 Podpeskar Agata 1175; postaji štev. 79 Katnbič Ana 666;
PRESTOPILI ČLANI IN ČLANICE:
postaje štev. 2 Kavčič Mat. 8994 k postaji štev. 93; Pumpe Frane 6824 k postaji štev. 25: Girar Štefan 1025, Cirar Mihael 2148, < irar Karol vsi k postaji štev. 84; postaje štev. 3 Brenee .Jos. 1681 k postaji štev. 83; postaje štev. 8 Skorja Jos. 8780 k postaji štev. 55 • postaje štev. 13 Stale Ivan 1322 k postaji štev. 44; postaje štev. 17 Miezkenicz And. 7511 k postaji Štev 50-postaje štev. 29 Hafner Frane 4194 k postaji štev. 6; postaje Štev. 37 Prežel Peter 3642 k postaji štev. 92, p >staje štev. 41 Burgar Barbara 1054 k postjai Štev 8<> • postaje štev. 44 Bogataj Jakob 5729 k postjai štev. 41 -postaje štev. 46 Bergant Anton 8252 k postaji štev '>0-postaje štev. 47 Terbovec Anton 3159 k postaji štev. 6-postaje ste v. 81 Nagode Anton 2816. Mikavčič Luka 4489 k postaji štev, 93;
postaje štev. 93 Rupuik Marta 7129, Rupnik Peter 8891 k postaji štev. 19.	T
UMRLI ČLANI:
Krajšek Alojzij 9403, član postaje št. 26, umrl dne 13. jun 1917 Onotink Anton 4449. član postaje št. 37, umrl due 16. jun 1917 Krese Franc 6*13, član postaje št. 53, umrl dne 10 juii 1917 Kolih Anton 6525, član postaje št. 65, umrl dne 2. julija 1917-Kos Matija 5417, član postaje 59 umrl 1. julija 1917; Kims Josip 576, član postaje štev. 44, umrl dne 9. julija 1917-! i rman Anton »062. član postaje št. 77, umrl dne 17. julija 1917.
S sobratskim pozdravom ____Fr. Pavlovčič, glavni tajnik.
od
nd od | od jod i od
I od I od
<H\
od od
od
50	Bogataj Valentin 6188;
51	Mišrnaš Ivan 297;
: Za v iršek Frani- 5176. Salamnn Avgust 9694, Mo 7**9. Sivlamon Ivan 9692. Lavrič Ana. štev. ".7 Vurkovič Jurij 96»9; Liee Stefan 5337;
♦	4 Nenadovič Jospeh 9753, Radubovič Iv. 9752;
•	> >ter<rar Jakob ."»210. Stergar Frančiška 361, Duh
70 Rezar Ivan 5497; . 71 Klučevšek Frank 5546; . 76 Kršmanc Jos. 6302; . 77 Jarnšek Albert 9146; s6 Ružič Stefan 9386; . *>~ Moncha Vilijam 8544; Gufar Ivan 5998; 90 Merjasec Jos. 8404. Srebrnjak Frank 8403. A-8499;
91 Novak Frank 8501, Pavliha Rudolf 5745, Lavrinc
Polet nad Frankobwd.	NAŠI ZASTOPNIKI,
Amsterdam, Nizozemsko, 13. a v- kateri so pooblaščeni pobirati narofi-gusta. — lz nekega nemškega me-!nin<> dnevnik "Glas Naroda". NaroČita je danes prišlo poročilo Via ie'nlna ^ "Gla» Naroda" je: za celo letu
v nedeljo nek zavezniški aeroplani*3'5?' " ^ leta t2-00 In &trt ^ txdetcl nad Frankobrod ob Menili it^' Jt* £aftopnlk ^ p0'"1110
in i, vr,,l ve.-, i......K _	1^ ^ 3e prejel 111
in je vrgel več bomb na obliudeue uJ iee. Štiri osebe so bile ubite, mnogo pa jih je bilo ranjenih.
V soboto je več zavezniških ae-roplanov bombardiralo Frankobrod, toda nikdo ni bil ubit, ranjeni so bili samo nekateri bolniki v bolnišnici.
BOJAKI NASOfeJR SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOl VENSKI DNEVNIK V
«m.
kom priporočamo.
San Francisco, CaL: Jakob LovSln.
Denver, Colo.: Louis >ndol5ek in Frank Skrabec.
L«adville, Colo.: Jerry Jamnlk.
Pn«bfc», Colo.: Peter Culig, Joha Germ, Frank Janesb in A Kocbevar.
Saiida, Colo, in okolica: Lom. Coatelkn
Somerset, Colo.: Matb. Kernel/.
ClinlsH. bi; Lambert Bolakar.
Indianapolis, Ind.: Alois Rudman.
Aurora, HL: Martin Jnrkas In Jer nej B. Verb««.
DL: Joe. BostiC, Joa. fai Frank Jnrjoree.
FINANČNO POROČILO ZA MESEC APRIL 1917.
Štev.	Dohotki:	Izdatki:
1.	268.53	931.00
2_	26.16	
:i.	217.96	64.31
4.	57-99	
H.	20.69	
(i.	162.32	344.10
7.	99.18	47.00
H.	124.61	93 55
9.	51.23	39..00
10.	71.35	34 00
11.	75.35	5o5.28
13.	90.52	38 15
14.	26.93	
15.	34.99	2.18
lfi.	130.15	6010
17.	313.18	66.60
18.	42.50	
19.	134.83	129.00
20.	75.63	68 00
21.	18.27	400 00
22	44.27	4.14
23.	78.30	
24.	33.78	121.50
25.	47.41	37.86
26.	286.25	627.51
27.	86.70	556.11
28.	61.98	
29.	139.55	87.00
30.	153.18	44 21
31.	12S.24	148.85
32.	98.15	117.00
33.	107.92	257.65
34.	57.55	
35.	78.58	458.00
36.	18.17	
37.	90.90	52.09
39.	64.48	7.34
41.	142.49	640.37
42.	54.94	11.00
43.	S0.74	66.00
44.	199.62	34 00
46.	46.61	noo.oo
47.	68.96	32.69
48.	34.31	17.28
49.	48.46	511.49
50.	69.24	47.00
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
63.
64. 6f». 66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74. 7-">.
76.
77.
78.
79. 81. 82.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
13.83 5.55
159.83
57.43 124.64
30.02 34.59 105.12 34.31 38.49
14.33
42.23 135.52
29.94
69.24 150.24
70.78 55.96 91.35 43.06 12.88 17.08 11.27
65.80 51.06 35.49 69.67
51.84 46,31 25.99
29.34
24.81 73.93
40.44 19.99 26.89 34.63 43.27 65.70
38.95 26.77 38.12 32.23 26.18 20.00
6703.25
108.00 553.64 40.00 10.00
484.00
7.00 530.79
5.50
5.00 33.00 61.00
15.00 25.00
1(1.00 34.05
89.00
50.00 71.70 M. 00 1.5: 22.00 25.00 1.42 1.61
9447.f;0
Joliet, 111.: Frank Bambl-U, Frank Lauriel), A. Oberstar in Jobn Zaletel. La Salle, 111.: Matija Komp. Livingston, 10.: Mih. Cirar. Nokomis, I1L in okolica: Matb. Galshelt.
North Chicago, DL in okolica: Anton
Kobal in Matb. Ogrin. So. Chicago, DL: Frank Černe. Springfield, 111.: Matija BarboriC. Waukegan, DL in okolica: Math. Ogrin in Frank Petkovgek.
Cherokee, Kans.: Frank Režianlk. Columbus, Kans.: Joe Knafclc. Franklin, Kans.: Frank Leskovee. Frontenac, Kans. in okolica: Kuk Firm in Frank Kerne.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk in Peter Schneller.
Mineral, Kans.: Frank AuguStin-Bineo. Kans.: Mike PenciL KitzmiUer, Md. in okolica: Frank Vodopivec.
Baltic, Midi.: M. D. Likovich. Calumet, Mich, in okolica: M. F. Kobe, Martin Rade In Pavel Shaltm. Detroit. Mich.: Jos. Glaslch. Manistique, Mich, in okolica: J jod Kotzian.
Chisholm, Minn.: Frank Gov2e, Jak
Petrich in K. Zgona
Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže, Jos. J. Pesbel, Anton Poljanec in La>u1s M. PeruSek.
Eveleth, Minn.: Lonls G o vie In JnrlJ Kotze.
Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL Hibbing, Minn.: Ivan Pouše. Kitzville, Minn. In okolica: Joe
Adamich.
McKinley, Minn, in okolica: Fr. Bo]c New Duluth, Minn.: John Jeriaa. Sartell, Minn, in okolica: F. Triiler. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Eat>t Helena, Mont. In okolica: Fran« Petrich.
Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch. Roundup, Mont.: TomaS Paulin. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda, N. Y.: Karl SterniSa. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka in Jernej Per.
Barberton,, O. m okolica: Math. Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnik
John Malovrh.
Cleveland, O.: Frank Saks?r, Jakob Debevc, Chas. Karlinger, J. MartnClč,
Frank Meh, Jobn Prostor In Jakob Resnik.
Lorain, O. in okolica: Frank An zel a,
Louis Balant In J. KumSe. NUes, O.: Frank KogovSet Youngs town, O.: Anton Kikelj. Oregon City.Oreg.: M. Justin In 7. Misley.
Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank Jakfie. Besemer, Pa.: Lonis Hribar. Broughton, Pa ki okolica: Anton Ipavec.
Burdine, Pa. In okolica: Jobn Demisar.
Canonsbutg, Pa.: Dohn Kokllch. Cecil, Pa. in okoliea: Mike Kočevar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Vid Rovangek in Jos. Turk.
Claridge, Pa.: Anton Jerlna In Anton Kozoglov. Dunlo, Pa. in okoliea: Josepb Suq.'t. Export, Pa.: Louis SupanCiC in Fr. Trebets.
Forest City, 'a,: Mat Kamin, Frank Leben in K. Zalar. Farell, Pa.: Anton ValentlnJIJL Greensburg, Pa. in okulica; Fraui Novak.
Hostetter, Pa. in okolica: Frank
Jordan.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja In
John Polanc. Luzerne, Pa. In okoliea: Anton
05M>lnik.
Manor, Pa. In okoliea: Fr. DemSar. Moon Run, Pa.: Frank Maček In Fr. PodmUSek.
Pittsburgh, Pa. In okoliea: U. it Jakobich, Z. Jakshe, Klarieh Slat., I. Magister, I. Podvasnik in Jos. Pogačar. Reading, Pa. in okoliea: Fr. Spehar. South Bethlehem, Penna.: Jernej Koprivšek. Steelton, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okoliea: Frank chifrer.
Tyre, Pa. in okoliea: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okoliea: J. Kaitalic. Tooele, lTtah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: G. J. Porenta.
Davis, W. Va. in okoliea: Joha
Brosieh in John TavZelJ. Thomas, W. Va. in okoUca: A
Koren ehan.
Milwaukee, Wis.: Aug. Coliander S Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: "Anton He, Mart?a Kos. John Stampfel In Heronin Svetilu.
West Allia, Wis.: Anton DemSar la Frank Skok.
Rock Springs, Wyo.: Frank Fortuna, A. Justin, Valentin Marclna in VaL Stellch.
Kaj je yojna?
Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časnl-ikih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote.
Največja zlocinstva
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve.
"Boj proti boju"
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je
slabo za narod.
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve
"Doli z orožjem!"
Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 60 centov.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, H. T,
ZAKAJ VEC PLAČATI AKO LAHKO URO KUPITE ZA TOVARNIŠKO CENO?
Pozlačena ura s 3 pokrovi (goldfilled case, velikost 16, jamčen) z najboljšim švicarskim kolesjem (Stratford), katera se prodaja za $12.00 dam jaz za samo
$s.oo
(ponudba velja samo za kratek čaa)
Jako okusno izdelane verižice (pozlačene) jamčene, za nositi na eno ali obe strani telovnika za:
$3.00
Uro ali verižico pošljem proti gotovini ali poštnem povzetja. Vsaka ura je jamčena!
V. J. KUBELKA
530 W. 145th St.	New York, N. Y.
•________
■■■H
GLAS NAKOPA, IS. ATO. 1917.
)

Et
Jugoslovanska
g?
y
Katol. dednota
BI
Inkorponrana dne 24. januaria 19(11 v držaVi Minn
sedež-v ELY, MINN.
OUVRI UIADinXl :
Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, R. P. D. No. 1, Cone-maugh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Okie.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: -GEO. L. BROZICH, Ely, lfW Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Cole.
VMHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHE5, 843 East Ohio Street, Pittsburgh. Pa.
HADZORHIH:
JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Avenne "M", So. Chicago, I1L
JOHN VAROGA. 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
?OROTKH3:
GEO. J. POHENTA, Box 176, Black Diamond, Wash.
LEONARD S LABOD NIK, Box 480, Ely, Minn.
MAT. POGORELO. 7 W. Madison StL, Room 605, Chicago, I1L
GOSPODARSKI ODBOR:
fOSEPH PLAUTZ. Jr. 432 — 7th SU Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Mmyi JOHN RUPNIK, Box 24, S. R.. Delmont, Pa.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver,
Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa ca predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode odrelo.
Društveno glssilo: "G L A S NARODA".
Zlatarjevo ziato.
Historična
povest u 16. stoletja, j"
»piaaJ
Avgust Senoa.
(Nadaljevanje).
asa
{'r
»e prikui«* I> i kiti	na
ki, h uit prxi! [iiMtimmik, n
Ali is. srebrne čaše nočem sr-knti; za nas rn^Htna dekleta Modulni ti majolkasti vrči. Ne spodobi giadavust. ker j** preti limona
I i."'
<»lej jo. glej. Doro!" nasmeje >* k.tplan. "Kje si dobila taksen sni brus. da imaš tako oster jeziček?"
* Vetite kaj* , zakliče Teletie. ' }H>s\etimo časo; n»i smo jo kupili. er«u bi je mi ne posvetili?"1
p«
s I ifi

a|x
iwila
a za njim
ie omar mota vel j«» jmstav
ik<
p-«ijt»bi
Na
nji i a i^i
Krili m grad « xtoijn ski, u zraven jelen ti Itn kače v. Pod grbmt san podpre "Juriju •»keuni in Anki kfie/.i»i Erd«*«Nki ilaj»- in poklani ob-ina za*»rebška. I 1176." Na drugi plo&čivi jt bil i/.wun biijjf !i»noiti Kako vodi lm iru Ijtibeuii po veneu wt cvetja. "Op<iiiM», opttme, exirtiiic < vrlo tovrstno). rnojster PKer!" /ak!i' -»* m In i k. presenečen, da mu j* tresel ptnlhradek. "Vidi se da ste mojster."
''/ar«t ftim, mojster!" j »otrdi stjn Ari mm*.
<on«pod Salkovič se na«gne naid «*R«n in pomeri * ni.tu <>"*esorn na
'Betw dixisti \ Dobro si re-vrsi j UHy ! meni kaplan nekako na | vikršetio iji i .ali je najboljšega vi-
i. oče? na v srebirno «ašo.
živi mojstra!" dvigne u-iiiesi ti- sodnik čašo in jo izpije tfospiMlal kaplan.
Prišla je vrsta na Kaptodoviča. 'Gospodična Dom, srknite!" "Hvala, ne pijem vina." "Ali srknite satno."
4 ( e že /aref» uiorajii, pijte tedaj naflprej vi. t?o<spod notar. Jaz l»«wn pila za vami, da uslrežem va-želji."
* Tako naj **>!'' i>ot rdijo vsi. Kaptolovič »slpije in ?a njtiu nekoliko Dora.
No, kaj mas)na?" vpraša mo-tar D«»ro.
"No. kaj misli f" p«move vsi. "\'as»» v<.sfw*istvo — a ne zamerite mi — vaše gospodstvo mi-da ste najpametnejša glava \ VHHin Zagreba."
"H*. ha. Iia'" udarijo vsi v kroii<»ti-ii srn<4i.
t' Niita
ni ctram p* lula vdi veiu*a i/ mi >u ; dve orlo>\ i a. grb Zriaij-koltwi, grli i j«* bil izrr SctH*/u Zriiij.
ka
4MHI
!iko t umkr v to srebri
• Zar«* IMigleda pr
{MIIHMIil
lo, '" Katre«.
bi
pomeriti, ka-m- dalo i: a liti
hotel row bi » <ihjo.
ixpiip*overi kaplsn in ti Krupiču, kateri je nejf gifslal	de-
to y prava čaša lju lunuii in rtle«-i usten veleinogočne Anke Eniedijeve se «e bodeta malo nasladiii, ko ixnleta pili iz te *rel*-iie IHije zlato ambro-zijo "
"Ali w v ju n ne adi. troepodična Dora, da bi »a tudi vi ohladili uma si i i zlato kapljno iz »rebrne čase, kaviar voh bop Himen pokliče v svoj hram. ali če re«eetn bolj jasno, kadar ne omočite?" obrne se rrleZ-elaiM notar proti zlatarjevi Merki.
De k I«* obletH, kakor bi se česa domislilo, ali kmalu se zave in živo odgovori Kaptdloviču:
'"Oprostite mi, gospod modri notar! Naše i#*mke glave ne ti i sejo teb utedrih aiMterij in js petne t »je pohrsla is vaiega, go-
lJokler se je mestna pro^»oda tako veselila pri gospodarju Petru Kru(»iru, sodela je teta Magda kakor navadno v svoji ie««er.i kolibi. Bil je lt»p ter jasen popol dan in starka sh je soimrH« kakor kakwi'.a ga^<jrtea. Večkrat je zh-zevala sn med zazevanjem prikrila usta. večkrat pa je tudi pognala kakšno sitno muho.
Na trgu ni bilo nikogar, ljudstvo je bilo v cerkvi pri večerni-eah, sanno na spodnji stopnic-i je tsedei velikan Miloš Radak. a po-njeiga je Ideala zvowta puška. Takrat *e ni jkV«! z junaškim o-pravilom; z nožen« je obrezoval rebro, a k mesu je prkgri-'.fnad kolač ie Magdine peči. Malo se je brigal, kaj se godi okoli njega.
Nakrat umolknejo orgije. Iz eerkve »hajajo ljudje. I*rvi pri deta iz eerkve Freje-vka in Safra-nička, a za n j kina se prikaže dol-gin Jurij Oaruc.
"No", oglasi ae Frejevka in ee ustavi pred Magd in o kolibo, "strie Jurij, vaš slavni mesteii urad bi pač lahko popravil ta »te ber."
Cevljariea pokaže na nizek, širok kameni* steber, ki je ?>tal pred co-kvo in bil že pol razrušen. Tu-[ je di trava je ie raatla po njem. [ste,
Lahko bi!" odgovori
"Pa eernu ga <ne popravi slavni magLstrat?' vpraša tudi &afra-nieka in odmikuje z glavo.
"To ve najbolje slavni neag^ strait!" odreže »e Garuc.
"Ali «miu so sra posstaviJi na&i predniki? Čemu?" ujeda se jezic Ijivo cevljariea Frejevka.
"Naši predniki sc ga postavili zato, da se v«e ženske, ki ninmjo pred svetom sramote in studa ter se prodava jo \'»akoinur, stavijo javno na ta stwber in tako osramotijo jxred vsem plemenitim mestom", raztolmw-i z jeznim gla-som (iarue staro odredbo.
" A ! V klite! Zato 1'' «it*udi «e Frejevka. "Pa mislite vi, stric jJu.rij. da nima Zagreb več te žen-ske kikge 1 Ali mislite, da so vse I Zaerobčanke čiste kakor l>elo platno? Ali mislite?"
"llm". odkaelja si Garue, "to 've že »lavni magistrat."
"To vem tudi jaz, dragi Jurij, j slišite, tihli jaz! Mnogo je nag-jz-'daniii in pobožnih deklet, katera (sodi svet 'le" po zunanjosti, a niso-jdnrgega kakor črviva jabolka. [Pa tudi stark je mno^o, kaitere il)i ljudje postavili pod steklo na oltar, a katerim je resnično sam vrag otepel dušo s svojim kosmatim repom. One so hudobne, strupene zapeljivke, ki skrivaj vodijo plemenitaške mladeniče in imestna ! deklet a k sestaukom. Paz;**\ dra gi durij. ker star pregovor pravi, da trtm voda močno dere."
' I>a. da. tiha voda močno d<-re". prithii kimaje Šafranička.
"In jak jih poznam, dobro jih poznam m rečem: Na steber ž njfmi. da. na steber; naj svet ve, kakšne so te svetnice! — Kaj pa vi rečete, teta Magda?" obrne se Frejevka k starki, ko vidi, da se je bilo zbralo precej ljudstva o-koli nje.
"Jaz? Nič — fmprtite me pri mini!"* odgovori Magda.
"Nit ? K<»s nič? Ha, ha! Naj sem pri miru? Pa ravno nočem!" zakrohoče čevljaffiea in uiLiri z di anjo ob <l!an. "Poslušajte, ljudje, poslušajte in čudite se! V na še-in mestu je stara svetnica, o kateri je mnenje, da ji je sam sveti Peter boter, da je skrinja miru. ali v resniei je sann pravi vrag — Bog mi odpusti grehe — njen boter: oaia je stara čarovnica, ona je skrinja pravega nemira. Tudi je v TVi.še«n) plemenitem n.estu dekle, o kateri je mnenje, da je bela kakor sneg in krotka kakor mačja dušica, a ona je črna kakor ogelj,"
"Da, smrdljivi dren jo!" pripomni Šafranička.
"Vidiš! Vidiš!" meni Garue.
"Da. da, in o njiju ne ve slavni magistrat nič! In ta starka poučuje mlado, a mlada se objema in poljubu je — in Iiog ve, kaj š.^
—	z mladim Greigorijaneem. s sinom onega Antikrista, ki je nam ukradel naš lepi Medved grad. I-n ta starka je — ha? Kaj mislite.'
—	naša sveta Maigda in dekle je Krupičeva Dora, da. Dora! Fej, fej, fej!" in Frejevka pljune na tla. "In me poštene meščanke naj trpimo k»j takefta!"
Mi ne trpimo!" (uglasi se jezna množjea.
*' V našem mest u 1" * • Z Gregorijaneeni!" * "Dora!"	<
"Ta lilija!" "Na steber z Magdo!" "Na steber z lHijo!" Magda »e strese v jezi in lice ji žari.
"Oh. ti hudobna zgaga! Stokrat hujša si kot vse one, ki so kdaj stale na tem stebru!" aakri-či Magda.
"Hu, strela ! .Jaz sem taka — jaz, meŠL-anka.' ki ima svojo hišo, kateri je mož vpisani v rokodelski zadrugi! 1« ljudje «e gledate in dopuščate to??" obraie se zdivjana ewljariea (proti množiei.
"Na steber ž njo! Na steber!" kriči množica.
In jata naskoči kolibo. Kame-<nje, blato, pesek pada kakor dež pr<yti kolibi. Starka začne moliti ter se stiska v kot, ali množica je vedno besnejša — ubiti hoče Magdo.
"Na stran, malopridneži' Sicer
—	pri svetem krstu — zmečkam vam lobanje e kopitom on oje puške!" zagrmi Rsadak, skoči pred kolibo in dvigne svojo ogromno puško nad množico.
Oči se mu svetqo kakor divjemu mačku, brke se mu šopirijo prehude jeze, a rangaljene prsi sa mu burno dvigajo.
Jata se umakne.
"Na stran, rečeni še enkrat: Kupa naj vas vzame! Mi Me bežali ste ljudje? Živina iivina! iKaj vas briga
Zastonj
čaj za potkušnjo.
■s ČUOODEUV*« RASTLIN nnm. ml MTŽBVJfeSSgfc* iziMjdba - FATHER ggUjJg^yj^GLASOVFTECA RAST-
. . .Petilokn. noredni ialodec. *l*Tobol. ue-Jrf » Muk ftli jMnh. pošljite u dopisnici .Tt>j« Ime In prejel, boste bnšpta£ni zavitek. Naslov:
molunger medicine CO.
14 e1»I -pSc'w^Tft'. s.) Pittohurgh, P«.
me požre črna zemlja : kdor se dotal kne žene, iztresem mu dušo iz grla!'?
_ Za malo časa se umakne jata pred strahovitim velikanom, ali kmalu se zopet ojunači, ko vidi priti več stražnikov.
"Ali kaj se ima vmeša/vati ta Srb v naše zadeve;"
"Doli ž njim!"
"Pobijte ga!"
Na Radaka se vsuje kopa kamenja. Kamen mu odnese klobulf. Toda kakoir burja skoči junak v jato. pograbi prodajalničarko Ša-franičko za tilnik in jo liki ščitu di ži z močno desnico proti ljudstvu v Krak. Žena se otepa v zraku kakor prhezana žaba. a liee ima rdeče liki kuhanemu raku.
V maiožiei je krika, vika, smeha in kletve obilo.
"Dober dam, Šafranička' Zdaj se lahko gugate h rez gugalke."
• 1'bijte Srba!"
"Glej \Taga! Debela kramariea je lahka kakor pero!"
VLsi v zraku kakor leseni an-»el nad velikim oltarjem!"
"Po glavi um dajte, vražjemu človeku!"
(Dalje prihodnjič).
Živilska kontrola.
Washington, D. C., 12. avgusta. Živilski kontroler Herbert C. Hoo-l.vr ie danes objavil svoj načrt za kontroliranje plenice, moke in kruha. Ta načrt je : atančen in ooši-ivn. Tu navajamo i ekaj poplav nih točk:
1.	Energično postopanje z vs?-mi onimi, ki b: imeli več pšenice, ali moke v svojih zalogah, kakor pa je rabijo v svoji normalni tr^o-vinni.
2.	Postaviti se mora za vso deželo stalna cena in ako treba, se bo zaplenil ves letošnji pridelek in se bo določila cena za konsumente.
3.	V različnih žitnih skladiščih se bodo vstanovile administracije za živila.
4.	Doba za držanje pridelka v skladišču se mora omejiti na 30 dnij. ako se ne prosi za posebno dovoljenje za daljši čas.
5.	Odprava špekulacije na ta na. čin. da si morajo vsi mlini in eleva-torji z uporabo več kot 100 čevljev, pri vladi poiskati dovoljenja.
Ta odredba stopi s prvim septembrom v veljavo in lfoover meni, da se more določiti za ceio leto stalna cena.
Eksplozija na Angleikam.
London, Anglija, 10. avgusta. — V nekem vzhodnem londonskem predmestju se je sinoči pripetila v kemični tovarni velika eksplozija nakar je nastal požar, ki je uničil naprave. Mnogo žensk in moških je izsnibilo življenje, mnoso pa jih je bilo ranjenih. Do zdaj so potegnili izpod razvalin 13 ženskih trupel. Na policijske postaje in bolni-šnicf so prinesli veliko število ranje uih. Iskanje za ponesf«»enimi se nadaljuje.
Stavka na Španskem.
Pariz, Francija. 12. avgusta. — iz Madrida se poroča, da so železniški uslužbenci v Kataloniji sporočili španski vladi, da se nameravajo pridružiti stavki železničarjev severnih železnic in imajo namen vstaviti ves železniški promet na Španskem.
Drusro madridsko poročilo pa pravi, da je notranje ministrstvo naznanilo, da brzojavi poročajo s severa, da se železničarji ki so v petek zastavkali. vračajo na delo in da je ministrski predsednik Date* izjavil, da se je stavka ponesreči la ter rekel, da je dala vlada stav-karjem 24 ur več časa. da se brez-pogojno vrnejo na delo.
patrIjoti!
Stric Sam išče
500 PEKOV 100 KUHOV 25 MESARJEV
u braniti U. S. vojake
SLUŽITE SVOJI DRŽAVI, KJER JI MORETE NAJBOLJE.
Peki, kuhi in mesarji se
ifieejo, da služijo Z. D. ▼ svoji oorta.
Vam ni potrebno veSbatt se sli opravljati vojaške dolžnosti razen svojega posla. Ako znate peči ali kuhati,
Stric Sam vas hoče — Če pa ne znate peči aH kuhati vas bo pa Stric Sam nančiL
VPIŠITE SE DANES!
STOPITE V ČASTNE VRSTE za tasa vojne. STAROST 18 DO 45 LET Plača pekoa $33 Am $44 u muc plača kahMi	$38 aa actcc
Urad rekrntadje: ▼seal 39th Street in «th Ave, New York.
PROŠNJA.
Slovensko samostojno bolniško podporno drostvo
za Greater New York in okolico
odfafto postavno priznano slovensko druitvo v Greater New Yorkd, sbornje vaako četrto soboto svečer v mesecu v "BEETHOVEN HALL", 210 iztočna 5. ulira blizu 3. Ave. v New Torku in se pričn« točno ob 8. uri zvečer.
ODBOR:
Predsednik: ALOJZIJ SKRABAR, 424 E. 9th St., New York City, N. T, Podpredsednik: ALFRED JUDEŽ, 63 Ten Eyck St., Brooklyn, N, X, Tajnik: JOSIP POGAČNIK, 56 Ten Eyck St, Brooklyn, N. T. Zapisnikar: JOHN GERJOVICH, 328 Bond St., Brooklyn, N. T. Blagajnik: ANTON KOSIRNIK, 340 E. 5th St., New York, N. Y<
« -
NADZORNI ODBOR:
LUDWIG BENEDIK, 2302 Catalpa Aye., Brooklyn. N. X. VINKO ZEVNIK, 193 Knickerbocker Ave., Brooklyn, N. T. JOSIP &VAL, 21« Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y.
Dr. HENRY York, N. X.
DRUŠTVENI ZDRAVNIK:
ROBINSON, 301 E. 10th St., med Ave. A la B, New
NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA",
DR. ROSENTHAL,
SPECIALIST, 7
«22 PENN AVE, PITTSBURGH, PENNA.	V
Dr. Rosenthal, Specialist že čez 20 let. Ako imate tajne bolezni, syphilis, čankar, kapavl-co, izgubo semena, bolno kri, nervoznost, želodec, ledice, ma žulji, revmatlzem in druge
bolezni, upra.šajte za nasTet Dr. Rosenthala „ i	y\\\ ^
in povedal vam bo če ste ozdravljlvL	^
POSEBNA PONUDBA za kratek čas Je dva dolarja na teden. Ako niste zadovoljni s zdravljenjem vam vrnem dra dolarja.
Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki Jih dobi is Evrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta. On želi zdraviti le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
luUiHnrljta t PitUburghu že z 20 let. L redne are tede tlaka od 9. zjutraj do 5. popol. Ob četrtkih it. aobotah od ». »Jutraj do 8. »večer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. poooldne.
Govori ae atovenako.	Ne zdravi po pošti.	Izrežite in obdrfits to obj«
Napad nemških letal na Harvich.
revna pttrktl Kaj
<'cnjem rojaki:—
8 to prošmjo se obnu-am do va ših usmiljenih sre /a malo ipodpo ro. S livaložnini srcem se vam b-vnaprej zahvalim za vsak najmanjši dar, ki si odtrgate in podarite meni. StarovSt, boleze-n in revščina s'.> me prisilile, da se obrnem do va;s in vas prosim pomoči. Star sem f9 let in imam ženo ter še dva ncdoTHstla otroka, liinteriiu ne 1110-i^iii pomagati delati življenja Icnnveč sem jim še v večjo nadlego. (K-i so mi skoro oslepele j 'iio-j;e so mi ozeble tako, da so mi prsti fKlpadli rnl njih.
Da je to goia resnica, 'navajam t idi zdravniško izpričevalo in izjavo' jarvn ejra not a r j a.
Zdravniško izpričevalo.
Muskegon Heights, Mich., 16. julija 1917. Dainos sva preiskala Johna Sehnewlerja in sva ga našla, da je popolnoma nezmožen za delo. Star je 69 left, na levo oko popol noma slep. pogled desnega očesa je pa zelo reven. Obe nogi sta od ozeblin tako zelo pohabljeni, da je hoja nemogoča.
Pitt S. Wilson, M D. T. J. Wilson, M. D. Priče: John Tifolt. Math. Prudič. Albin Kruh.
Nemške zračne bojne sile so za-iale vrelcem angleše sile nov, težak udarec. Pri napadu je šlo zdaj za jrlavno opiralisče in skrivalršee ngleškegra glavnega brodovja. Dne 4. julija dopoldne ob 8. uri so priletela nemška letala nad Harvich; v trdnjavo in v vojno pristanišče so vrgla veliko zažigalnih in razstrelilnih bomb. Velika bojna leta la so velikokrat zadela arsenate, tabore lop, ladjedelnice in poprav-Ijalniee, letališče in več bojnih ladij. Ker se je dobro videlo, se je lahko natančno opaxovalo, kara so padale bombe. V ladjedelnicah je nastal velik požar, ki so ga še dolgo opazovali, ko so se vračali. Vojaška sovražniku zadana škoda je znatna. Poročevalska sovražna služba je zdaj boljše delovala. Pred izlivom Temze že je sprejel skupine letal močan obrambni ogenj. — AngleSke sovražne pomorske boj ne sile. ki so bile zasidrane pred vzhodno obal jo so nam sledile streljanjem med celim nadaljnim poletom. Posebno močno so streljali nad Harvichom. Nad trdnjavo so se vneli številni zračni boji s sovražnimi letalci, ki so se dvignili na obrambo. Boji so izpadli brez uspeha za sovražnika. Naša letala so se vrnila v naravnostni progi 150 km čez morje. Pri Zeebragge so čakali novi sovražni bojni letalci postaje Duenkirehen skupine brambnih letal, a tudi tu ni so vraž- ^ k*ko Pod^M »rojejnoa, Bvak-nik napel v posameznih bojih, ki ^^^^ Vaa nemška letala ao ae
Izjava javnega notarja.
Država Michigan, okraj Muskegon. S. S.
Jaz Mary L. Nix, javni notar v in '/ja imenovaini okraj Muskegon, s tem potrjujem, da sta dr. Pitt S. Wilson in dr. T. J. Wilson zdravnika in. stanujeta v Muskegon okraju iesr imata uradno dovoljenje izvrševali svojo službo. (Pečat.)	Mary L. Nix.
Darovi naj se pošljejo na Glas Naroda ali raa:
John Schneider, Box 13. Muskegon Heights, Mich
MOZJE!
Pišite ie danea po brezplačna po Jas-

NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom Sirom Amerike, da imam sedaj v zh,-logi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica 7Ka (Regiment po cesti gre	»3C
E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b'lo -jr-
(Divja rožica	I 3C
E 3260 (Škrjancek poie žvrgoli 7 r (Slišala sem ptičko pet'	' 3C
Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto.	;
To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo □a obe strani.
8e priporoča Vaš rojak: IVAN PAJK, 166 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
Slovenska Društva
po vaeh Zjedinjenih državah imajo 2» ffealo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
drafttvene tiskovine, se vselej o brnelo na slovensko linijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika
10 taielnjemo vm droStvane, trfonke te petratn« tiskovine. Naia tiskarna je najbolj ■»(ItfB o premij mui izmed vseh ikrtuldh tfakarea v Ameriki Pluta aa cene vmake tiakoviaa ua, preda« m obrneta kam dni-Pri nas dobit« lepie, ceMji« in bolj**
CLEVELANDSKA AMERIKA
PBVA 8LOVENSKA UNUSKA TISKARNA
«19 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O*
IZ GLAVNEGA USADA S. P. L. SV. BARBARE
SPLOŠNO GLASOVANJE.
Pogodba izdelana dne 20. julija 1917 med Slovansko Delavsko Podporno Zveco, korporaeija prvejra razreda, ustanovljena ii. obstoječa |>ofl zakoni drrave Pennsylvania s sadežem v East Cone-maujrh v Cambria County, država Pennsvlvani, kot prva stranka, in Slovenakim Podpornim Drnžtvom Sv. Barbare, korporaeija prvega razreda, ustanovljena in obstoječa pod zakoni države Pennsylvania. « sedežem v Forest City, v Susquehanna Coutiny, zgoraj imenovane •Iružave, kot druga stranka.
Svedočba: Sporazumne skupne obljube in pogoji so merodajni :a izpolnjevanje istih za obe stranki. Tem potom je odločeno med obema strankama, da se obe imenovani organizaciji združite, da se v«a lastnina druge stranke prenese na ime Slovanska Delavska Podporna 7veza v sporazumu sledečih pogojev.
Ta pogodba naj se smatra kot temeljna podlaga nameravane i* vrčitve med strankama, ainpak ta pogodba in vsi dostavljeni pogoji n amendment! naj se u vi javijo nad strankama, kadar so isti sprejeli z dvetretjin*ko večino članstva obeh organizacij (razume naj se <!vefretjini glasujočih članov). Obe stranki se strinjate s tem. da * poduzetim glasovanjem na podlagi pravil posamezne organizacija.
i>to veljavno in obvezno •»■te združiti potom takega glasovanja in ' obvestilom o zadevi, s čemer postavi v obveznost vsakega člana glasovati za ali proti združenju in kateri član se ne udeleži glasovanja matrati za priznanje odglasovanja glasujočih.
V slm'aju, <]a |>otrfbna večina od glasuje v prid združenja, naj se to 7."fx)il pod sledečimi pogoji:
1.	Združena organizacija naj se začasno imenuje Slovanska De •ivska Podporna Zveza, katere pravila postanejo 7. dnem združenja praViiBiiM:na za vse člane združene organizacije. Ime organizacije .sina zahtevo članstva po združenju lahko spremeni potom splošnega glasovanja ali pa potom konvencije.
2.	Združena organizacija posluje v Conemangh, Pa„ Cambria ( < flinty. toliko časa. dokler se potoni splošnega glasovanja ne določi drugo mesto za sedež glavnega urada.
3.	(ilavni o<lbor S. L). P. Z. ostane kot zakasni gl. odbor združe-he organizacije, kal ri se pa ima izpolniti iz obeh gl. odborov. Skupka >♦• ja obeh sedanjih gl. odborov ra/.vr.^li gl. odbornike obeh orgn nizaei kot kandiailte *a stalni gl. odbor zdnižene oarganizacije. izvolitev pa tidloči splošno glasovanje.
4.	S l>. P. '/. vstanovi s časom združenja poškodiiinski sklad in -{»rcineiii pravila v toliko, da zamore izdati članom S. P. I). Sv. Bar-J I Mire. kateri so pred združenjem člani S. D. P. Z. in se jih ne more uvrstiti v noben obstoječi oddelek S. 1». P. Z, novi certifikat za skupno zavarovalnino obeh organizacij.
r>. ( lanom S. P. D. Sv. Barbare, ki so pred združenjem člani S. I). P. Z. in zavarovani pri pni za $250 in drugi za $200, se izda po združenju certifikat /a t'500, brez zdravniške preiskave in plačujejo mesečni no za $50«) po X. F. C. lestvici in pravilih S. D. P. Z.
6.	S, 1). P. Z. razpusti obstoječi oddelek določajoč $200 smrtni-ne, katerega nadomesti z oddelkom določajoč $250 smrtnine ter upe-1 je plačevanje mesečnine za ta oddelek po N. F. C. lestvici in pravilih S P. D. Z.
7.	( lanom v starosti do 45 let, ki so pred združitvijo zavarovani pri obeh organizacijah skupaj za manj kot $1000 smrtnine, naj se dovoli potom pravil združene organizacije izdati certifikat za naslednji višji obstoječi oddelek ali razred brez doplačila vstopnine za zvišanje. a mora prestati zdravniško preiskavo. Dovoljeno jim pa je >avarovolnino znižati v nižji obstoječi oddelek ali razred, brez zdravniške preiskave.
8.	Y>e ."lane, katerim se iz.la certifikat izven obstoječih oddelkov S. D. P. Z se po združenju nvri4i v posebni oddelek, v katerega se po dovršenem združenju ne sprejema novih in ne starih članov.
9.	\\i člani S. P. I). Sv. Barbare plačujejo mesečnino po združenju od zavarovalnine, za katero so pri isti zavarovani od starosti v kateri so k isti pristopili v smislu N. F. C. lestvice in pravU S. D. P. Z.
10.	Člani S. P. D. Sv. Barbare ki so pred združenjem člani S. P. I). Z. in zavarovani pri obeh organizacijah za bolniško podporo, ostanejo po združenju zavarovani za skupno bolniško podporo obeh organizacij, izvzemši onih. ki prostovoljno odstopijo od dela skupne bol. podpore.
1. Glavnemu o-!boru združene organizaciji se da polno moč reševati vse zadeve, ki niso jaso označene v tej pogodbi in znajo priti sčasoma, da jih reši v splošno korist združene organizcije.
V POTRDILO veljavnosti tega dokumenta za obe stranki, ima biti potrjeno od cbeh strank z njihovim polnim imenom skozi predsednike iatili in vtisom uradnih pečatov skozi njibne tajnike. I'rad ni pečat.
Slovanska Delavska Podporna Zveza: Ivan Prostor, predsednik.	Blai Novak, tajnik.
F rada i pečat.
Slo vensko Podporno Društvo Sv. Barbare: F. S. Tanchar, predsednik.	Frank Paviovcic, tajnik.
Važno glede glasovanja.
IS. AVG. 1917.
ne bode nam v korist. Okrajni sodnik se je izrazil, da on ne more u-goditi naši prošnji. Na prošnjo našega advokata, je sodnik izrek proti naši prošnji zadržal za nedoločen čas.
Bratje' Mi smo prisiljeni združiti se z eno ali drugo organizacijo, koja nam daje boljše ugodnosti napram zavarovalnini kot naša. Glavni odbor ne bode delal posebno velikega komentarja o pomenu združenja. Pisalo se je že veliko po raznih slovenskih naprednih listih, v prid združenja, da je vsakemu posameznemu članu znano, da je združenje slovenskih organizacij edino, koje reši poloma posamezne. Država Pennsylvania nima nobene postave, da bi nam /abranila združiti se, toraj nimamo nobenih zaprek, za to imago gotove informacije. Zapreka bode, H Vi, ako glasujete proti združenju. —
Bratje! Pripomi se Vam, da kdor glasuje proti zd rti žen ju. ve-domn li nevedoma. glasuje proti samemu sebi in za prepad organizacije.
Bratje l'soda organizacije je v Vaših rokah, od Vas je odvisna 1,^-W-nost in zasiguran obstoj organizacije. Obstoj organizacije je ie. ako glasujete za združenje.
Frank Pavlovčič, glavni tajnik.
POSAMIČNA GLASOVNICA
v nogledn združen i a Slovenskega Podpornega Društva Sv. Barbare s _Slovansko Delavsko Podporno ^vezo.
Da
Ne
Združenje S. P. D. Sv. Barbare s S. I). P. Z. naj se izvrši na ?>odla<ri zgoraj navedene pogodbe.
( lan društva
nI.
dne
podpis čiana.
1917.
Opomba: Vsak posamezni član obeh organizacij je obvezan glasovati ZA ali proti zgoranji pogodbi, na podlagi katere naj se izvrši združenje omenjenih organizacij.
Vsaki član. kaieri glasuje za združenje ima zaznamovati s križem (X) v četverokotu pod besedo "Da" in kdor glasuje proti, ima zaznamovati s križem (X) v četverokotu pod besedo "Ne".
Od glasova ne glasovniee posameznih članov se imajo izročiti društvenemu tajniku, kateri ima iste takoj po odglasovanjn odposlali v gl. urad svoje organizacije. Clasovnice z tozadevnim poročilom morajo dospeti v gl. urad najkasneje do 30. septembra 1917. Kasneje došle glasovnice in poročila se ne bode upoštevalo.
SPLOŠNO GLASOVANJE ŠTEV. i..
Glasovnica za posamezne člane in članice.
Da
Ne
Glavni odbor S. P. Dr. Sv. Barbare <laje članstvu na | splošno glasovanje, da se izreče če bi dru.štvo plačalo 30% | na police v vojni padlim članom, to pa le onim, kateri morajo | hi prisiljenim potom v armado. V smislu pravil člen 17 "Pa- | sivni člani" pravi 7. točka: Člani, ki stopijo prostovoljno ali i prisljenlm potom v vojno, postanejo pasivni člani. Dedičem i teh pasivnih, v vojni ubitih članov, bi se godila krivica, radi- i Jega predloga glavni odbor S. P. Dr. Sv. Barbare, da plača | društvu 307« na police vseh v vojni padlih članov, ki nazna- j ni jo pasivnost postajnemu tajniku pred odhodom v armado, | in ki plačajo vse svoje piispevke, preden odidejo v vojaško J služba	|
Pokritje 30% v vojni padlim, se pokrije v ta namen z | izvanrednim asesmentom na člane.
OZOR!
Ponarejatei ao nevarni »ri TMki trgovini posebno pri zdravilih Ne mkirmjt« »vojrm zdravi* • ponaredbnmi. Čudovit Ofpeh na£ega Krvnega Č*ja je dobil ponarejale«. Odstranite jih in zahtevajte nazaj troj denar. Pravi Von Schlick Bolgarski Krvni Cmj ima podpi* H. H. VON SCHIJC1C NA VSAKI a K ATI JI. Prirejen in JAMtEN je le pri
M-roi Products Company
9 Marvel BaKJiag,
Pittsksrfb, Pa.
Pet merwv trajajočo »kktijo »e vam pošlje za $1.00 cash. znamk ali mr nay order. č> JrliU-zavarovano. 10c. vet.
Prosim, ida se mi javijo: TLIJA RAJIČA, JUHE MARIC in Sl-MO SIMUV1NA. Nahajam se v itsljanskem vojnem ujetništvu. Moj naslov je: Nikola Maric, prigiooiero di guerra. Ostuni di Leece, Italia.	(15-17—
Ra<d bi izvedel za naslove sledečih svojih sorodnikov: JANEZ ROZMAN iz Mavčič pri Kranju. FRANK KONCI 1,1 A it Canielj pri Št. Vidu nad Ljubljano in APOLONU A SOLN < K iz Sui)edriiika pri Kranju na Gorenjskem. Za nje bi rad ve--del Andrej Dol mar. <podomače Penj»ov. Mlinarjev, iz Smlednika št. 5(i.Oglasijo se mi 11:14 nji naslov: Andrej Dolin«r, pris^io-nie»r«» di guerra, Ostuni di Leeee, Italia.	H5-17—H)
Franc Melave, doma iz št. Janža pri Rečici na Spodnjem Štajerskem, nahajajoč se sedaj v ita-ljanskem vojnem ujetništvu, i*Če LEOPOLDA TKAVCA, do. ma iz istega kraja Zadaiji čas se je nahajal v Sheboveann. Wis. Prosim ga, naj mi ]>čše na sledeči naslov: Franc Melave. prigioniero di guerra. Oaserma IJmberto I., Suh n ona Iia-lia.
(15-17—8)
Kje je moj prijatelj JOŽBF VA-TOVEC! Doma je iz Hrušice pri Podgradu. Pred enim letom sva bila skuhaj v Jodietu, 111., adaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve, da mi naznani, ali se naj pa sam oglasi. — Frank Bo«**, Box 8, Lynch, Pa.
Iščem svojega brata JOŽEFA DKBEL.IAK, podonnače ICozlev-kin iz Brezovega Brda. Prosim eenj«ie rojaki, če kdo ve zti njegov naslov, naj mi ga naznani. ali naj se pa s-im javi svojemu bratu : John Debeljak Box 275, Sheffield, Pa. (15-17—8)
PRIPOROČILO.
Rojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih bo obiskal na« rojak
Mr. OTTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izda-j vati pravomočna potrdila. Cenje-jnim rojakom ga toplo priporoča-jmo in upamo, da mu bodo ali na roke.
S spoštovanjem
Upravnistv« "Glai Naroda".
Ivan Frelih. doma iz vasi Savod-nje ate v. 4, občina Oselica. Gorenjsko, nahajajoč se sedaj v italjanskem vojnem ujetništvu, išče IGNACIJA VELIKONJA ki se je nazadnje nahajal v Universal. Pa.. Box 267. Prosim ga, naj mi piše na sledeči naslov: Ivan Frelih, prigianiero di guerra, Caserma Tmberto L, Sulmona, Italia. (15-17—8)
HARMONIKE
bodlM kakrluekoH Trato lndelojen ta popravljani po najnižjih cenah, a telo trpežno ln Bancaljlvo. V popravo zanesljivo vsakdo poCje, ker mm •• nad 18 let tukaj v tem poalu ta aedaj v svojem iaatnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor m druge harmonike ter računam po delu ka-korfino kdo aahtev \ brea nadaljalh
rpraSanJ.	_
JOHN WENZKL, 1017 Kast 62nd St^ Cleveland, Ohio.
ZAHVALA.
Prav iskrena hvala družini Pe terlin za v«*nei* na krsto Frank« Popeka. Cleveland, Ohio.
Frank Štefančič.
DRUŠTVO §TEV. PODPIS ČLANA
(Opomba: Ako glasujete za predlog, potem napravite križ (X) v razpred-kii z nadplaom "DA*'; ako ste proti predlogu, naredite križ (X) v okvirju z nadpisom "NE">.
Glasovanje se prične 15. avgusta in se konča 26. septembra 1917.
0T.IQRENI
lan m edini slov« feS Specialist moških Plttsbarfha, Pa.
Uradne ura: dnevno od •. do-poldne do I. m« arefier. V pel* klh od 9. dopoldne do 2. popoL Nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DB. LORENZ.
Ave. n. Plttobugh, Pa.
POZOR ROJAKI
Kje je FRANK PEKLAJ? Sllša' sem. da me je iskal. Torej moj naslov je tako-le: Joe Peklaj, Lowell, Wash. (15-17—81
Želim izvedeti tea svojega stirica MIHAELA MARCU IG. doma iz vasi Marijinega Celja blizo Gorice na Primorskem. Prosim cenjene rojake, naj mi naznanijo njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi. — Baldo P>odi-gaj, 210 Lanmiit Ave., Solway, Syrac use. N. V. (15-17—8)
JUŽNO-VZHODNI MISSOURI
je edina dežela pod aolncem, da se uspešno kmetuje v vsaki vrsti kmetijstva, ker tukaj dobiš vse pridelke severa in skoro vse juga, ki uspešno rastejo in obrode. Tukaj je edin kraj, da raste vse vr-ete sadja, čez vse fino grozdje ter vsake vrste jagode. Na tisoče akrov pšenice, koru-
Postajni tajniki so na|irošeni, da prečitajo pogodbo in fflasov-n*< za zdruzenje me«l S. P. D. Sv. Barbare in S. D. P. Z. pri njih r*-«litih ali irvanrfdnih »i-^Čnih sejah, da bode članstvo zadostno po-jann jeno, da zakaj glasuje.
P« pravilih S. P. D. Sv. Barbare ima vsaki član(ica) 1. in 2. raz-reda pravico do glasovanja, suspendirani člani nimajo pravice do glasovanja.
Več let je ze preteklo, odkar se je sprožila velepomembna ideja med Slovene i v Ameriki, .la se združijo podporne jednote, zveze lat
»stalna društva v eno močno organizacijo. V ta namen so bili iz |ze, de^eljef trave" ^l^e^tn. /voljt-m ra/m odbori izmed prizadetih organizacij, da delujejo za navadnega in sladkega' kromoiT-/druženje. Kt*r je pa je ideja predzadnje čase vse nekako zaspala, je mina konveneija S. P. D. Sv. Barbare sklenila, ko je uvidela potr< bno, <la se iileja vsaj deloma vresniči in je sprejela resolucijo z dvetretmsko večino glasov za ztlni/enje, ter dala gl. odboru nalogo, da. ako ni mogoče priti z vsemi prizadetimi organizacijami, koje so ►e izrekle za združenje, da naj *e deluje, da se združimo vsaj z neka te rimi.
(davni odbor se je zavedal svoje dolžnosti napram organizaciji ;n deloval ves fas svojega uradovanja v prid združenja. Ker pa združenje skupnih slovenskih organizacij, koje so se izrekle za združuje, se ni moglo doseči iz neznanega nam vzroka, zatoraj je glav. odbor S. P. D. Sv. Barbare s sporazumom el. odbora S. D. P. Z. sklenil. da se te dve korporaciji združite v eno močno organizacijo. Napravili smo skupno pogodbo na enakopravni demokratični podla?!, pri kateri ne bode niti eden član prizadet, nasprotno bode imelo splo-ino članstvo združene organizacije velike koristi v združenju,
Glasovnica (pogodba) gre na splošno glasovanje med članstvom omenjenih dveh organizacij.
Ako članstvo glasuje v prid združenja, potem glavni odbor raz-poilije glasovnice za sedež bodoče skupne organizacije. V ta namen sta glavna odbora nominirala dva mesta v Pennsylvania in sieer: Pittsburgh in Johnstown, Pa.
V združeni organizaciji ostaneta se nadalje II. razred, I. in II. Ženski oddelek in III. razred, otroški oddelek ne spremenjena. Kar se bode spremenilo v skupni organizaciji, ako prid« do kake spremembe, bode članstvo odločevalo na splošnem glasovanju.
Da je združenje neobhodno potrebno, posebno pri naši orgiri-da nismo pravilno inkorporirani, ker poslujemo pro-let. Prošnja za spremembo charterja za zvišanje
t. 1. pred tukajšnje
ni še
NAZNANILO.
Društvo s\. Barbare štev. 55 v Conefmaugh, Pa., priredi svoj PRVI LETNI IZLET (PIKNIK)
v nedeljo 19. avgusta
na farmi rojakinje Marije Butara v Bandir, Pa. Tem patom vljudno vabimo rojake in rojakinje iz Johnstowna, Pa., in okolice, da nas po&etijo sna gori on um jen i dan. Vstopnina za nnoške je $1.00, ženske eso vstopnine proste.
Fr. Gnezda, tajnik post. 55. (15-16—8)
dftnftl j^H^a s^k A A A A a^a a1^
Prejeli smo vee pisem od naših rojakov ki delajo pri Penn-Mary Coal Company v Heilwood, Pa. ki sladkega krompir- pravijo, da je to ena najboljših -i" - - i* viden v tej deželi, »adnega drevja.	Okoliea je lepa — ima velike
In vse to sedaj lahko vidiš za cerkve in nekaj najboljših šol v moj denar, kajti vsakemu plačam vožnjo, kateri kupi; is-totako vsakemu, kateri je videl deželo roditi toliko pridelkov, ali da je vi-del 'xpša polja na svetu, ^©bno imam 120, 80 in 40
DOCTOR KOLER
■St PENN AVL,
SLOVENSKI ZDRAVNIK
PITTSBURGH, PL
Dr- Rol«- J« n»j«tai-«jS! »tovenakl cdnvalk. IpeHalUt v Pitta burshu ki imm zsletno prakso v zdravljenju tajnik mot kit botesnl S j fill* ali aaatrupljcAj« krvi adravi i rla«3TlUm 606. ki |l Ja i« anal dr. prof. Ertich. Ce imata mozolj« ali ■elrortita p* t« i mu, * grlu, izpadanja laa. boUčlaa v koatoh, p lid i U in isti »ti I Vam ba kri. Na fakajta. kar ta bo loan a« nalaaa.
3ema*otok, kapavac afi Iripar in tudi vaa draga poalvdle«. ki naataneio radi teea. T« bolaani zdravi s po udnji matodi v na jk raj t
Kanor hitro opazita, da vam »onahoja molka smotnoat. n* čakajte. tamvaS pridite in jas vam jo bom sopat povrnil.
Suianja cevi. ki vodi is mehurja, ozdravim v kratkem iaaa Hydrocelo ali Todenico. kilo osdrarim ▼ 30 urah in aicer brea operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbta in včasih tudi pri spnlčaafo vode. ozdravim z cotovoatjo.
Revmatizcm. trzanje, bolečine, otekline, srbečico, ikrofla in drnza koine bolezni, ki nastanejo vsled neJHste krri. ozdravim v kratkem časa in si potrebno leteti.
Uradne are: od 9. do a Ob nedeljah od 9. d« t.
raigizfgigfaizfBiaian^
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, H. Y.
9	'
'agiaaBizigiaiBiiua^^
POUČNE KNJIGE:
Aimov nemfiko-angleSkl tolmač,
vezan	r—J50
Cerkvena zgodovina	&-.70
Hitri računar	t-.40
Poljedelstvo	«—jH)
Popolni nauk o čebelarstvo, vezan	$1.00
Ml
m^^w^tmthiiii fayts
TrnM maj« ^^»r^Iij^tek^Sa
^StSSjEoSTnitto 101T
■te iilim 4 eaata u pafttaiaa.
JAKOB WAHdlG,
«702 Bonna Ava, Clevelazid, Ohio.
akrov nsjfineje zemlje, katera se lahko očisti m za katero gairanti-ram, da prvi pridelek plača zemljo, čiščenje in vsa poslopja. Ponudim jo poceni, ker imam sredstev jo čistiti. Priložnost ima*. Obišči tukajšnje Slovenee in čudil se bos, kaj se naredi v tej deželi. Vst zemlja je kanalizirana.
Na tisoče akrov zemlje se je to leto prodalo kmetom k lllinoisa, kateri prihajajo trumoma ▼ nai kraj ca stalno življenje.
Povabim te na trgatev in na kozarec domačega vina, ki nisi pil boijega. Pri nas ne bo nikoli suše. ObŠči nasi Ako ne rahii zemlje, boi snal, kako irvimo.
Vaa pkma poitjiU na naslov: r. O&AM,
tudi (1S-7—15-8) NAYL0K
Pennsylvaniji — dobro pitno vodo — hiše z električno razsvetljavo — vrtove.
Možje zaslužijo več kot $100.00 na dva tedna.
Mr. Anderko je bil bolan tri dni in vseeno je prejel $129.49 in Mike Brunso je napravil pa $165.09.
Pišite na:
Peter Potoma
ali
T. R. Johns
▼ Heilwood, Pennsylvania
ali pa pridite, za delo pripravljeni. Vzemite F. R. R ali N. Y. C.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v zapadnih državah, Montani, Coloradi in Utah, naznanjamo: da jih bo v kratkem obiskal nai sastopnik
Sadjereja v pogovorili Slov.-angleški in angl.-slov.
slovar Trtna nS ln trtoreja Umna živinoreja Umni kietar Umni kmetovalec Veliki slovensko-anglefikl tolmač	|2.00
ZABAVNE IN RAZNE DRUGI KNJIGE:
Bodi svoje sreče kovač Doli <5 orožjem Fabiola Miklova Zala Pegam in l^ambergar Preganjanje Indijanskih migi
jonarjev Rodbinska creča Slovenske novele ln povesti Socializem
Socijaloa demokracija Stanley v Afriki Trojka
Vojna na Balkann 13 zvez. Zgodovina c. In k. peSpolka fit 17 s slikami
-.25
$1.50 .40 —.60 —.50 ES.50
&50
i—.50 &-.50 t-^K)
— :50
f—.40 i-^0 —J30
(—.10 »—.25 1—.00 »1.85
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevlča Rudolfa (Tragedija v Meyerllngn) Strah na Sokolskem grada 100 zvez.
RAZGLEDNICE:
NewyorSke s cvetlicami, bomo-ristične, božične, novoletne ln velikonočne komad po ducat po Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali
€-.7«
16.00
-.03 -.25
§—.38
ZEMLJEVIDI;
Združenih drŽav mali veliki
Avstro-Italljanska vojna mapa Balkanskih držav
F—.10 6—.25 i—.15 r--.15 H-.15
$.'{.00

Evrope
Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio. Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming In West Virginia in vseh drugih držav po	—.23
Avstro-Ogrske mall	i—.10
veliki vezan	—.60
Celi svet	E^-25
Velika stenska mapa U. S. na na drugi strani pa celi svet $3.00
^Opomba: Naročilom Je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, pofitnl nakaznici, ali pofitnih znamkah Poštnina je pri vseh cenah že vračunana.
ki jo pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glas Naroda" in isdajatl tosadevna potrdila. On je pred leti 2o večkrat prepotoval driave, v katerih so nafi rojaki nstoljsni in jo povsod dobro poanaa. » Upati je, da But bodo Bi n^aki ▼ vaak
Veliki vojni atlas
▼cgskqooh se evropskih drža? in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov,
CENA SAMO 26 CENTOV« STENSKO KAPO CELE EVROPE $1.50. VELIKO STENSKO KAPO, NA ENI STRANI ZJ9-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OKLI SVET, ORNA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO, r-GENA JE 15 CENTOV.	^
Naročila in denar pošljite nai "'v.
Slovenic Poblishing Company
Now York, I. Tf

<•■!>; r; ._. . i.
'j. -J