Se 24 UR KASNEJE - Pred :ti zaključni prizor nedeljskega sr pevd stopili s priročnega odra, se pa bo - tradicionalen. (Foto: I. Z Praznik obkolpske pesmi bedijo v Gribljah pelo osem zborov — Srečanje, ki je bilo letos že drugič, bo postalo tradicionalno . Okoli 300 pevcev je nastopi-® v nedeljo, 29. julija, popol-na drugem srečanju amater «ih pevskih zborov iz obkolp-krajev. Zborovdu pesmi je Prjsiuhnilo več sto obideovalcev blizu in daleč in večina njih j še na veselid, ki je »edrla pevski prireditvi Na srečanju, ki bo postalo radicionalno, kar je v uvodnem ^govoru poudaril tudi Mirko jelenič, predsednik čmomalj-|ke občinske konference SZDL, jj sodelovali zbori iz Črnomlja, Butoraja, Karlovca, »inice, AdleSč, Gribelj in liti- V NEDELJO V AD1EŠIČE KjJ^rajevna organizacija ZZB . V in družbenopolitične orga-AdleSči vabijo na že tradicionaino 15. srečanje internirancev in vojnih konflnirancev, ,. v nedeljo, 5. avgusta, ob 4.30 v AdleSčih. Srečanje bo v ^.■bin na 2. avgust 1942, ko so "{jandd fašisti in domači žan-rJ' aretirali 30 sodelavcev osvobodilnega gibanja iz AdleS- ev in okoBce. Udeležili se ga D°do tudi člani ZZB pobratenih organizacij Stara Ljubljana in •»ilišče - Vukova Gorica iz 'V',a3ce. Kulturni program bodo PnPravili člani prosvetnega dru-uc Nlinše Kolovrat iz Zagorja ob Savi in VeseB planšarji A. Novomeščanom vsa priznanja J^ladinska brigada Marjana J^zine je dobila trak akcije ^red kratkim se je v Novo jjj68*0 vrnila 70-članska mla-delovna brigada Matjana Srone. Pokrovitelj je bilo je. Vsak zbor seje najprej predstavil samostojno, program pa so zbori strnili tako, da so skupaj pod taktirko Franceta Mileka in ob spremljavi črnomaljskega pihalnega orkestra zapeli nekaj revoludonamih pesmi. S srečanjem so namreč počastili tudi 60-letnico KPJ, SKOJ in delavskih sindikatov. Nastopajočim zborom in dirigentom so podelili priznanja. Prireditev se je v celoti posrečila, za kar gre zahvala predvsem domačinom - gribeljske-mu pevskemu društvu Slednje se bo jeseni pobratilo s pevskim zborom iz Litije, ki je tokrat v Gribljah sodeloval kot gost. V GRIBLJAH S TRADICIJO - Takole je bil pevskih zborov v belokranjski vasi Gribljah. Ko so Ni znano, če bo veselica vsako leto, pevski praznik pa bo Preden bo zmanjkalo papirja državi že danes primanjkuje časopisnega papirja - Primerjalne prednosti krške Celuloze pri novih naložbah — Pripombe vnesti v srednjeročne načrte države Kr&a tovarna celuloze in papirja pokriva 80 odst. potreb jugoslovanskih tiskam po časopisnem papirju. Pri postavljanju ciljev za naslednje srednjeročno obdobje opozarjajo na rastočo h porabo s ki bi ji bili lahko kos, če bi podprli prizadevanja krških papimičatjev za nove naložbe. 5®%« delovna brigada Matjana (njen pokrovitelj je bilo j . p*onir), ki jo je na zvezno Sava ’79 poslala 03 ZSMS^8 ‘J*’6'11*3 k°nfercn" mladinci in mladinke Got na akcijo v občini Velika ni lca Pri Zagrebu dobro pripravljene h jUdi Prepričani, da se domov s«« ar vrnili Praznih rok. Brigada, lav iena iz najboljših mladih de-jVez'r.’ delavk in srednješolcev, je na * nkciji, ki je letos praznovala Osv0jfl n.*co obstoja, presenetila, nja. ie namreč vsa možna priznate D* u0maCo avtobusno postajo so ni. Prijci vrnili na moč razpolože-24 J^rresli so osvojeni trak akcije, vrst n*^kih značk, 24 priznanj in jJjri P°bvaL Povrhu vsega je MDB jjriana Kozine predlagana za dve ni n»-j*.brigadirski priznanji V jese-nje Vi ^°yome^čani dobiB prizna-Veliir ,dim*ra Nazorja in plaketo *eUio oviža> priznanji, ki si ju DajBo^ brigade, osvojijo pa res le '^odstvo zvezne akcije Sava ’79 je nii v °’ ^ bosta ŠU obe priznate... novomeške vitrine. Komandant tlnbnlev^P6^16 *5r'gade -*e bil Ostoja J. FE ZELJ ČUSTVO likovnikov ^Ponedeljek, 6. avgusta, se bodo Lton ♦ dkovne skupine Vladimir na ii^Zbrali v Menjski galeriji in IcatezT*1 ““B^ini prejeli statut, po teitin I"*® b° skupinajrreosnovala v Hed h -° druStV0L Delovni načrt Ult0y“ru8*m predvideva nadaljevanje Ob 5ole jeseni v Novem mestu, ter (jT1 nekaJ izobraževalnih kolonij stavit ° dejavnost, ki obsega pred-koy ®V de’ skupine in posamezni-ln d«8 ra2stayah v domačem kraju god. . , „Po naših izračunih manjka v državi že danes 30.000 ton papirja za revijalni in časopisni tisk,” pravi Zoran Dular, direktor tozda Papir. Pred nedavnim je o teh vprašanjih govoril tudi zboru občin republiške skupščine kot delegat Posavja. »Papirni stroji postavljeni v Krškem leta 1975 so do kraja izkoriščeni potrebe po papirju pa naraščajo letno za 6 do 9 odst. Tako občutno pomanjkanje papirja se letos pojavlja prvič, odkar smo ga leta 1955 pričeli delati v naši tovarni” opisuje razmere tovariš Dular. Ko v Krškem razmišljajo o nujnosti naložb v nove zmogljivosti za papir, jih pri tem spodbujajo tokovi v svetu. V vsesplošnem pomanjkanju surovin (tudi na videz manj vrednega lesa za celulozo) je bodočnost namenjena takim papirnim strojem, ki iz kubika lesa iztisnejo čimveč kvadratnih metrov papirja. To so v svetu znani takoimenovani nižje-gramski papirji Rentabilne .so tovarne z vefiko proizvodnjo. Kot mejo navajajo okrog 200.000 ton papirja. V Krškem že sedaj zmorejo 135.000 ton papirja, poleg tega pa tudi 135.000 ton celuloze. V prid izida bitke, kje naj bi v Jugoslaviji stala takšna tovarna, navajajo dolgoletne izkušnje svojih delavcev in strokovnjakov. Odločitev za Krško naj bi bilo mogoče sprejeti toBko lažje, ker v tovarni Djuro Salaj opozarjajo tudi na možnost, da bi takrat, ko bodo stekh prvi metri papirja z novih strojev, lahko preuredUi stare stroje za izdelovanje ilustracijskega in revijalnega papirja. Ta papir danes v celoti uvažamo za dragocene devi ze. Pri načrtovanju bodočega razvoja opozarjajo v Celulozi na potrebe po embalažnih papirjih. Velik potrošnik tega papirja bo predvsem jugovzhodna Slovenija. Razen tovarne, ki jo gradijo sedaj med Senovim in Brestanico, bo teh potreb še za 25.000 ton. Pri snovanju načrtov za ŠPORT V GRIBLJAH V Gribljah pripravljajo za 12. avgust športno srečanje obkolpskih krajevnih skupnosti in vasi z obeh strani Kolpe. Ekipe se bodo pomerile v vlečenju vrvi, malem nogometu, streljanju in ping-pongu. Povabili so tudi večje delovne organizacije iz črnomaljske občine. Zlasti veliko zanimanje je za vlečenje vni, za kar je že sedaj prijavljenih dvanajst ekg>. PRIZNANJE TUDI HRASTU Dopolnjujemo vest o podeUtvi plaket zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije organizacijam ZZB na našem območja Prejšnji teden je pomotoma izostalo, da je tako plaketo dobila ^tudi organizacija ZZB NOV Hrast pri Suhorja naslednjo petletko ne bi smeli pozabiti na potiskano papirno embalažo. Za dosedanjo usmeritev posavskega gospodarstva je značilna pretirana delovno intenzivna naravnanost. Kapitalno zahtevnejša naložba, kot bi bila ta v krško Tovarno celuloze in papirja, bi zato mnogo pomenila za okrepitev še vedno dokaj revne regije. alfred Železnik veselica. Zoran) PODVIG SE JE ZAČEL Mokronožan Ma rtin Strel je včeraj dopoldan začel z že napovedanim podvigom: v vasi Krka (pri mostu) je zabredel v reko, ki jo bo preplaval v treh etapah. Na 100 km dolgi plavžlni poti bodo dolenjskega plavalnega maratonca v kanujih spremljaB njegovi prijatelji Martinov start je posnela ljubljanska televizija, ogledaB pa so si ga tudi predstavniki Krke, tovarne zdravil ki je nad Strelovim podvigom prevzela pokroviteljstvo. Toča obirala hmelj in jabolka Nad Loko je v petek razsajalo hudo neurje s točo — Klestilo tudi po 40 ha hmelja in lepem sadovnjaku ,,Kaj takega pa še ne,” so ugotavljali v soboto v Goriškovi gostilni v Loki pri Zidanem mostu, pogovor pa nikakor ni mogel skreniti od nevihte, med katero je prejšnje popoldne nebo 20 minut neumorno sipalo ledene orehe. .Avtomobile je bilo ireba porivati po. glavni uUci kot v snegu sredi zime,” so opisovaB ujmo. Pri Ostrovršnikovih so pomagali odstranjevati vodo iz hiše celo gasilci „Skode je najmanj za dva stara mifi- jona,” je tožil sin. Hud naliv s točo, ki je zdivjala s hribov okrog Loke, je bolj afi manj prizadel vse v tem lepem kraju. VeBka škoda bo na 40 hektarih hmelja in sadovnjaku sevniškega ZAČENJAMO NOVO SLIKANICO Prejšnji teden se je zaključila povest o Stezosledcu na sredinskih straneh našega tednika, že z današnjo številko pa lahko vsi, ki radi slede slikanicam, spremljajo Stezosledca, Nattyja in druge poznane junake iz oben naših prejšnjih slikanic pri novih dogodivščinah. Izpod peresa ameriškega pisatelja Jamesa Fenimoija Cooperja prihaja tudi tretja indijanarica »Poslednji Mohikanec11, katere začetek je na vrsti ta teden. Kot za prejšnji dve slikanici velja tudi za »Poslednjega Mohikanca11, da ni povest, napisana zgolj za zabavo, ampak da stojijo v ozadju resnični zgodovinski dogodki, in kar je morda še bolj potrebno naglasiti, v nji nastopajo resnični Indijanci, ne pa izmišljeni, okinčani filmski rdečekožci Prirejeno besedilo spremljajo uspele ilustracije Mikija Mustra. kmetijskega kombinata. »Sadovnjak v Dobravi je bB edini ki nam ga letos ni prizadela slana,” je skrušeno ugotavljal direktor tozda Proizvodnja inž. Srečko ŽvegBč. »Sadje v sadovnjaku je prizadeto 100-od-stotno, v hmeljiščih pa najmanj 45-odstotno.” Vodja obrata Ivan Možic je navedel da bo po vsej verjetnosti izpad dohodka še večji »Sleherna vitica hmelja bo morala vseeno skozi obiralni stroj, ravno tako bo treba kuriti suSinico, zato bo treba hmeljišča dodatno škropiti Tla so tako razmočena, da se je mogoče gibati le s skrajnimi napori Prav bi prišlo Škropljenje iz zraka,” je dejaL skladišči sevni&ega Kmetijskega kombinata v Loki pri Zidanem mostu in še pri marsikateri domačiji je še v soboto na debelo ležala toča, ki je klestila v petek popoldne. (Foto: Zeleznk) Nobena zavarovalnina ne odtehta dobrega pridelka, štiri petine izbranih sort hmelja bi moralo v izvoz. Najhuje pri takšnem izpadu je, ker izgubijo še tujega kupca. Kako grenko bo pivo, bomo po vsej verjetnosti ugotavljaB po ceni kako pa bo z jabolki bomo videli že jeseni ALFRED ŽELEZNIK Do konca tedna bo prevladovalo spremenljivo vre-oldanskem im me, v pope i času se bodo pojavljale krajevne plohe ali nevihte. Večjih ohladi-irv nr hn ....... SIS s stranpoti Pravijo, da je poletje čas zatiš- а, že skoraj brezbrižnosti Za mnoge je najbrž res, nikakor pa ne za vse. Ni jih malo, ki se prav te dni potijo, tudi ko ni pripeke. V kleščah jih imajo nič kaj lahko razrešljive, a neodložljive naloge. Ena teh zapoveduje, da morajo samoupravne interesne skupnosti v ravnanju s stranske na pravo pot Zakaj? Kaj je narobe? Veliko, odgovarjajo kritiki in napake niso samo lepotne, odpustljive. Zanimivo je, da so najglasnejši tisti ki so pri rojstvu samoupravnih interesnih skupnosti pomagaB neposedno. Najprej so napisal zakone, potem pa usmeritev teh skupnosti dobčiB še s predpisi Državna uprava je z namrščenimi obrvmi nenadoma ugotovla, da se vsa dela, ki jih je prej sama opravljala za družbene in nekatere druge dejavnosti prenašajo na samoupravne interesne skupnosti s tem pa se je nanje prenesel tudi njihov stil dela. Ta stil je kaj lahko ugotoviti | so samoupravne interesne skupnosti svoje strokovne službe v glavnem obBkovale z ljudmi ki so prej delali v državni upravi Tako pa je malone v vseh teh skupnostih, ki jih je v Sloveniji zdaj že nekaj nad 1.000, njihove strokovne službe pa štejejo okoB б.000 ljudi Očitno je delavce, ki so prišli v te službe iz občinskih in repubBških upravnih organov, pritegnil boljši osebni dohodek (povprečni mesečni dohodek nad 10.000 dinarjev), čeprav to ni bil edini razlog za »presedla-nje” v drugo službo. Izpraznjena delovna mesta je državna uprava zapolnila z novimi delavci, češ da je zavoljo ustanavljanja samoupravnih interesnih skupnosti čedalje več dela. Temu pojavu mnogi pravijo naraščanje administracije. Naj se s tem strinjamo ali ne, je vendar-le res, da je bU najbolj o9codo-van proizvodni del združenega dela. Nekateri so prav zato hitro dvignili glas in začeU z dvignjenim prstom »delovati” proti sami ideji samoupravnega organi ziranja in načelu svobodne menjave dela. Tak način obravnavanja stanja kajpak nima nič skupnega z resnimi prizadevanji da bi odstraniU stranpoti in vzroke za tako stanje, ki pa so tudi zunaj samoupravnih interesnih skupnosti Pretresti je torej treba bistvo in na podlagi tega natančno opredeliti predmet svobodne menjave dela, hkrati pa zagotoviti da bo v samoupravnih interesnih skupnostih steklo dogovarjanje o programu, obsegu storitev in višini sredstev za svobodno menjavo dela, ne pa, da bodo njihove skupščine (aB ponekod že sami izvršni odbori) odločale o tem kot nekakšni novi organi oblasti Pravdno naj bi razmejili tudi pristojnosti in delo med strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti in organi državne uprave. Menijo, da bi večino del za samoupravne interesne skupnosti lahko opravljale že obstoječe ustanove in službe. Odgovorni organi v samoupravnih interesnih skupnostih bodo moraU čimprej preučiti stanje in predlagati ukrepe Dokler ne bo reStev, ne bo dovoljeno ustanavljati novih interesnih skupnosti in ne zaposlo vati novih delavcev v strokovnih službah. V vseh skupnostih, ki so prekoračile dogovorjene družbene okvire, pa so ustaviH izplačevanje sredstev za osebne dohodke in skupno poraba To pa so resnično take nalo ge, ki zahtevajo več naporov znanja, izkušenj, odgovornosti h časa kot reše vanje križanke k na peščeni jadranski obaU. L Z ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Predsednik republike Josip Broz Tito nadaljuje z vrsto srečanj z uglednimi državniki neuvrščenih držav, s čimer po eni strani obnavlja prakso dialogov iz prejšnjih let, po drugi strani pa pomembno prispeva k boljšemu razumevanju med neuvrščenimi, ki so tik pred pragom svojega šestega srečanja na vrhu, ki bo topot v Havani Po gvinejskem predsedniku Sekou Toureju. se je mudil pri nas še predsednik Sejšelske republike France Albert Rene, ki je sicer svoj obisk v Jugoslaviji začel z nekajdnevnim bivanjem v Sloveniji Plodna srečanja Predsednika sta v svojih pogovorih ugotovila, da ostaja neuvrščenost neodvisno, samostojno in neoblikovano gibanje, ki se lahko uspešno razvija le na osnovi izvirnih načel, sprejetih ob začetku in potrjenih na vseh naslednjih vrhunskih zasedanjih. Cilji in načela politike neuvrščenosti so danes pomembnejši kot kdajkoli poprej za izboljšanje tvornega mednarodnega ■sodelovanja, za reševanje mednarodnih problemov in utrjevanje miru ter varnosti v svetu. Pri tem sta predsednika opozorila, daje treba nenehno ohranjevati in poglabljati enotnost in akcijsko sposobnost neuvrščenosti ter izrazila obžalovanje, da so nekatere neuvrščene države zadnja leta poskušale svoje medsebojne spore reševati z orožjem. Pred havansko konferenco m vrhu morja zato neuvrščeni odstranjevati spore med članicami gibanja in utrjevati enotnost na osnovi izvirnih načel in ciljev politike neuvrščenosti UTRJEVANJE OBLASTI V Managvi in drugih mestih Nikaragve, kjkr so se že pred nekaj tedni uradno predali zadnji oboroženi oddelki nekdanje Somozove garde (nekateri pa se še vedno zatekajo k posamičnim terorističnim dejanjem), se nadaljuje proces utrjevanja oblasti sandinistov. Ii so z odlokom o nacionalizaciji vsega Som oz o-vega premoženja, bank in nekaterih večjih podjetij medtem že nakazali splošne smeri družbenega razvoja Nikaragve po padcu osovraženega diktatorja. Varnost države je trenutno prva naloga, izjavljajo predstavniki začasne vlade, pri čemer poudarjajo, da morebitni nastop protirevolucionarnih sil nikakor ne bi bil možen brez učinkovite podpore in pomoči iz tujine. Hkrati s tem izražajo prepričanje, da se nobena južnoameriška država ne bi upala odkrito podpreti tistih, ki bi v Nikaragvi želeli vrnitev na staro. Drugi največji problem v državi je preskrba, saj bo žetev zaradi nenehnih spopadov in divjanja Somozovih enot letos izjemno pičla. Začasna vlada je že poslala pozive ria pomoč, toda ta doslej - kljub mnogim obljubam z vseh strani - še vedno ne prihaja v večjih količinah. Nikaragva potrebuje - po podatkih Rdečega križa - dvevno okoli 7500 ton hrane in zdravil, dobi pa jo le nekaj deset ton. Začasna vlada pripravlja svojo prvd večjo akcijo, namreč razdelitev zemlje brezzemljašem v okviru napovedane velike zemljiške reforme. Predvsem bodo razdelili vso zemljo, ki jo je imel nekdanji diktator So-moza, čigar bogastvo so, mimogrede rečeno, ocenili na okroglo milijardo dolarjev. Od tega velikanskega premoženja je uspel spraviti v inozemstvo pred begom le manjši del Po zadnjih nepotrjenih poročilih je nekdanji nikaraški diktator na svoji jahti, s katero križari v okolici Bahamskega otočja. JANEZ ČUČEK ■noMni VESOLJA - Strokovnjaki v znanem središču za raziskovanje vesolja v ameriški zvezni državi Kaliforniji še vedno raziskujejo fotografije, ki jih je poslala na zemljo kamera zadnje ameriSce ladnje Voyager 2 m na katen so nekateri dodej še nikoli videni posnetki Jupitra. Na sliki: površina curope, enega izmed Jupitrovih satelitov in posnetek Jupitrovega obroča. (Telefoto: UPI) Kmetje iščejo zemljo za združevanje . Neobdelano zemljo bi lahko obdelali, če bi se podjetneje lotili združevanja ukvarjajo zemljiške skupnosti? - Primer iz Ribnice S čim se V sodelovanju s kmetijsko zadrugo Ribnica na Dolenjskem je 6 združenih kmetov ustanovilo živinorejsko proizvodno dcupnost Pusti hrib, ki bo zgradila skupen hlev za 50 krav molznic. Vseh 6 članov te dcupnosti ima le 18 ha kmetijske zemlje, kar pa je Ciemalo za pridelovanje kime za toliko živine. Predvidevajo, da odo pridobili še 8 ha zemljišč, da bodo imeli 10 ha travnikov, 14 Podobno je moč združevati delo, sredstva in zemljo tudi drugod in za druge namene. V vinogradništvu in sadjarstvu je že več izkušenj, čeprav so nekateri lastniki združili zemljo le za skupno obnovo, potem pa bolj ali manj obdelujejo svoje parcele vsak zase. Najmanj združitev je bilo doslej v poljedelstvu, čeprav je tu več neobdelane ali slabo obdelane zemlje kot v drugih kmetijskih panogah. Kmetje, ki so še navdušeni za kmetijstvo, opozarjajo na neobdelano zemljo, ki je lastniki nočejo dati niti v zakup. Želijo, da bi kmetijske zemljišče skupnosti po občinah podjetneje uresničevale zakon o kmetijskih zemljiščih. V njem je namreč zapisano, da je kmetijsko zem- NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED a ■ ■ ■ 8 ■ ■ Kakšno je (osrednje) vprašanje, ki se je tačas oblikovalo v napeti razpravi na Slovenskem okoli cerkve in človekovih pravic, pri čemer je domnevna beseda (sklepajo po pisanju dela zahodnega tiska) teologa dr. Rodeta, prinešena v emigrantski naši luči, povsem drugotnega pomena? Odgovor ponuja slovenski verski tednik Družina v svojem zadnjem uvodniku. „Ker vidi torej cerkev tudi v obrambi človekovih pravic svoje poslanstvo, ne bo mogla nikoli. »Advokatura” ni potrebna dovoliti, da bi jo kdo skušal na tem področju „diferencirati“, se pravi ob vprašanju, ali naj te pravice brani ali ne, sejati v njene viste razdor. To bi bilo brez uspeha, ker je cerkev na Slovenskem dovolj edina in enotna.” Eno je nesporno: pomemben pogoj za rojstvo demokratične države je bila ločitev države od cerkve, njena emancipacija od religije. Logična posledica ločitve države od cerkve pa je tudi ločitev cerkve od šole. Vsa področja družbenega življenja v socialistični družbi se morajo razviti svobodno, uspošte-vajoč le interese človeka ter družbene skupnosti in njun nemoten razvoj. In spet: izločitev cerkvenih istitucij iz teh področij je nadaljnji pogoj za to, da se bo iz njih z razvojem socialističnih, samoupravnih odnosov umikala tudi država. Ta proces terja od človeka, da samostojno in brez posredništva odloča o svoji dobri usodi, da si z delom svojih rok in misli zagotavlja, ohranja in razšiija svobodo, pri čemer so, kot pravi Boris Kidrič, slovenske katoliške množice tvorec naše svobode, njenih okoliščin in njenih pogojev." Naslednji pomislek že omenjene razprave se dotika (domnevne) ateistične vzgoje na naših šolah. Laične - to da, takšne, kot jo pozna ves civilizirani svet (menda res ne bomo odprii vprašanja o danvinizmu kot jugoslovanski „domislici”?). Izhodiščna usmeritev naše šole mora temeljiti na znanju, ki naj pomaga humanizirati ?vet in osvoboditi človeka. Samo marksizem, ki ne deluje kot teorija in ideologija revolucionarne družbene prakse, se lahko skrči zgolj na ..ateistični svetovni nazor.“ Seveda so to načela, ki jih naša povojna praksa tolerantnega razvoja potijuje, kar pa ne pomeni, da nas ne obkrožajo številne nedoslednosti pri uveljavljanju teh principov. Kdo pa sploh je tostransko nezmotljiv? Celo uvodnik v Družini ni, sicer bi ne bil skeptičen do diferenciacije v RKC na Slovenskem. Kaj pa je drugega odprti katolicizem kot družbena oblika tiste katoliške zavesti, ki spremlja nujnost resignacije glede tradicionalnih aspiracij cerkve po političnem vmešavanju v družbeno dogajanje, ki je opredeljeno z dvema nalogama: „prvič, zagotoviti vsem državljanom svobodo vesti, in drugič, zagotoviti, da verska čustva ne bodo nikogar ovirala pri sodelovanju v socialistični graditvi”. (Kardelj) O teh vprašanjih ni mogoč dialog s cerkvijo in ni potreben z verniki, ker so enakopravni oblikovalci političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Vsakršen poskus ..advokature” v tej smeri bi zatorej' resnično lahko peljal v klerikalizem. Vendar je upati, da je prodor odprtega katolicizma tudi na Slovenskem (že) tako močan, da bo (tudi) z močjo argumentov naše skupne zdajšnjosti preprečil kakršnokoli obliko klenkalističnega prebujanja, da bo torej opravljena krščanska recepcija različnih vrednot, ki jih je ustvarila posvetna kultura in tudi marksizem. MILAN MEDEN ■ ; ■ ■ ■ Ijišče, ki ni ustrezno obdelano, moč odvzeti za dobo petih let in ga dati v zakup sosedu, ki bi ga hotel obdelovati. Ostareli kmetje si poleg tega, da si z neobdelano zemljo zagotove preživninsko varstvo, če jo odstopijo kmetijski organizaciji ali zemljiški skupnosti, lahko pomagjajo tudi tako, da zemljo združijo s sosedi v proizvodno skupnost. Seveda s takimi, ki imajo še dovolj za delo sposobnih ljudi Naše povprečne kmetije imajo le 3 do 5 ha kmetijske zemlje. Za kmečko družino je to premalo, če nima dodatnih dohodkov. Če bi združevali le take kmetije, bi sicer lahko zbrali 10 do 20 ha kmetijske zemlje, toda v taki proizvodni skupnosti bi bilo 3 do 6 družin — torej premalo dela zu vse, če ne bi dobili še druge zemlje. Take zemlje je vsak dan več pri ostarelih kmetih. / TELEGRAMI RIM - V polpraznem Rimu, kije od sobote populacijsko ..razredčen” podobno kot vsa druga italijanska neletoviščarska mesta - polovica Italije je namreč že na počitnicah, druga polovica pa bo z dopustovanjem pričela s prihodnjim vikendom, je novi mandatar za sestavo italijanske vlade Filippo Maria Pandolfi (tod so mu že nalepili etiketo ..samotni jezdec*1) nadaljeval z drugim krogom posvetovanj s predstavniki političnih strank, iz katerih ..namerava” sestaviti nov kabinet • NEW DELHI — Pred indijskim predsednikom Sandživo Redijem bo zapriseglo še deset zveznih in prav toliko državnih ministrov. Pričakujejo, da bodo v kabinet novega predsednika vlade Carana Singa kasneje vključili tudi nekatere predstavnike manjših strank. • MADRID — V glavnem mestu Španije je spet zavladal strah pred bombnimi eksplozijami Po nedavni seriji sedmih atentatov, ki so terjali življenja devetih ljudi, domala sto pa jih. je bilo ranjenih, se kar naprej vrstijo anonimna telefonska opoeo-'rila o podtaknjenih bombah. Madridska policija je sklenila zapreti mestno podzemeljsko železnico, ker so jo opozorili, da so na treh progah podtaknjene bombe. Zaradi varnosti so tudi prepovedali ves avtobusni promet v južnem delu mesta. • TOKIO - Sklicujoč se na poročilo japonske tiskovne agencije KJODO, agencija Associated press poroča, da se je v Pekingu začel deveti krog pogajanj med LR Kitajsko in LR Vietnamom o obmejnih vprašanjih in problemih v odnosih med dižavama. Združevanje zemlje lahko pride zelo prav tudi kmetom — delavcem. Ne le za obnovo nasadov, temveč tudi za pridelovanje pšenice, koruze ali krompirja, kjer je že veliko del moč opraviti s stroji. Pri pšenici skoraj vse. Strojna setev na majhnih parcelah pa je draga. Še dražja je žetev s kombajnom. Ce več sosednjih parcel zasejejo in požanjejo skupno, se strojne storitve močno pooenijo, ročnega dela pa je zelo malo. Tako bi lahko dobro obdelali svoja polja tudi vsi tisti kmetje -delavci, ki jih zdaj zavoljo zaposlitve v tovarni ne utegnejo. Ali je potem še kako opravičilo za neobdelano zemljo? Nobenega drugega resnega vzroka ne more biti kot pomanjkanje organizacije, ki bi se podjetno lotila teh stvari; Veliko pričakujemo od kmetijskih zemljiških skupnosti, ki so jih sicer ustanovili v vseh občinah, a se nekatere še vedno bolj ukvarjajo same s seboj kot s kmetijstvom. JOŽE PETEK tedenski mozaik KRALJI delajo stvari po ^ in to velja kajpak tudi za ki# ce, je komentiral neki londonsB časnik zadnjo prireditev v Buckinghamski palači - ® tančneje rečeno na vrtu Pala<* TU se je namreč zbralo nič m*J kot 8.000 povabljencev, da 111 skupaj s britansko kraljico (nl> skupaj je malce pretrdo reče"1* vsaj na istem vrtu) popili delico ali dve čaja. Ko je časni* na široko opisoval, ki)o izm«* imenitnežev britanske polit#1’1 in poslovne smetane je bil1,1 čajanki, je dodal, da neka«" niso bili v svoji, marveč izpos# ni obleki. Reporterji so nami** dognali, da si je kar tisoč gos10' obleke (malce boljše od „nedw skih”) preprosto izposodilo P® znanem izposojevalcu oblek z' take uradne priložnosti, P1 londonskem podjetju Moss BK* Vsak, ki je hotel tisti dan nosi* izposojeno obleko, je moral o» šteti okoli 500 (novih kajp1* dinarjev v našem denaiju. • • ^ je bil zato vsaj ..imeniten”. • ■ i j • •• TAČAS pa se v Iranu nad# jejo odstopi nekaterih ugledi'*1 vladnih uslužbencev nove ske revolucionarne oblasti. je odstopilo že več guvemefleV: zadnji med njimi zato, ker se J, strinjal „z vmešavanjem nepo^ canih osebnosti v vodenje dri2* in vzdrževanje javnega reda $ miru.” Preprosteje povedan' pomeni to, da so obore gorečneži, ki so sicer fanatik vdani iranskemu poglavafl’ Homeiniju, pogosto vzeli obl«*1 preveč dobesedno in z orožje®* rokah zaustavili na cesttah ^ jih aretirali in jih tudi drug*'1 nadlegovali... Oblast mora t'1 oblast, pa čeprav v ime1111 Alaha. .. • •• A CE smo že pri Iranu d* našnjih dni, dodajmo še zgodb' co o nekdanjem poglavarju t* dežele. Sah, ki je še vedno ’ Mehiki, vendarle ni pozabljen' tako bi bilo mogoče sklepati p' nenadejanem obisku, ki ga Jjj dobil pred dnevi. V njegovo časno bivališče v Guemavac Mehiki je namreč pred nenadejano prišel nekdanji pici sednik Združenih držav Amer#1 Rihard Nixon, ki se je prav tak* proti svoji volji poslovil od „pa .veljniškega mesta” kot za njW iranski šah .. . Prijatelji' se;sp<# najo najbolje v stiski.., /■ Iz zadnje Pavlihe 1 — Bevež, pa tako sl je ielel, da bi bil upepeljen. DELITEV ODGOVORNOSTI V TOZDU DOLENJSKI LIST Št 31 (1564) 2. avgusta sodobnem 'JUR SKOK V RAZVOJU - Za delavce "«danjega obrtnega kovindcega podjetja v Dobo-^ Pomeni tovarna, ki jo gradijo kot tozd TRIMO, prehod na industrijsko proizvodnjo, ampak Predvsem zanesljiv kruh, večjo socialno varnost 81 nova delovna mesta. (Foto: J. Teppey) ODGANJALO „HUDlCEV“ - Bitka za pridelek se je že začela tudi na manjših bojiščih. Kočevdu kmetje poskušajo zavarovati pridelke pred divjadjo na vse načine. Ponekod še uporabljajo staro dobro strašilo, novejši izum pa so dolgi trakovi, s katerimi prepletejo robove njiv. SE EN MOST - Celjski Ingrad je odpri veliko gradbišče novega mostu čez Savo in priključkov pri Radečah. Pridobitve se veselijo tudi v Loki v sevniški občini, ker bo premostil tudi železnico. Tam je doslej namreč ozko grlo za vse kraje pod Lisco.(Foto: Železnik) NASELJE SE SIRI - V novem ribnidcem stanovanjskem naselju Veljko ponovno ropotajo gradbeni stroji. Temelji za tristolpčni blok so že nared, v njem pa bo stanovanj. Blok bo vseljiv drugo leto. Na delavci pri delu. (Foto: J. Pezelj) ZMANJŠALI izgube Y kriki tovarni celuloze in PaPirja „Djuro Salaj" so obrav-Ilavati proizvodne in finančne rezultate v prvih šestih mesecih ejošnjega leta. Tozd Celuloza je * «6.591 tonami celuloze v celo-' izpolnil plan, tozd Palir pa ga ie presegel za 3,4 odst. Tak Proizvodni rezultat je ugodno JTlival na finančnega, saj so vse crneljne organizacije - razen eluloze - ustvarile zadovoljive s*^de. Skupna vrednost vseh skladov znaša 36,8 milijona din, Prav tako pa so izgube iz I. četrtletja, ki so znašale 41,29 bilijona din, zmanjšali na 16,7 •bilijona din. S takšnimi rezultati v it- polletju bi leto zaključili s Pozitivnim izidom, vendar pa ^eh obveznosti še ne bi mogli Pokriti brez kreditov. Na poslovni rezultat I. polletja so vplivale "i* prodajne cene celuloze in Papirja, nižja poraba normativ-materiala in večji izkoristek papirja. M. JAZBEC Več za mokof kruh in cigarete Z moko se je podražil kruh, vendar bodo dokončne cene nekaterim vrstam kruha oblikovali v posameznih občinah — Cigarete regresirajo kruh POSLUH ZA ZEMLJO Kmetijska zemljiška skupnost trebanjske občine je pomagala kmeta vdcem širom po občini. Tako je **d*Pnost sodelovala pri odstranjeva-•*» skal, ki ovirajo obdelovanje na sl?0f hektarih površin okrog jref-Sumberka, in pri izkopu kanala jb Mrzli Luži. Spomladi nameravajo čtbvati pri urejanju struge Radu-jtv bližini Omuške vasi. Leta 1981 ta n^rtu regulacija Jeseničice. Na "Utbodo pridobili sto hektarov semijtšč Če je bilo katero poletje čas brezskrbnih počitnic, zatišja in že skoraj dolgočasja, letošnje gotovo ni Skalile so ga podražitve, najprej skok cen bencina in drugih goriv, prejšnji teden pa še tako rekoč čez noč uveljavljene nove cene za moko, kruh in cigarete. Po vsem tem bomo ta julij vnesli v anale kot začetek globljega poseganja v lastni žep. Začnimo pri moki, ki se je podražila z zveznim sklepom. Bela je po novem pri mlinarjih po 8,22 polbela 6,72 in črna po 5,37 dinarja kilogram. Toliko pa stanejo te vrste moke le v novosadskih mlinih, saj bodo morali odjemalci k tem cenam priračunati prevozne in druge stroške. Zavoljo dražje moke se je, razumljivo, podražil tudi kruh, vendar pod republiškimi taktirkami Zveza je namreč prepustila republikam, da cene kruha določijo po svoje. Tako je v Sloveniji kilogram belega kruha od prejšnjega tedna 8,90, polbelega 7,70 in črnega kruha 6,90 dinarja, medtem ko je nova cena za kruh iz mešanice pšenične in ržene moke, kakršnega pečejo na Štajerskem, 11,50 dinarja. Republika je podražila samo tri oziroma štiri glavne vrste kruha. Kmetijski Voluhar kot zverinica ^ spokojno bi lahko živeli vrtičkarji in vrtnarji, da o ajaijjh in drevesničaijih niti ne govorimo ! Posadiš drevo, j£raviš enkrat za vselej, potem pa čakaš na sad ... To bi bilo, ne bi bilo v pisanem živalskem svetu navidez nedolžne dob 6’ ki tem ljudem jemlje pokoj. Še več: voluhar jim je esedno strah in trepet; če kdo meni, da pretiravamo, naj vsaj ^at prisluhne vrtičkarskemu pogovoru o tej živalci, če se mu pe ljubi vzeti v roke Čapkove knjige. Oev 0St 0 resn* s*va" 1^ ne k° škodila. Voluharje posebno J1"! spomladi in pozimi, ko mu hrane primanjkuje in zmore {Jrejrejdati korenine do 10 let starega dreves a notri v sam les. Nadi drevo pade, če ga zamajemo in konec je z njim. se neverjetno naglo množi: par vdiJi aijev daje venem letu 30 in več potomcev v naravnih razmerah, v kletki ^diSO-kratveč. Pred živii° v značilnih rovih, Iger gnezdijo in se skrivajo 2ato baravnimi sovražniki, ki jim le stežka pridejo do živega. spoD . a*Ca še ved dela drevesničaija, sadjarja ali vrtnarja, če se nei.^'ITle z njim in upa vkončno zmago. Sicerpaje vsak izidza l'‘°ga katastrofa. 0 ^°^k je poskušal že marsikaj, da bi obvar oval svoje rastline £ Podražitev za druge sjrte kruha so dobile v roke občine. Ta čas ni znano, da bi se katera od občin teh podražitev vzdržala. Še vedno pa so v občinah različne cene za kruh enake kvalitete, ker so stroški peke in drugi stroiki povsod drugačni. Pravijo, da bi se v Sloveniji kruh podražil še bolj, če ne bi nekaj denarja k stroškom peke primaknila .republika iz svojega proračuna. Ta denar bo v republiško blagajno prišel od prodaje cigaret, ki so se prejšnji teden podražile z zveznim „ukazom“ hkrati z moko. Nove cene so obveljale za vseh 280 različnih vrst cigaret, ki jih je moč dobiti na našem trgu. Tako je treba z a zavojček drave odšteti 4,80 dinarja. Ibar je dinar, zeta dva, morava pa kar 4 dinarje dražja od drave. _ Cigarete vrste dnna stanejo 9,20 dinarja. Zavojček cigaret kent, Nepravično! Za kmete drugače oblikovati cene pogonskih goriv? Vinogradniki na Malkovcu se že dlje sprašujejo, zakaj ne bi pri ceni za gorivo, ki jim zgori tako rekoč na hrbtu v motornih Škropilnicah, odšteli, denimo, prispevka za ceste. Podobno vprašanje je 23. julija zastavil v slovenski skupščini delegat iz trebanjske občine Drago Sila. Od 14. julija je v sestavi cene nadomestilo za uporabo pest. Znaša skoraj 2,40 dinaija pri litru bencina in 1,80 dinarja od litra plinskega olja. Plačujejo ga kajpak vsi kupci goriv, brž ko prične curljati v posodo. Uredba od prometnega davka goriv tudi ne predvideva izjem. Olajšave cen za gorivo pri pogonu kmečkih strojev bi bilo vsekakor tudi težko izvajati Kdor bi natakal bencin v škropilnico, ga lahko doma tudi npr. v fička. Proizvajalci kosilnic so se pri nekaterih tipih usmerili na cenejši petrolej. Ko naj bi bila košnja na vrhuncu, ga je bilo marsikje težko dobiti Delegat Sila je dejal, da je to pomanjkanje že ogrožalo opravljanje kmečkih del Ob zadnjih popravkih cen so rafinerijam dvignili cene tudi za petrolej. Vmes so morali kmetje natakati dražji bencin, tudi v kosilnice! A. Ž. Pred vabe table/? PreizlcuSen način lova zlasti v zimskem času. V obliki v r J® naprodaj sredstvo fostoksin. Te tabl ete je treba vložiti e' ena zadošča za en rov. Poznan, zelo učinkovit, pa tudi strupen, vnetljiv in celo eksploziven je politanol, iz se v zemlji v dotiku z vodo razvija strupeni fosforov eno voluharjevo bivališče zadošča 5 gramov polita-je sicer mogoče dobiti le s poseb nim dovoljenjem Ceje Ce je sploh še naprodaj, ker je na uvoznem spisku. omenimo, da je pri nas zelo omejena uporaba sicer Zd0 J * omenimo, oa je pri nas zelo 9cro Vinkovi tega pripravka - endrina, saj je z njim dovoljeno Pozjjv! P° površini sadovnjakov in drevesnic le pozno jeseni ali Utiran’ 'n Se to’ ^ so °8rajen* ‘n & n> H>zu tekoče vode. O ju voluharja s pastmi pa bi lahko pisali poseben sestavek. aijevimi zobmi. S cinkovim fosf idom zastrupljene J Inž. M. L. SREČANJE VINOGRADNIKOV Na srečanju vinogradnikov Bele krajine, ki bo v nedeljo, 5. avgusta, v Radoviči pri Metliki, bo vozil poseben Viatorje\ •\vto-bus po naslednjem voznem redu: z avtobusne postaje v Črnomlju bo odpeljal ob 13. uri prek Lokev, Ručetne vasi do Semiča, kjer bo odhod izpred hotela Smuk ob 13,15. Nato bo avtobus peljal prek Gradca v Metliko do vinske kleti, odkoder bo odpeljal ob 13,35. Društvo vinogradnikov Bele krajine vabi vinogradnike, da se udeleže srečanja v čim večjem številu. ^ 31(1564) 2. avgusta 1979 marlboro, vvinston, astor, HB in drugih je po novem 17 dinarjev, cigarete lord, milde sorte, astor mild in druge te kategorije pa so po 13 dinarjev. ODLOČITEV ŠE V AVGUSTU V krški Kovinarski pripravljajo novo samoupravno organiziranost. Doslej enovita delovna organizacija naj bi imela pet tozdov. Z načrtovanimi spremembami želijo doseči tudi hitrejšo specializacijo proizvodnje in se dokopati do učinkovitejše-, ga gospodarjenja ob sočasnem osamosvajanju. Gre za to, da se čimprej osvobodijo vpliva tujih partnerjev, da jih izplačajo in začno gospodariti po svoje. Hkrati bodo navezah tesnejše sodelovanje s tovarno onstran pjihove ograje - s „SOP’ in pa z „IMP’ iz Ljubljane. Prodali 2000 izdelkov „Dnevi Gorenja" naj bi .prebudili' domače trgovce V nedeljo so v športni dvorani zaprli tritedenski sejem „Dnevi Gorenja”, na katerem je Gomje prikazalo proizvodni program vseh svojih tozdov, kar je bil tudi njihov osnovni namen. Seveda je bilo vse razstavljene izdelke moč tudi kupiti. Vodja sejma, Tone Založnik, je povedal, da so se za Novo mesto odločili, ker je celotna Dolenjska po njihovih raziskavah tržišča zelo slabo preskrbljena s pohištvom, izdelki bele tehnike, tako da ljudje odhajajo kupovat v Ljubljano, Zagreb, Velenje, Maribor in še kam - tja pač, kjer želeno lahko dobe. Sejem je imel torej tudi namen prebuditi dolenjske tigovce. Sejem je v celoti zelo dobro uspel, saj so ljudjen e novomeške okolice in vseh koncev Slovenije kljub dopustniškemu času pokazali veliko zanimanja. Med skoraj 2000 prodanimi izdelki prednjačijo kuhinjski elementi iz opuščenega programa pea-hrast, ki so bili na voljo po stari ceni in zato tudi do 60 odstotkov cenejši od novih. Najmanj zanimanja pa je bilo za izdelke kmetijske mehanizacije, saj so prodali le en primerek. Z. LINDIČ Sejmišča BREŽICE - Na sobotni sejem v Brežicah so rejci pripeljali 393 prašičkov, od tega so jih prodali 249 po 40 dinarjev za kilogram žive teže. Starejših prašičev ni bilo naprodaj. NOVO MESTO - V ponedeljek se na sejmišču ni dogajalo nič posebnega; promet je bil običajen, pa tudi cene se niso dvignile. Rejci so ponujali kupcem 286 prašičev, prodali pa so jih 135. Mlajši prašički so šli po 700 do 1000 dinarjev, nad 3 mesece stare živali pa so prodajali po 1010 do 1900 dinarjev. M M > M M M S S S ! M N 5 EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja- Tit Doberšek Prednosti cisterne dela tečejo po programu, posode 4 bodo postavljene in sposobne za 0 Pri metliški zadrugi že več let uporabo letos konec avgusta. ugotavljamo, da je vinska klet premajhna, da jo je potrebno povečati Pri načrtovanju obsega bodoče kleti izhajamo iz vinorodnih površin v Beli krajini. Podatek, da je v obeh občinah okrog 1.300 da potrebuje Bela krajina vinsko klet s 500 do 600 vagoni vinske posode. (1 vagon= = 10.000 1). Vinska klet, kakršna je v Metliki in ki predeluje grozdje, neguje in • stekleniči vino, naj bi imela po današnji tehnologiji za dve letini vinske posode. Novo vino, ki ga s trgatvijo dobimo je zrelo za stekleničenje glede na sorto, kvaliteto, letnik in vrsto vina nekako od januarja do junija. Ves ta čas teče prodaja starega vina. Prerano stekleničenje mladega vina se negativno odrazi na kvaliteti. Trenutno je posode v kleti za slabih 200 vagonov, zato je kletarjenje zahtevnejše, bolj tvegana Skladiščenje vina v ostalih kleteh povečuje težave in veča stroške. Zaradi vsega povedanega se je zadruga odločila za poveč a-nje vinske posode in za novo sprejemnico za grozdje. VINSKA POSODA V izdelavi je za 1.300.000 1 čistem iz nerjavečega plemenitega jekla. Cisterne bodo stale v obstoječi kleti - tunelu - na dolžini 70 m in bodo tako oblikovane, da bodo čimbolj izkoristile kletni prostor. Do sedaj so na istem prostora stale lesene kadi, ki so dotrajale in so nudile prostora samo za 220.000 1. Nova vinska posoda je velika peidobitev. Nerjaveče, plemenito jeklo je največja pridobitev v vinarstvu (kletarstvu) v zadnjih 50 letih. Znano je, da se mošt med vrenjem ( posebno beli) ne sme segreti, ker zgubi sortno aromo in vino kasneje nima sortnih značilnosti. Jeklo kot dober prevodnik toplote, saj oddaja toploto do 250-krat hitreje od lesa, omogoči, da se mošt sproti ohlaja in vrenje v jekleni posodi poteka mirneje. Ostale kvalitete in prednosti plemenitega jekla pred ostalimi materiali za izdelavo vinske posode (les, plastika) so: - lahko vzdrževanje, visoka stopnja mehanizacije, neomejena življenjska doba itd. Cisterno iz nerjaveče pločevine si lahko predstavljamo kot vdiko steklenico, saj je vino v njej neprodušno zaprto. Ko doseže vino največjo kvaliteto, se mora stekleničiti, sicer mu kvaliteta pada. V jekleni cisterni lahko zaustavimo nazaželjene okvare in lahko ohranimo vino dalj časa, veliko let, ne da bi se poslabšalo. Vse to je narekovalo, d^ smo se v zadrugi odločili za najkvalitetnejši material. Izvedbena NOVA SPREJEMNICA * ZA GROZDJE »I smo upoštevali predvsem kvalite- 0 to bodočega vina. Znano je, da 4 mora grozdje priti v čim krajšem p času od vinograda do robkalnika J za grozdje. Idealno bi bila da na 0 tej poti grozdje potuje manj kot 0 2 uri. Sprejemnica grozdja mora J biti sposobna prejeti grozdje 0 takoj, čim pride pred klet, ča- 0 kanje slabša kvaliteto vina pred- j vsem, če je grozdje poškodo- 0 vana le-to pa se najbolj ohrani v 4 majhnih posodah. Plastični 0 zaboji so zelo primerni za trga- J| tev in transport Razkladanje je 4 ročno, toda kvaliteta vina in 0 zdravega grozdja je znatno j boljša. Transport grozdja v pon- J javah na traktorju ali kamionu je 0 cenejši, razkladnje grozdja je J hitro, saj se lahko prekucne 0 naenkrat v sprejemni bazen, 4 toda grozdje v takem razsutem J stanju se gnete in po navadi vre 0 že med transportom. Z novo 4 sprejemnico grozdja bomo pri- 0 siljeni organizirati dovoz v maj- 4 hnih posodah. Kako je potekal ^prejem 0 grozdja? Možno ga bo razklada- J ti na 4 vsipnicah. Dve vsipni 0 mesti bo upravljal preko ko- 4 mandne plošče en delavec, ki bo J vklapljal stroje in oddal vino- 0 gradniku kartico, na kateri bo J avtomatsko odtisnjena teža 0 grozdja in sladkorna stopnja. 4 Vinogradnik bo lahko odčital 0 težo grozdja in sladkorno stop- 0 njo tudi na avtomatih, na katere ^ nima vpliva delavec, ki tem stro- 0 jem streže. Na osnovi podatkov, 4 predvsem zdravja grozdja in 0 sladkorne stopnje, bo delavec 0 lahko usmeril grozdje, ko bo že J razpecljeno, v vrdno posodo z 0 boljšo odnosno slabšo kvaliteto. 4 S tako opremo bo imda klet 0 možnost ločiti vino boljše kvali- 0 tete od slabše. Na ta način bo 4 možno tudi bolje plačati grozd- 0 je, ki je bilo zdravo in z visoko 4 sladkorno stopnjo in obratno. 0 Omenjena oprema bo kombi- 0 nacija francoske in nemške. 4 Gradbena dela potekajo po do- 0 govorjenih rokih. Nemška opre- 0 ma že prihaja in bo montirana ^ pravočasna Francoski proizvaja- 0 lec opreme ne bo uspd izdelati v 4 času, da bi bila montirana pred 0 letošnjo trgatvijo. Odveč je vsaka bojazen vino- 0 gradnikov, da klet ne bo sp o- 4 sobna grozdja prevzeti, saj se bo 0 kljub nedokončani sprejemnici 0 grozdje lahko oddajalo na 4 J vsipnicah, medtem ko so ga lani 0 samo na eni 4 JULIJ NEMANIČ, dipl. ing. agr. S 4 Z/####//####//######■ DOLENJSKI LIST Slikarji v zatišju partizanskega Roga Včeraj se je začela 9. Dolenjska slikarska kolonija — V ponedeljek bo ekstempore v Metliki — Dela 12 slikarjev na krajšem ekstemporu v Metliki, dela pa bodo na ogled še isti dan, ko bodo odprli razstavo v metliScem Novoteksovem-tozdu. Novoteksje pokrovitelj devete Dolenjske slikar&e kolonije, ki se je začela včeraj, končana pa bo v petek, 10. avgusta, s tradicionalnim zaključnim srečanjem ustvarjalcev in organizatoijev. Na pobudo Franca Lesko&a - Luke bodo udeleženci letošnje kolonije slikali znamenite kraje na partizan&em Rogu in Bazo 20, in to z dokumentiranimi pocedi in umetniško svobodno interpretacijo Prof. Andrej Pavlovec, ravnatelj škofjeloškega muzeja, ki neposredno vodi Dolenjsko slikarsko kolonijo že od njenega začetka, pravi, da gre tokrat za zanimiv podcus, hkrati pa tudi za izjemen napor slikarjev, saj se bodo morali do motivov voziti po 20 km in več, kolikor je, denimo, do Baze 20 iz Novega mesta, kjer bodo nastanjeni v hotelu Metropola Poleg slikanja motivov, kot so Baza 20, Stare žage, Črmošnjice in drugi kraji, znani iz NOB, bodo imeli udeleženci kolonije še dodaten program. V soboto, 4. avgusta, bodo predvidoma gostje pri pokrovitelju - mecenu Novoteksu, nakar se bodo skupaj odpeljali na Bazo 20. V ponedeljek, 6. avgusta, bodo slikali Devete Dolenjske slikarske kolonije se udeležuje dvanajst slikarjev: Pavle 1'loijančič, Rudi Goijup, Lojze Kirbiš, Martina Koritnik, Kamilo Legat, Dušan Lipovec, Marino Mahnič, viado Potočnik, Mirna Pavlovec, Rafael Potrebuješ, Marjanca Prelog in Tone Tomazin. Nekateri med temi so v tej koloniji že ustvarjali, večina pa je prišla v ta del Dolenjske prvič. j. z. „Horuk” za čisto vodo Avgusta bodo v Metliki brigadirji pomagali pri izgradnji kanalskega zbiralnika do čistilne naprave Letos so tudi v Beli krajini zapeli krampi in lopate na re-publi&i mladinici delovni akidji „Bda krajina ’79“. Metlika, ki pridne mlade roke še kako potrebuje, bo sprejela 3. Bomo energetsko osamljeni? Delegati Posavja so opozorili na vrsto važnih stvari na zadnjem zasedanju zbora občin republiške skupnosti Delegati iz Posavja so na zadnjem zasedanju zbora občin republišce skupščine opozaijali na maisicaj. V Posavje, denimo, sega krak jugoslovanskega daljnovoda 380 kV, ki bo vključeval jedrsko centralo. Ob tem velikem energetskem objektu pa bosta Posavje in z njo vsa Dolenjska ostala ,£ejna*‘ energije. Doslej namreč ni predvidena transformacija na omrežje 110 kV, s katerega se lahko napajajo. Posavskim delegatom se tudi ne zdi smotrno, da je v repubHScih analizah možnosti bodočega razvoja veriga savskih elektrarn zožena le na „eno do dve”. Posavje postaja vse pomembnejša slovenska industrijska cona. Dosedanje plinovodno omrežje se ga ogiba v velikih lokih. Ne bi smeH zanemarjati morebitne priključitve na hrva-Se v nečem posavski delegati strniti vrste z drugimi Zoran Dular iz Krškega meni, da bi morali v vseh občinah vzdolž avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti vzdigniti glas, Predvideni občasni počasni pasovi na tej cesti niso rešitev. „Vsi smo videli, kaj je za te kraje nekoč pomenila ta cesta. Njeno nazadovanje nas bo slej ko prej resno omejevalo pri razvoju. Skupna akcija občin ob cesti, da stanje vendarle spremenimo, je nujna,” meni delegat Dular iz Kr Sc ega. A. 2. izmeno, ki bo tri tedne, od 5. do 26. avgusta, kopala ter zasipavala kanale p*i izgradnji kanalskega zbiralnika C v južnem delu mesta — od tovarne Novoteks do čistilne naprave. Mladi Novogoričani in Sežančani bodo v 9000 delovnih urah nakopali v dolžini 1463 metrov 2305 m3 zemlje. Investitor te pomembne in nujne pridobitve za mesto ob Kolpi bo Komunalna skupnost Metlika, vrednost celotne investicije bo po predvidevanjih znašala 4,454.000 din. Prispevek delovnih brigad bo velik, saj bosta opravili za 1,811.000 din zemeljskih del Strokovni nadzor in polaganje cevi bo opravilo Transportno gradbeno podjetje iz Metlike. Dve soboti, 11. in 18. avgusta, bosta udarna dneva, na katerih bo sodelovala tudi mladinska delovna brigada iz-domačega kraja, uslužbenci družbenopolitičnih organizacij ter 100 vojakov iz črnomaljske vojašnice. Hkrati pa so vabljeni na udarniško delo tudi brigadirski veterani in ostali občani M. BEZEK Jesen bo skopa Letos ne bo nikjer bogato pogrnjene mize — Malo V brcžiiki občini je 1143 ha vinogradov. Letina slabo kaže. Nadejajo se, da bodo natrgali celo za dve tretjini manj, kot so pričakovali. Največ škode je naredila pozeba, za njo pa še suša in toča. Suša je prizadela mlade nasade, ponekod na lažjih tleh pa je prišla do živega celo odrasli trti Sadjarji si prav tako ne obetajo bogato pogrnjene mize. V intenzivnih nasadih jim je ostala komaj tretjina pridelka. Ponekod jim je že pozeba ogromno pobrala, na primer v ribezovih nasadili Veliko Scodo so utrpela ozimna žita. Pridelek pšenice je zaradi suše za tretjino manjši od normalnega. Računajo, da bo tudi krompirja in koruze za 35 do 40 odst. manj kot ob normalnih letinah. Pri 2500 ha, kolikor je v brcžiiki občini s koruzo zasejanih površin, pomeni to precej okrnjen dohodek. Koruza ponekod zaradi suše sploh ni vzklila, zato so 15 odst površin na novo zasejali in tako povečali pridelek silažne koruze. Kromphju je škodila najprej suša, potem ga je zaradi pogostega deževja napadla še plesen, da so ga morali kmetje dodatno 9cropiti To je podražilo že tako skromen pridelek, saj ga je vzelo kar tretjino. Zelo so prizadeti živinorejci, ker jim bo manjkalo krme. Detelje in sena so nakosili tudi do 40 odst. manj, kot so pričakovali, preden jim je požgalo travnike. Redili bodo manj živine in prašičev, toliko, kolikor je bodo lahko prehranili J. TEPPEY V j Za »zdravje” kmetijskih strojev Metlika ima sodobno mehanično delavnico za popravilo kmetijske mehanizacije leo omrežje. nečem skušajo REŠIL GOREČEGA MOTORISTA 35-letni Alojz Mrcu iz Tlake pri Gabrovki je v soboto popoldne vcell neregistrirano motorno kolo proti Veliki Loki Zaradi ni hitrosti ga je v ovinku pri itimeme ali Loki ob srečaiju s traktorjem zaneslo v desno, pri tem pa je podrl cestni smernik in trčil v drevo. Motor se je takoj po nesreči vžgal, plameni pa so zajeli tudi Mrcaija. Na srečo je hitro in prisebno posredoval voznik traktoija Ciril Sotlar iz Mačkovca, ki je ogenj pogasil Že dalj časa je bflo jasno, da mehanična delavnica za popravilo kmet^dtih strojev metlUke kmetij &e zadruge v starih in neustreznih prostorih v Mestnem logu ne more zadovoljiti Eotreb po teh storitvah, saj je ila to edina taka delavnica ne samo za celotno metii&o občino, marveč tudi za sosednjo območje Hrvafce. Pred kratkim je tozd kmetijske zadruge Vinska klet odprl sodobno dvorano, v kateri so za tovrstna mehanična dela veliko boljši pogoji Da je bik) to res potrebno, pove podatek, da od Novega mesta do Dobra osnova za naprej Kako zagotoviti nadaljnji razmah krške občine — Zunaj smernice novega srednjeročnega načrta Kriki občini ni mogoče oporekati smelosti pri razvoju. Po najbolj pogostem merilu, doseženem družbenem proizvodu na prebivalca v republiki, se je med 60 sloven&imi občinami povzpela že na 22. mesto. Z vso odgovornostjo so se lotili nalog pri načrtovanju novega srednjeročnega obdobja. Karlovca ni druge servisne delavnice za popravilo traktorjev razen metliške. Me tliška delavnica oziroma kmetijska zadruga je že Zelenila pogodbo z beograjsko tovarno IMT za servis njihovih traktorjev, poleg tega pa bodo v Metliki opravljali tudi servise za kosilnice BCS, prav tako je za njihove storitve zainteresirana tovarna Ursus, podobni pogovori tečejo i tovarno Tomo Vlnkovič iz Bjelo vara za traktorje pasquali in z Zetorjem. Nova mehanična delavnica ima najsodobnejšo opremo za popravilo kmetijske mehanizacije, kot dopolnilo pa popravljajo tudi tovorne in osebne avtomobile. Zlasti s kmetijsko mehanizacijo bo imela metHSca delavnica več kot dovolj dela, saj je samo v metliški občini okoli 350 traktorjev, 290 kosilnic BCS, 55 samonaldadaik za seno ter 14 strojnih skupnosti za koruzo, krompir in silažo. Če prav se zavedajo, da so se podali v veliko investicijo - nova dvorana z opremo je stala okoli šest milijonov dinarjev - in da imqjo do sedaj zlasti s servisiranjem traktorjev dokaj slabe izkušnje zaradi togega odnosa proizvajalcev (tovarna na primer a popravilo, za katerega je potrebno pet ur dela, prizna in plača samo eno uro, ostalo pa gre na stroSce lastnikov, ki tega marsikdaj nočejo razumeti), so prepričani da so se prav odločili, saj je Bela krajina res potrebovala tako specializirano delavnico. A. BARTELJ Za ločena zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine v ponedeljek so delegati prejeli nad 60 strani obsegajoče gradivo z oceno sedanjega trenutka in bodočo usmeritvijo. Razprave o tem gradivu, predvsem pa obdelava posameznih nalog utegnejo zaposlovati koga tudi med dopusti. V iztekajoči se petletki bodo presegli načrtovano rast družbenega proizvoda. Znane so številne pomembne naložbe, izvedene zadnje leta. Naj je bil vpliv inflacije še tolikšen, ne more izničiti uspehov. Sleherni delavec naj bi že letos ustvaril 830 tisočakov celotnega prihodka, kar je nad 67 odst. več kot leta 1975, ko so iztekajoči se načrt zastavili. Porast je še večji pri dohodku - 97 odst, največji pa bo pri čistem dohodku - 107,7 odst V novem srednjeročnem obdobju, priprave nanj po vsem videzu prehitevajo aktivnost v drugih občinah, želijo graditi na kakovostnih dejavnikih. Sestavljalci smernic opozarjajo na pomanjkanje delavcev. N? priliv od drugod ni mogoče računati Preusmerjanje v DOLENJSKI LIST , intenzivne naložbe postaja nujnost. Vso pozornost zasluži napotilo, kjer omenjajo prizadevanja za večji razvoj manj razvitih delov občine. Posebej so omenjeni predeli manj razvitega gorjanskega, bohorskega, brestaniškega dela občine, območji Ravne-Zdole in Veliki Trn-Raka. Kakšna bo dokončna podoba novega srednjeročnega načrta, bo v mnogo čem odvisno od aktivnosti delegatov, ne zgolj strokovnih služb. ALFRED ŽELEZNIK KAKO NA DELO? Vaščani Bojancev si že dalj časa prizadevno za urejen prevoz delavcev v Črnomelj. O tem so že tekli pogovori z Viatoijem, kjer so obljubili, da bodo to uredili, vendar s tem še ni nič in se mora vsak znajti, kot ve in zna. PREHITEVANJE V SMRT V petek malo pred deseto je Marcel Smutny z avtomobilom Švicarske registracije pri Stefanu prehiteval tovornjak s prikolico, ko mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Branko Rokavec iz Šentruperta. Pri čelnem trčenju sta se ranila oba voznika in sopotnici in so jih prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je Marcelova žena Bona še istega dne podlegla poškodbam. Škodo so ocenili na 120.000 din. Zapišemo še, daje bil zaradi nesreče promet na magistralki zaprt polni dve uri in preusmerjen na regionalno cesto Trebnje-Stefan. Bogata revolucionarna tradicija na Dolenjskem Piše: Franček Saje [£] Celo klerikalne ..Dolenjske novice" so morale priznati, da se je praznik 1. maj ..obhajal v Novem mestu v prav slovesni obliki kakor še nikdar poprej. Vse prodajalne so bBe zaprte cel dan, obrt je počivala, gostilne in kavarne so bile odprte le od 12. do 14. ure in zvečer od 19. ure dalje. Tudi gimnazija in ljudske šole so praznovale 1. maj s pouka prostim dnevom. Raz hiš so plapolale zastave. Vreme je bilo lepo in gorka Nerednosti ni bilo nikjer opaziti** Tajništvo JSDS je 8. maja poslalo Jožefu Pirnarju ...zaželena navodila in okrožnice za krajevne politične organizacije naše stranke.** Pirnar je tajništvu JSDS takoj odgovoril: ..Navodila za ustanovitev krajevne organizacije sprejeta. Nekaj pa še vedno pogrešam, to je, kako naj se voli odbornike za omenjeno krajevno organizacija (Naj se pošlje v vsako vas volilne listke samo organiziranim ali tudi onim drugim?) Namteč pripravljalni odbor je že izvoljen. Sedaj se morajo izvršiti volitve za odbor, kateri bo imel redno svoje seje in posvetovanja. Imena pripravljalnega odbora lahko pošljem tajništvu na razpolago. Ali sedaj v kratkem bom razpisal volitve in bom le te Vam sporočil. Imena Ta KRKA PROSTA UČNA MESTA! „KFKA" tovarna zdravil NOVO MESTO n.sol.o. KADROVSKO SPLOSNA SLU2BA na osnovi sklepa odbora za medsebojna razmerja razpisuje za šolsko leto 1979/80 naslednja prosta učna mesta z* učence v gospodarstvu: — 8 MEST za uk obratnega električarja', — 2 mesti za uk mehanika za elektroniko, — 8 mest za uk strojnega ključavničarja, — 2 mesti za uk ključavničarja, — 6 mest za uk strugarja Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki so uspešneje zaključili osnovno šolanje in niso starejši od 17 let ter » zdravi » Kandidati naj predložijo naslednje dokumente: — prošnjo za učno mesto, — zadnje šolsko spričevalo, — izpisek iz rojstne matične knjige, — izpolnjen obrazec DZS 1,65 (prošnja za štipendijo) o dohodkih staršev, premoženjskem stanju ter o prejemanju otroškega dodatka Kandidati naj pošljejo svoje dokumente na naslov: „KRKA" tovarna zdravil Nlovo mesto -Cesta herojev 45, kadrovsko splošna služba — izobraževalni center, od dneva objave do 30. avgusta 1979. V J DO Emona—Dolenjka Novo mesto objavlja za šolsko leto 1979/80 kadrovske štipendije za naslednje šole: 1. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA: 2 ŠTIPENDIJI ZA PRVI LETNIK, 2 ŠTIPENDIJI ZA TRETJI OZ. ČETRTI LETNIK; 2. UPRAVNCrADMINISTRATIVNA ŠOLA: 1 ŠTIPENDIJA ZA TRETJI LETNIK; Zi, wSni Pred &ina Obču in Sa obrti jih J hišan načrt druži Cl ■ V št. D zapis ?anki anter Plat dal t Prej. bilo £e s tako Prav, difc( orgai obči •z C 3. VISOKO EKONOMSKA KOMERCIALNA ŠOLA V MARIBORU- /. STOPNJA: 1 ŠTIPENDIJO ZA FINANČNO SMER, 1 ŠTIPENDIJO ZA KOMERCIALNO SMER. Kandidati za razpisane štipendije naj pošljejo izpolnjen obrazec 1,65 DZS, prošnjo 's kratkim življenjepisom in zadnje šolsko spričevalo do 15. avgusta 1979 na naslov: DO Emona Dolenjka, Novo mesto, Glavni trg 28. vseh članov Vam pa navajam v nastopnem...“ Do tedaj je Pirnar zbral 50 članov: po enega iz Smolenje vasi in Ragovega, dva iz Boričevega, tri iz Vinje vasi, štiri z Broda, po deset s Praproč in Vrha, v Regrči vasi pa je pridobil že devetnajst članov JSDS. Toda to je bil šele začetek. Pirnarje na koncu svojega odgovora opozoril: ,.Torej to so člani te krajevne organizacije. Sedaj, ko bo odbor izvoljen, bo lažje delati in agitirati za našo stvar. Sedaj .bi bilo tudi nujno potrebno, da bi jaz priredil tu po Dolenjskem namreč v naši občini več shodov; potem dobimo članov dovolj. Vedno in vedno prihajajo k meni zavedni fantje in možje in me vprašujejo, kdaj da bom vendar zopet enkrat sklical shod, da bodo oni skrbeli za svoje okraje in agitirali za oba lista in organizacija (Prosim torej, ako bi mogel priti eden ali drugi, da napravimo zopet en velik shod, kakor je bil zadnji) Prosim tudi za pojasnila, kako kaj stvar zaradi vojščine, ker sedaj smo pozvani na orožne vaje.. Tajništvo JSDS je 12. maja sestavilo odgovor Pirnarju. Ker pa je zvedelo, da je bil aretiran, je nekoliko dopolnjen odgovor poslalo Francu Drenku z Broda 33 pri Novem mestu. V začetku mu je na Pintarjevo vprašanje dalo navodila, kako naj volijo krajevni odbor JSDS, in dodalo: sodrug Pirnar baje aretiran. Če je temu res tako, Vas prosim, da nam sporočite vzrok aretacij e.“ Orožniki so Pirnarja res aretirali 10. maja, ker je govoril, da je fronta na Koro&em razbita, kar je bilo celo resnično. Ker so o tem govorili tudi mnogi drugi in jih zato niso zapirali, je bilo Pintarjevo govorjenje le dobrodošel povod za aretacijo. Pravi vzrok pa je bil v tem, ker je bil Pirnar ugleden in vpliven človek ter spreten agitator, postajal pa je tudi uspešen oiganizator puntarskih kmečkih množic. Tako njegovo politično delo so meščanski oblastniki hoteli na vsak način preprečiti Ker niso mogli Pirnarja obtožiti nikakega ..hudodelstva**, so ga morali že 23. maja izpustiti iz zapora. Da se ne bi doma še naprej ukvarjal s politiko, so ga vpoklicali k vojakom in ga dlje kot druge zadržali v vojašnici v Celju. To se je dogajalo takrat, ko je bilo v stari Jugoslaviji še največ političnih svoboščin. Toda meščanska oblast se je zavedala, da se ji tla še majejo pod nogami Zato je z različnimi pretvezami omejevala demokratične politične svoboščine in preganjala samoraslo revolucionarno gibanje. Zlasti si je še prizadevala, da z vsemi sredstvi prepreči organiziranje tega širokega, toda nepovezanega ljudskega gibanja. Pintarjeva oddaljitev z Dolenjskega in njegova dolga izolacija v celjski vojašnici je bil uspel policijski ukrep, ki je vplival na političen razvoj na Dolenjskem. Zavrl je nameravano in tudi že začeto organizi- ranje revolucionarnega kmečkega? banja. Socialna demokracija je 'J delo ponovno začela šele febru«* 1920, ko so se politične razmer«' slovenskem podeželju že mo#' spremenile, ker jo je v organiziral kmetov prehitela nova Samostoj^J kmečka stranka. Zatorej je izloči^ Pirnarja iz političnega življenja * Dolenjskem in preprečitev, da bif puntarski kmetje oiganizacijsko Pj vezali in s tem strnili svojo do®? razdrobljivo silo, prva dobljena b ka slovenske buržoazije proti revoJJ cionarnemu gibanju med kmečki in delavskimi množicami . Pod pritiskom revolucionar*1' množic in levega krila v vodst< slovenske socialne demokracije J! JSDS sicer začela nag la ša ti, da stranka revolucionarnega prol®^ riata“ živi „v tradicijah in idej®„ revolucionarnega socializma- •' „Naprej“ je v uvodniku 18. janu*" 1919 opozarjal, da se snuje mo^. blok buržoaznih strank. Zato JSDS ..podeseteriti svoje organif torično politično in strokovno & lo“. Vsi se naj strnejo „v vr>* revolucionarnih borcev in kadar P' de vaši doba pa pogumno in zafl1, ’ K dolž Svoji deja Gor na ' nek; naše Zaki ' G tnoj iak ppn nos si i Pot ?os ( te in? 1? me VOS n« Pn tty h be sa z’ Gl VSi nc M m ve Pi % m ni Sl in zavestno magari na barikade. ne verujemo več v evolucijo, na$ cj! je revolucija**. In to je „Nap™ natisnil s krepkimi črkami Na zborovanju zaupnikov kl6^ kilne stranke 16. januarja 1919 J dr. Janko Brejc, takratni poverjei^ I za notranje zadeve, ki je postal predsednik deželne vi*® razlagal, da je „treba vzajenuw delovanja, da se zatre vsak p0-^ boljševizma že v kali Ta boljše se je namreč tudi že raznesel n deželi; doslej so bili le posatn6* pojavi š 31 (1564) Z jvjLSta Odpad ne sodi v naselje Naj bi res izničili boštanjsko obrtno cono? Zidava posega tudi po lepih po-p Ju^' na Boštanjskcm poiju. J leti je sevniška občinska skupni* na mec* železni3co progo, finsko cesto v Dolenjem Boštanju avo določila obrtno cono. Nekaj jj/1™*1 delavnic je že zraslo, nekaj ... * bo. Tudi s stanovanjskimi '«mi Ob robu te cone je bilo v '-rtu zarisanih nekaj parcel za beno industrijo. Navsezadnje ni zamolčana imena št Sev niški paberki v 26. • dolenjskega Usta je bil objavljen ,j P's 0 sPoru med menoj in tov. , m ®lasom zaradi televizijske ene, vendar brez imen. Druga dal ..mec^'je Je takale: anteno sem Dr ' v k'er 561,1 j° 'me* *e tr* *eta vj.eJ' Vojno sem se šel takrat, ko je 0 treba! ln še napotek tov. Blasu: tak86 odškodovanega in je jpra° globoko prepričan, da ima naj P°*^e zadoščenje na so na pa da pisori vsp.rr .organom od kraje' Pbčine do republike. IVAN BOŽIC Sevnica to nič slabega, saj se kraj posebno po izgradnji mostu čez Savo zliva z industrijsko Sevnico. Vprašanje je seveda, kakšna industrija bo prišla sem. Trenutno si pri občinski upravi prizadevajo pripeljati v Dolenji Boštanj DINOS. Vabijo posamezne lastnike zemljišč, ni se mogoče upreti videzu, da po načelu ,,kogar bo pač lažje prepričati” (beri prisiliti!). Menim, da ni zgolj stvar zasebnikov, ali je kdo pripravljen prodati kaj zemlje, temveč vsaj toliko tudi krajevne skupnosti, ki ji ni vseno, kakšno ..industrijo” bo dobila. Zbiranje odpadnih kovin in drugega materiala je sicer hvalevredna dejavnost ob vsakodnevnem pomanjkanju surovin, to pa seveda ne pomeni, da spada v Dolenji Boštanj. Morebiti bodo res postavili ograjo in še kaj; podobno je tudi v Brežicah pri postaji, pa je pogled kaj klavern. Ali znamo priti pred zbor občanov samo takrat, kadar gre za referendum, ne pa tudi ko gre za okolje? Zakaj se ne bi javno dogovorili, ko je čas, ne pa šele, ko naj bi spet ..sanirali” nekakšno objektivno ..višjo silo”? ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56 1 Osnutek r 12 L) še zori Zakonski osnutek o kulturnih skupnostih bodo dopolnili, razprava o njem pa je podaljšana do jeseni — Bodo kulturne skupnosti poslej kaj bolj zagrete za obravnavo? Osnutek novega zakona o prave, ena od še stih je bila tudi v kulturnih skupnostih še ni zrel, N°vem mestu, skupščina republiške da bi ga proglasili za predlog kulturne skupnosti tud. n. mogb . . i .. . n drugače ravnati. Čeprav na teh raz-zakona m poslal, v sprejem. Po bilo UPORABLJALI BI, DELALI NE Lastniki vinogradov naStražnjem vrhu in Doblički gori so se pred dvema letoma dogovorili, da si bodo zaradi lažjega dostopa z vozili zgradili novo pot. Zemljišča zanjo so posamezniki odstopili brezplačno. Dogovorili so se tudi, koliko bo vsak uporabnik nove poti prispeval denarja in dela. Večina uporabnikov je obveznost izpolnila, nekateri so jih celo presegli. Nekaj lastnikov vinogradov pa za gradnjo ni prispevalo ničesar, sedaj že narejeno pot pa vseeno uporabljajo. Opozarjamo vse, ki prispevka ne nameravajo plačati, naj poti ne uporabljajo. Ce prispevka - uporabili ga bomo za vzdrževanje poti - ne bodo plačali do 1. septembra letos, bomo potem vse te neupravičene uporabnike poti poimensko navedli in jim uporabo poti tudi prepovedali. GRADBENI ODBOR j,Gorjanci” nočejo sodelovati?! odprtega pisma avtoprevoznika Alojza Lukšiča direktorju »Gorjancev" objavljamo močno skrajšan povzetek d ^ot Prizadeti obrtnik čutim °«nost, da zapišem nekaj misli o v°jem položaju, s tem pa tudi o javnosti delovne organizacije °rjanci in njenega direktorja Štefa-Galiča. Ugotovil sem namreč dejstev, ki niso sprejemljiva za 't° družbo in izstopajo iz veljavne ^fconodaje. Gr® ?a 0dnos Gorjancev do ojega Osebnega dela. Novi obrtni 2a‘c°n dopušča, da posamezniki opravljajo avtoprevozniško dejav-"ost z lastnim avtobusom, zato sem 81 nabavil avtobus in zaprosil za P°trebno dovoljenje na oddelku za JospcTdars^ prj SO Novo mesto. I Ko je za to zvedel tov. Galič, se je zavzel zoper izdajo obrtnega dovoljenja. To je v nasprotju z družbenimi smernicami, po katerih naj bi privatni in družbeni sektor čimbolj sodelovala. Nobena skrivnost ni, da so avtobusni prevozi na posebnih vožnjah, katere zasebniki po obrtnem zakonu lahko opravljajo, sezonskega značaja in aktualni v tako imenovanih „špicah“, kot ni nobena skrivnost, da na Dolenjskem primanjkuje avtobusov za posebne vožnje. Zakaj so torej Gorjanci moje sodelovanje odklonili? S Kompasom uspešno sodelujem, opravil sem Prometna kultura na psu >r«kajena tržnica, huda gneča, neupoštevanje prometnih *nakqv, potrebni semafori — vse to teži mestni promet ^ a nered v novome&em pro- met? V križišču pri Ljubljanski "*etu so krive tako pomanjklji- banki in hotelu Kandija bi bil hpiv y- Pametnem režimu kot semafor vsekakor potreben, pa .'^discipliniranost udeležencev ga ni j;romet& Ra d bi navedel nekaj Prehod pod železniškim ki povzročajo novo- mostom je za pešce vse manj irhijo. vreden, ker na njem preizkušajo svoje dirkalne sposobnosti kolesarji in motoristi, ki tako kot veliko voznikov ne upoštevajo omejitve hitrosti. Če že noče- že najzahtevnejše prevozniške storitve, pa ni bilo pritožb, kar se da ugotoviti iz posebne Kompasove evidence. Ob tem je čudno, da Gorjanci raje najamejo avtobuse za posebne vožnje v Karlovcu in Samo-boru kot, denimo, pri črnomaljskem Viatorju ali moj avtobus. Avtobusi s Hivatske tako prevozijo več praznih kilo metrov, hkrati pa nepotrebno trošijo vse bolj varčevanja vredno gorivo. Tu ni ne ekonomske ne navadne logike! Naj omenim že to, da so šoferji avtobusov pri Gorjancih hudo obremenjeni in da vozijo tudi več ur, kot je za vamo vožnjo priporočljivo. Mojega sodelovanja pa (Gorjanci) nočejo sprejeti! ALOJZ LUKSlČ Mali Slatnik prometno anarhijo ben^em se> ali Je res Potre' saj jp mestu enosmerni promet, 2 *w°st že dolgolasa odprt, Gia, .m°bili pa sta zatrpana j----------------------—-------------- *avm m Preše mov trg> kjer m0 biti disciplinirani, postavi- nov-”dobr°tam” izpušnih pli- mo čuvaje, ki bodo zaračunali Liud1Zp0Stavljena tudi tržnica- našo objestnost, metni ^di ne upoštevajo pro- vem t zna*cov- Na Prešerno- ______________________________ PrcDn U ^ Pr°metnih znakov trsv?-Ve.duje Parkiranje, pa je mnKii temu vedno P°ln avto-j^Uov. Tudi drugih promet-Ut)f,5lakov' vozniki pogosto ne ji^ J0- ^ semaforji! Smo im„P°stavili samo zato, da jih ali da bi urejali pro- F. Š. „ POMOČ BRIGADIRJEM KS Petrova vas pridno lovne ? brigadirjem republiške de-kopanaje Sela krajina 79 pri juliju Y.0dovoda. Zadnjo soboto v vaS| Dr^J'01 P0*0® krajanov Petrove ter mT!,. 03 pomoč tudi vojaki in iz Ra ven na Koroškem okrog Dopoldne je delalo brbartj . ljudi, popoldne pa so imeli še udarniško akdjo. D. SKUBE Nova trgovina na mirni todalr'la J® vsestransko urejen kraj, njih ® število trgovin in izbiro v n°va jSa n' m°goče trditi, zato bo n? Km*1 SOt*0^no opremljena trgovi-boc- Vta^ni odbilo, med pre- v°znilc • pa so iz vodila izpadli mestu obe sopotnici. Na PodieeI eire^e sta poškodbam Va žena ^Udolf Gacik in njego-tem v. 1~letna Mirjana, med-jasntin Je 23-letna hčerka in So j® dobila hude poškodbe bolnijii Prepeljali v novomeško din. wo°- "kode je za 60.000 Žaradi izdane tiralice ponaredit potni list in vozniško dovoljenje — Jožetu Percu devet mesecev zapora kažpD??L- PRAZNIH ROK - Vse cem * a ie dopustniški čas vlomil-ohčut-r P.otekel. To so najbolje ki vit junuli teden številni lastni-noči „n zidanic. Tako je v mil » neznani storilec vlo- nieea u j Angele Primožič iz Dol-je l»«f^e'ivedjega sela. Medtem ko |ec .TnKa spala V knhinii ifi vlnmi- - spala v kuhinji, je vlomijo v hišo prišel skozi okno, Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je 46-letnega Jožeta Perca iz Drage pri Šentrupertu obsodil na devet mesecev zapora zaradi ponarejanja uradnih listin. Perc je, kot je pokazal dokazni postopek, lanskega decembra v Innsbrucku, kjer je bil začasno zaposlen kot poklicni šofer, predrugačil svoj potni list. S pomočjo znanca,' avstrijskega državljana, sta priimek Perc po krajšem postopku spremenila v Rero, popravila pa sta tudi datum rojstva. Vse to je bilo namreč potrebno, ker je Perc nameraval obiskati Jugoslavijo, kjer pa je bila za njim že izdana tiralica. Percu se je to za varno vožnjo domov zdelo še premalo, zato sta z že omenjenim znancem na enak način popravila še vozniško dovoljenje. Verjetno bi se vse srečno izteklo, če bi Perca ne ustavila milični§ca patrulja, ki pa se ji je predstavil s pravim imenom; na „Reroja” v vozniškem dovoljenju in potnem listu pa je očitno pozabiL Senat je Percu, ki je v priporu že od letošnjega marca, odmeril kazen devetih mesecev zapora, seveda pa ga čaka še ena obravnava, saj zoper njega teče še en kazenski postopek. Perc je dejanje na obravnavi priznal, izgovaijal se je le, daje mejo prestopil zgolj zaradi tega, da bi izvedel, zakaj je v Jugoslaviji za njim izdana tiralica. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo tudi obdolženčevo pred-kaznovanost. ŠE DVE ŽRTVI O hudi prometni nesreči prejšnjega petka pri Lokvici smo že poročali. Tokrat dodajmo še vest iz novomeške bolnišnice, da je 25. julija poškodbampodlegel Ivan Virant iz Grosupljega. Tri dni pred tem pa je v novomeški bolnišnici umil 23—letni Martin Flis iz Studenca pri Sevnici, ki je bil teže poškodovan v prometni nesreči 19. julija v Krškem. kjer sije pripravil obrok lflesa^^eg® krompiija in suhega ma ,nanieček je vlomilec Gromki nog 31 za tranzistor in ČE bS AVTnuT^-EVlzOR OSTANE V b^mobilu - .Slavko Zrakič iz svojo sililPetek zvečer parkiral Uliri V i-, 0 pred stanovanjem v WttVI Vlahoviča. Nočni nepri-on m n -[e, na zadnjem sedežu vozila dl televizor, kar je bilo dovolj, nul- .Je Pr> avtomobilu pomudil ostil 5>e.'Poleg televizorja je Zrakič tudi brez avtoradia. DO~rtE|JE,LASTNIK? - Že prejšnji ODo^iif 50 Prebivalci Petelinjeka str. !»V Vas' parkiran VW z registr-inLvtnVUko KR 744 - 22 Na ^ tali-r, h. "esrečo je bil postavljen 1 Jlm je oviral dostop do hiš. -J ,so vozilo po treh dneh od-■ P Dali, lastnika pa iščejo miličniki. OBVOZI IN BLIŽNJICE — Toliko nafte ne bo spet zlepa v Boštanju. V soboto je na vaškem klancu obtičala 40- tonska avtocistema s prikolico. „Bo že šlo," je spodbudil voznika avtostopar, ki je svetoval to bližnjico namesto 81 km dolgega obvoza čez Krško proti Trebnjemu Avtostopar je kajpak izginil, ostal pa je voznik z nerodnim tovorom; nazaj po ovinkih taka gmota ne gre, navkreber pa ni moči Še dobro, da je v vasi močan avtoprevoznik. (Foto: Železnik) Sosedi pregnali vlomilca Metod Kopač osumljen treh vlomov — Dvakrat ostalo pri poskusu — Preiskovalni sodnik odredil pripor Budnosti in prisebnosti sosedov se ima Anton Kosec iz Družinske vasi zahvaliti, da njegovega vikenda na Vinjem vinu ni obiskal vlomilec. Namesto mastenja z dobrotami se je 40—lemi Metod Kipač, sicer brez stalnega bivališča, znašel v priponi. V soboto so krajani Vinjega vrha opazili možakarja, ko je skušal vlomiti v Koščev vikend. Vlomilec je po lestvi splezal na balkon, razbil steklo, njegovo početje pa sta slišala soseda in sta storilca pregnala. Istega popoldneva so šentjemejski miličniki pri Kronovem prijeli 40-letnega Metoda Kopača, ki je utemeljeno osumljen opisanega dejanja. Preiskovalni sodnik je .za Kopi a odredil pripor, medtem ko mu je sodnik za prekrške že izrekel zaporno kazen zaradi klatenja. F. Vse kaže, da ima Kopač na vesti še dva vloma. Osumljen je še vloma v zidanico Antona Rešetiča in vloma na Vinjem vrhu. Odnesel je nekaj jestvin in pulover, zatem pa se je odločil obiskati še borih sto metrov oddaljeno zidanico Alojza Hrovata iz Osrečja. Na srečo so bila vhodna vrata zanj pretrd oreh. ZAPELJAL V HLODOVINO 30-letni Jože Teme iz Sredinje vasi pri Dvoru se je prejšnjo sredo okoli 2.40 peljal z motornim kolesom in Straže proti Novemu mestu. Njegova vožnja se je končala pri Srebrničah, ko je s preveliko hitrostjo zapeljal v ovinek, vozil nekaj časa po bankini, nato pa trčil v kup hlodovine. Teme je, navzlic čeladi na glavi, petnajst metrov naprej obležal mrtev. Do »preživnine” med zdravljenjem cestišča nenadoma zapeljal čez robnik in trčil v drog telefonske na-pe^ave. Cunk je vožnjo končal v novomeški bolnišnici, škode pa je za 8.000 din. VOZIL PO LEVI - V nedeljo ioldne je Anton Moravec iz Male- ?^So°^JAKOM ČEZ NOGO Janear do okoli 8-00 ure je ^tnjakom E Domžal s svojim ? Prevažal material po if fezniškeoa0'? 11256 industrijskega je Z v™-!tlra v Novem mestu. S*?* jezSm Popeljal do nakla-?* neprevidnosti zadel s , ’einega pl?!”'™ delovodjo, /. Ua- LutiA , m ga zbil h^eljal £ * a’ ki mu je tovornjak ^koboln0i°icoSO 0dpeljah V v OVINEK - fe■ V iz Klanca proti do- o?;?,!1 vasi mu je v nepre- P odbilo v jarek, je L *°PotnS. poškodovan, laže ŽCna,Marica in 3-let-® 000 dUi* Škodo so ocenili I y WC1U piw»j iSfeNSKJ DROG - Ko je o2?co V ,5u0reh0vca nad Kosta-Kn ^ av„S°be‘° dopoldne peljal Sel,Vi bl1 P° GraJ'ski cesti v ’ Je na ravnem delu Denarna kazen 23-letni Jadranki Mitrovič iz Metlike 2- av9usta 1979 ga Nerajca peljal osebni avtomobil iz Vinice proti Črnomlju. V Drenovcu se je znašel z vozilom na levi strani cestišča, ko mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom Karlovčan Emil Varga. Slednji navzlic umikanju trčenja ni mogel preprečiti. Varga jo je odnesel s poškodbami, škodo pa so ocenili na 30.000 din. DAVEK NEIZKUŠENOSTI -Nedeljsko popoldne se je slabo končalo tudi za Veroniko Sladič in Šentjerneja. Slednja je tistega dne peljala osebni avtomobil od Karte-ljevega proti Novemu mestu. Pri Bučni vasi je vozilo v levem ovinku pričelo zanašati, zaradi nežkušeno-sti voznice pa se je avtomobil na cestišču celo prevrnil. Za Sladičevo je takrat pripeljal Zdravko Milano-vič k okolice Mrkonjič grada in trčil v pievmjeni avtomobil Vozniku in voznici so pomoč nudili v novomeški bolnišnici, gmotne škode pa je za 36.000 din. Na zatožni klopi novome&e enote temeljnega sodišča Novo mesto pred nedavnim sedela 23-letna Jadranka Mitrovič iz Medike. Obtožnica jo je bremenila, da sije med zdravljenjem v novomeški bolnišnici protipravno prilastila tuje premoženje. Mitrovičeva je bila na ginekološkem oddelku novomeške bolnišnice na zdravljenju decembra 1976, in kot kaže, je bolezen ni ovirala, da bi 26. decembra iz omarice Jožice No-sanove vzela 550 din gotovine, kasneje pa še 300 din Rozaliji Jaklič. Za nameček si je Mitrovičeva, ko se je bližal čas njenega odpusta, „sposodila” še škornje Milke Strnat. Obdolženka je vsa tri dejanja na obravnavi odkrito priznala, zagovarjala pa se je, da je bila takrat brez zaposlitve in brez prebite pare v žepu, ima pa tudi otroka. Senat je Mitrovičevi naložil denarno kazen 1.800 din, pri čemer je upošteval njeno priznanje. Kolesarjem sedoio mesto Novomeščani Mijajlovič, Novak in Bat vozili na dirki „Po poteh AVNOJ" — Med ekipami osvojili sedmo mesto Izredno zahtevne in težke tradicionalne kolesarske dirke „Po poteh AVNOJ”, ki se je začela 24. julija v Banja Luki, so se udeležili tudi člani novomeškega kolesarskega kluba. S 6. tekme, ki se je je udeležilo 64 kolesaijev iz 19 klubov, so se Dolenjci vrnili z dokaj dobrim uspehom Dirka je bila oiganizirana v počastitev letošnjih partijskih in dru- HENIGSMAN DRUGI Zadnjo nedeljo je bilo v Radovljici tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije v motokrosu, na katerem sta dokaj uspešno vozila tudi člana črnomaljskega AMD Bela krajina Henigsman in Sato-šek. Pred okoli 3000 gledalci je v kategoriji do 125 ccm zmagal Predan iz Orehove vasi, ki je zbral 50 točk, 4. pa je bil Satošek z 32 točkami V kategoriji do 50 ccm je bil drugi Belokranjec uspešnejši. Zmagal je sicer Koritnik (Slovenija avto) s 45 točkami, Henigsman pa je bil z 41 točkami odličen drugi V skupnem vrstnem redu za državno prvenstvo je Crnomalj-čan Henigsman trenutno na 3. mestu, pred njim pa sta Šegula in Koritnik. 'Lesarji' vadijo Ribniški zvezni ligaši že na parketu — Novi trener je Dušan Erčulj nekaj lepih uspehov. Rezultati najboljših - člani 100 m: 2. Glanjko 1:02,8, 3. Stok (oba gih pomembnih jubilejev. Tekmovalna proga je bila dolga 462 km, organizatorji pa so jo razdelili v pet etap. Tekmovalci so dokaj težko progo premagali v štirih dnelu Vozili so s povprečno hitrostjo 39,615 km na uro. Na cilj je prišlo le 49 kolesarjev in 11 ekip, med uspešnimi tekmovalci pa so bili tudi vsi Novomeščani Nekaj letnajboljšarokometna vrsta z Dolenjskega, ribniški Inles, že redno vadi- Na prvi trening so se igralci zbrali 23. julija v dvorani ribniškega športnega centra. V Ribnici bodo igralci ostali, dokler ne bodo zaključili prvega dela priprav, nakaj bodo že po tradiciji odšli v Dolenjske Toplice, kjer bodo vadili do sredine avgusta. Nato se bodo .lesarji’ vrnili na domači parket, kjer bodo odigrali precej tekem za trening. Prvo prvenstveno srečanje bo doma 8. septembra, pomerili pa se bodo z močnim Kvarnerjem. Med ,odmoiom’ je bilo v Ribnici sicer mirno, vse pa je zanimal odgovor na eno samo vprašanje: kdo bo v prihodnji tekmovalni sezoni vodil ribniške drugoligaše. Vrsto je namreč zapustil dolgoletni igralec in lanski trener Nikola Radič. Zato so člani uprave poskušali v Ribnico pripeljati nekdanjega trenerja Cveta Pavčiča, pogovarjali so se še z enim strokovnjakom, na koncu pa so se odločili, da bodo ostali pri domačih močeh, pri preizkuše nem Dušanu Erčulju, ki je bil v minuli zelo uspešni sezoni Radičev pomočnik. Novemu prvemu možu ribni&ega rokometa bo pomagal najboljši igralec Janez Ilc „Inles” bo v prihodnji tekmovalni sezoni nastopal z isto vrsto kot lani Ekipe ne bo zapustil nihče, bržkone pa bo moral že jeseni v vojaško suknjo Tanko, na njegovo mesto v moštvu pa bi lahko prišel Gabrijelčič M. GLAVONJlC CELJE: DOBRA UDELEŽBA Tradicionalnega odprtega plavalnega prvenstva v Celju so se tudi letos udeležili tekmovalci in tekmovalke iz krškega Celulozarja. V konkurenci 150 plavalk iz sedmih slovenskih klubov so Krčani dosegli LEP USPEH - Novomeški ko-lesaiji so konec minulega meseca dosegli nov ekipni uspeh. Izkazal se je tudi Novak. Tokrat se je izkazal predvsem starejši mladinec Branko Novak, ki je v močni konkurenci zasedel dobro 20. mesto. Stjepan Bat je bil 39. Najbolj izkušeni novomeški tekmovalec Božo Mijajlovič je imel na štiridnevni tekmi precej smole, a je vseeno prevozil progo in prišel na cilj enainštiridesetl tako da je novo-me&a kolesarska posadka v močni konkurenci vseh najboljših klubov v državi osvojila solidno 7. mesto. ŠTIH TRETJI Tradicionalne kolesarske dirke „Po poteh Kalniških partizanov” so se udeležili tudi kolesarji novomeškega Novoteksa. Konec tedna so bili Dolenjci dokaj razpoloženi saj so v zahtevni in močni konkurenci osvojili dobra mesta. Na startu je bilo kar 85 tekmovalcev iz 14 klubov. V konkurenci mlajših mladincev, prevozili so 54 km dolgo progo, je bil Ivan Zagorc peti Sandi Papež pa sedmi. Starejši mladinci so morali premagati 96 km dolgo progo, Novomeščan Bojan Štih pa je prišel na cilj kot odličen tretji GROSUPLJE PRVO Pred kratkim se je končala področna rokometna liga Ribnice, v kateri je nastopilo devet klubov. Igralci so prikazali dober rokomet, zasluženo pa so zmagali Grosupeljčani Najboljši strelci: Habijan (Grosuplje) 128 zadetkov, Bingo (Ponikve) 114, Kamnikar (Stična) 91 itd. Rezultati zadnjega kola: Kočevje - Šmarje 2č ara - Stična 20:27, Sodražica RIBNICA: 220 NOGOMETAŠEV Končala se je ribniška občinska nogometna liga v malem nogometu. V minuli sezoni je nastopilo deset klubov iz vseh krajevnih skupnosti skupaj pa so imeli več kot 220 nogometašev. Pravkar končana Uga je dokazala, da je v občini precej dobrih nogometašev, saj so bile domala vse tekme lepe in kakovostne. Prvo mesto so zasluženo osvojili nogometaši Grčaric, za njimi pa so se uvrstile naslednje ekipe: Sodražica, Borac, Loški potok, Slemena, Mladina, Gora, Veterani Lončar in Grma-da, M G. BAZEN LETOS DOKONČAN Nov športni center v Ribnici služi svojemu namenu že dve leti Plavalni bazen v okviru tega centra pa bo - tako vsaj predvidevajo - dokončan še letos. Vzrok za dveletno zakasnitev je v tem, da ribniška telesno kulturna skupnost ni dobila uvoznega dovoljenja za bazensko Školjko, čeprav jih v Jugoslaviji nihče ne izdeluje. Dela za dograditev bazena bodo stala 2,8 milijona dinarjev, sredstva pa bodo zagotovile vse samoupravne interesne skupnosti v občini in krajevna skupnost. Če bi bil športni c enter v celoti zgrajen v predvidenem roku, bi bila to tačas najcenejši taka gradnja v Sloveniji Višrya entvid 36:23, Ponikve - Grosuplje 22:24‘ MG. DOKLOVA V ROMUNIJI Najboljše jugoslovanske te lovadke so te dni v Romuniji, v znanem gimnastičnem centru 'Gheorge - Dej, kjer se pripravljajo za sredozemske igre. V šestnajstih dneh treninga bodo največ pozornosti posvetile celotnim sestavam vaj, ki jih bodo dopolnile z zahtevnejšimi prvinami Pod vodstvom zveznega trenerja Tonija Bolkoviča so v Gheorge - Dej odpotovali: Jasna Dokl (Novo mesto, Zupančič, Krumpak, Lutar (Ljubljana), Došen, Ivanovič (Novi Sad) ter Kitanovska in Ančevska (Skopje). J. P. CK) 1:02,9; 100 m prsno: 3. Macun (CK) 1:23,2; 200 m mešano: 2.. Škafar (CK) '2:30,3; članice, 100 m kravl: 3. Spilar (CK) 1:13,7; pionirji, 100 m prsno: 3. Bajc (CK) 1:37,0; 100 m hrbtno: 1. Kravos (CK) 1:23,0; pionirke, 100 m kravl: 1. Jelen (CK) 1:08,5, 100 m prsno: 1. Jelen (CK) 1:30,6, 100 m delfin: 1. Škafar (CK) 1:14,5, 200 m mešano: 1. Škafar 2:43,7, 2. Jelen (obe CK) 2:56,8 itd. G. M. PONOVNO ENOTNA SNL Minuli petek je nogometna zveza Slovenije pripravila 11. zasedanje delovne konference, na kateri so sklenili, da bomo imeli ponovno dvanajstčlansko slovensko nogometno ligo. Naši predstavniki bodo igrali v območnih li$ah. V zahodni: Bela krajina, Jesenice, Kočevje, Koper, Novo mesto, Primorje in Tabor -Jadran. V območni mladinski zahodni Hgi bodo Brežice, v zahodni pa Bela krajina, Kočevje, Novo mesto in drugi Delegati so sprejeli tudi sistem tekmovanja tretjin selekcij. Te bodo nastopale v devetih območnih ligah. Z atletskimi velesilami Konec tedna bo v Torinu evropski atletski praznik - tekmovanje za atletski pokaL V finale, družbo najboljših atletov na stari celini so se prvič uvrstili tudi jugoslovanski atleti Na vprašanje, kaj naše atlete čaka v Italiji, je za Dolenjski list odgovoril znani jugoslovanski reprezentant in atletski strokovnjak Janez Penca iz Novega mesta. Za ekipo, ki nas je navdušila z zmago v B finalu pokala v Karlovcu, bi bilo 7. mesto izjemen uspeh, premagati pa bi morali Francoze. Prvo in drugo mesto si bosta razdelili SZ in NDR, za tretje, četrto in peto se bodo borile ZRN, VB in Poljska, na 6, 7. in 8. mesto bi se po letošnjih dosežkih motale uvrstiti Italija, Francija in Jugoslavija. Domačini bi z dvakratnim evropskim prvakom v sprintu Menneo in s prvakom na 5 km Ortisom lahko dosegli celo mesto višje. Naše atlete lahko razdelimo v tri skupine. V prvo sodijo Kopitar na 400 ovire, Milič v metu krogle, Temim v skokih v višino in Stekič v skoku v daljino. Kopitar bo imel močna nasprotnika v obeh Nemcih - Harald Schmid, ki je zadnja leta zanesljivo drugi tekač na svetu (za Mosesom, ZDA) je v Evropi že B< kjei je dosegel rekordnih 225 cm so pokazali, da so nekateri njegovi skoki vredni celo več -okrog 230 cm. Njegovi nasprotniki so letos prvi trije na svetu (oba Nemca in Grigorjev iz SZ so preskočili 230 cm), Poljak VVszola pa je zmagovalec zadnjih OI in ima že lepo število skokov čez 225 cm. Uvrstitev na 4. ali 5. mesto nas ne sme razočarati kajti že za ta položaj bo treba skočiti okrog 220 cm. Nenad Stekič, ki je letos zaradi vojaške obveznosti manj treniral bi s skokom okrog 780 cm lahko osvojil 6 točk. V drugo skupino lahko štejemo tiste, ki bi s svojimi letošnjimi dosežki morali zasesti mesta v sredini - med 3. in 6. To so Alebič, Pisič na 110 o v, Živo tič na 800 m (če bo zamenjal Saviča) in novi rekorder na 1500 m Zdravkovič. Tekmovalci v ostalih disciplinah po svoji vrednosti sodijo med 6. in 8. mesto. Predvsem nepremagljiv, (NDR) pa se je tudi že spustil dve leti >eck pod 4» s< SZ, ki je enakovreden d 49 sekund. Ta dva in tekač kopitarju ( nasprotnik, bi naše ga rekorderja lahko pritegnili v boj za rezultat pod 50 sekundami ki ga je Rok vsekakor sposoben doseči Milič je z rekordom 20,49 m v metu krogle tudi v evropskem vrhu; če bi spet presegel mejo 20 m, bi to zadostovalo za tretje mesto. Te-mimovi posnetki iz Karlovca, nas zanima dosežek Sevničana Stanka Lisca (KI), ki nas je navdušil v Karlovcu z izredno borbenim tekom in osebnim rekordom na 5 km. V troskoku naša najboljša zaradi bolezni oz. S>škodbe ne bosta nastopila, egediš pa je sposoben premagati vsaj tri nasprotnike. V skoku s palico, metu kladiva in teku na 10 km so naše možnosti najmanjše, sprinter Za-rič pa lahko zasede 6. - 8. mesto. Globevnik, ki v zadnjih tekmah redno premaguje mejo 75 m, lahko z metom okrog 78 m, kolikor je njegov zadnji dosežek, osvoji 3 ali celo 4 točke. Štafeta 4x100 m bo verjetno osma, za 6. mesto pa se lahko bori štafeta 4x400 m. JANEZ PENCA DOLENJSKI LIST LJUBLJANA POTOVALNA AGENCIJA TRAVEL AGENCY NOVO! Izkoristite izredno ugodnost! Od 1. AVGUSTA 1979 dalje PRODAJAMO: — LETALSKE VOZOVNICE za letala Dolenjskega letalskega centra Novo mesto za TURISTIČNE POLETE nad Novim mestom in okolico, — LETALSKE VOZOVNICE za letala Dolenjskega letalskega centra Novo mesto za PRIKLJUČNE LETE na letališča Ljubljana, Za greb in Maribor — LETALSKE VOZOVNICE za letala Dolenjskega letalskega centra Novo mesto za POSLOVNE LETE na vsa stalna .in športna letališča v JUGOSLAVIJI. Podrobna pojasnila dobite: INEX Novo mesto. Novi trg 4, telefon: (068) 23-773 Hkrati vas vabimo na letni oddih v DOMOVINI in TUNIZIJI. INFORMACIJE IN PRIJAVE: — INEX, Novo mesto, Novi trg 4, tel. (068) 23—773 — INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312— 995 — INEX, Maribor, Volkmarjev prehod 4. Novoles Novo mesto-Straža TOZD SIGMAT BRESTANICA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: a) 2 KLJUČAVNIČARJA I pogoj: poklicna šola kovinske smeri in 2 do 3 leta ustreznih delovnih izkušenj b) 1 STRUGARJA I pogoj: poklicna šola ustrezne smeri in 2 do 3 leta ustreznih delovnih izkušenj c) 1 ELEKTRIČARJA pogoj: poklicna šola elektro smeri in 3 do 4 leta ustreznih delovnih izkušenj — HTV tečpj d) OBREZOVALCA-STISKALCA za dela na stiskalnici pogoj: priučevanje najmanj 6 mesecev ZA OBRAT VE LIKI PODLOG a) 1 TEHNOLOGA pogoj: visoka strokovna izobrazba kemijske smeri in nad 4 leta delovnih izkušenj — z nanje nemškega ali angleškega jezika b) 1 KLJUČAVNIČARJA I pogoj: poklicna šola kovinske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je 2—3 mesece. Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na Novoles TOZD SIGMAT BRESTANICA 68280. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. V________________________________________________ J SLOVIN »BIZELJSKO—BREŽICE" Brežice, Cesta prvih borcev 5 objavlja po sklepu delavskega sveta JAVNO LICITACIJO za prodajo kmetijskih zemljišč v k.o. Pišece. Licitacija bo v torek, dne 4. septembra 1979, s pričetkom ob 9.00 v pisarni hranilno-kreditne službe, Pišece 25. Na licitaciji bodo naslednja kmetijska zemljišča: - njiva pare. št 400 v velikosti 0.07.46 ha -travnik pare. št. 402 v velikosti 0.66.68 ha - njiva pare. št 404 v velikosti 0.35.39 ha Iz klicna cena za navedena zemljišča je 141.914.00 din. Licitacije se lahko udeležijo fizične in pravne osebe. Predstavniki pravne osebe morajo predložiti pismeno pooblastilo. Pred začetkom licitacije morajo udeleženci plačati varščino 10 % od izklicne cene. Kmetijska zemljišča, ki se prodajajo na licitaciji, si interesenti lahko ogledajo eno uro pred začetkom licitacije. > Jamarji vztrajajo RibniSco društvo za raziskovanje jam uspe&io deluje & 22 let, danes pa Seje 20 članov. V letih temeljitega dela so le-tiin njihovi predhodniki dosegli zavidanja vredne rezultate, saj so v okolici Ribnice raziskali več kot 100 jam, v načrtu pa jih imajo še 30. Kljub delavnosti je društvo v denarni stiski, s tem pa je o virano t udi delo, saj jamarji nimajo niti osnovnih sredstev. Stanje se je nekoliko izboljšilo, ko so se pred štirimi leti pridru Sli ZOTK. Pred tem so člani plačevali opremo iz lastnega fepa, kar ni bilo poceni,saj stane oprema za enega jamarja 15000 din. Načrti društva so veliki, akcije Bznovrstne in razgibane. Vsaka jama pomeni novo zanimivost, a hkrati novo nevarnost. Zato je upravičeno vprašagje predsednika društva Janeza Škrab ca: »Ali so zares potrebne it ve pri spuSanju v globine zaradi neprimerne opreme? “ Društvo je večkrat prosilo za pomoč, a zama n. Jamarji so prepuSeni sami sebi. M.GLAVONJIC NAFTNA KRIZA MED TATOVI Na ftna kriza je, kot kaže, zajela tudi tatove motornih vozil, ki se zadnje dni vse pogosteje odločajo za manj „požrešne” konjičke. To so v noči na ponedeljek najbolje občutili Marjan Počko iz Brežine, Djerdja Šovenja iz Male Doline in Anton Gimpelj iz Črnomlja, ki so tako ostali brez motornih koles. f VSI SE BRANIJO > Težko rešljiva in občutljiva problematika Romov pesti tudi Kočevce, zato že dlje snujejo komisijo, ki bi se spoprijela s tem vprašanjem ter tekoče sledila vsem težavam in spremembam. Četudi brez komisije za romska vprašanja, sso doslej uspeli vključiti v šolo vso romsko mladež, zgradili so tri montažne stanovanjske hiše, za še štiri pa zbirajo dokumentacijo. Poleg Romov največ težav povzročajo ljudje, ki nočejo sodelovati, saj se prav v vseh krajevnih hrupnostih branijo romskih stanovanjskih hišic. GIP GRADIS TOZD GE LJUBLJANA - OKOLICA n.soLo. Kvedrova 34 tel. 42-056, 44-705 V skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih objavljamo prosta dela in naloge za gradbišča v Novem mestu: - ADMINISTRATIVNO—TA JNIŠKA OPRAVILA - ČIŠČENJE PRE-BIVALNIH PROSTOROV Obenem vabimo k sodelovanju: VK STROJNIKE, MEHANIKE, ELEKTRIČARJE KV STROJNIKE, MEHANIKE, ELEKTRIČARJE Pismene vloge pošljite v kadrovski oddelek GIP GRADIS TOZD GE LJUB-LJ AN A—OKOLICA na Kvedrovi 35, 15 dni po objavi tega razpisa. Kaj so pred 80 leti pis Dolenjske Novice. Po prehojenih poteh AVNOJ Končan 9. pohod po poteh slovenske avnojske delegacije v Jajce — Sodelovala mladina, vojaki, udeleženci NOB — Topel sprejem domačinov ,,Pisalo seje leto štiriinšti-rideset Kolona ljudi se je v hladni in temni noči približala Kolpi. Na mnogih krajih ob reki so bile postavljene partizanske zasede, da bi preprečile presenečenje okupatorja. Ob določenem trenutku se je skupina slovenskih delegatov s čolni prepeljala na drugi breg Kolpe. Začela se je dolga in naporna pot, polna nevarnosti, a včasih tudi negotovosti, ki se je zmagoslavno končala.” Tako so pisali v prvem biltenu člani letošnje, že de-v ete mladinske pohodne brigade, kije 15 dni hodila po poteh slovenske delegacije na II. zasedanje AVNOJ v Jajce. . Med 105 mladimi, ki so 6. julija odrinili iz Ljubljane, je bil tudi komaj 16-letni Marjan Kambič iz Metlike. Kot vzoren brigadir je lahko sodeloval v pohodni brigadi. Maijanu bodo namreč letos že tretjič »zacvetele” žuljave roke na mladinski delovni akciji Marjan Kambič — mladi avnojec »Letos sem prvič hodil po tej junaški poti, zato se mi je toliko bolj vtisnilo v spomin vse lepo, a tega je bilo dovolj.” Iz glavnega mesta so se podali v Belo krajino ter pri Damlju prestopili mejo. Cez Kolpo so jih prepeljali prav tisti brodarji, ki so pred 35 leti vamo spravili na hrvaški breg naše avnojce. Iz rojstnega kraja naše republike jih je pot vodila skozi mnoge bosanske in hrvaške kraje, dokler se niso iz Karlovca z vlakom prek Hrastnika utrujeni pripeljali nazaj v Ljubljano. Za njimi je bil 1101 km dolg krog, medtem ko so prehodili 235 km, največ doslej. »Priznati moram, da smo tudi zašli, pa se je tudi zaradi tega pot podaljšala. Zgodi se! Toda, ko smo spo-z nali, da nismo na pravi poti, smo se smejali.” , »Kljub temu, da so bile predvsem prve dni naše noge polne žuljev, nismo odnehali, dokler nismo prišli do začrtanega cilja. Najlepše pa je bilo, da nas je vedno čakal topel sprejem domačinov. Saj nismo mogli verjeti očem, ko so nas v Blatnem pričakali z osmimi pečenimi jagenjčki, spet drugje nas je z vzkliki pozdravil poln stadion gostiteljev." Zares, bili so vztrajni ti naši pohodniki, 30 vojakov in 12 deklet. A kljub temu so nekaj pogrešali: še vedno so Slovenci edini, ki hodijo po teh partizanskih poteh, zato si želijo, da bi se jim že naslednje leto priključili tudi mladinci iz drugih republik. Želja, ki se bo na 10. pohodu mladih avnojcev prav gotovo uresničila. M. BEZEK mati hčer, dcušla ki ni zaščititi sv«! hotela zlep* šolo, policisti pa so žepi »poškropili.” Po nekaj & je umila zaradi srčw infarkta. Strokovnjaki ugotavlj da takšni brizgi zač: o slepe žrtev in povzr pekoče bolečine. Povzl jo alergije kože, poškod vida, pljuč, v nekaterih merih pa so lahko smrtni Raziskovalci, nameravajo s kloracetop nonom narediti še ne podtusov, že sedaj meni da takšni obrizgi v prime)1 kroglo iz pištole niso nob< boljša možnost. Clove&e nravi in telesa različna: v ameri&i kazn^ ci so s CM obrizgani ' znjenci skoraj na smrt f dirjali, v schlesv$ housteinskih kaznŠri)1 obrizgani Frid pa sploh ® reagirali!! Omečili so jih • s starimi preizkuše®^ gumijevkami in lisicami Ko je bog na Dolenjce jezen bil (Z e 1 e n i š k a) vina bila so na Dolenjskem od nekdaj najboljšim prištevana. Kako pride toraj to, da jo nekateri strokovnjaki ne priporočajo, marveč še naravnost odsvetujejo? No, stvar je jednostavna. V človeški slabosti je že tako, da se vse ptuje bolj čisla, bolj priporoča kakor domače. In tako pride, da nekateri strokovnjaki ptuje, nemške, francoske itd. vrste grozdja bolj cenijo in priporočajo kakor pa domače, katere navadno do dobrega tudi šc ne poznajo, ker jih še dovolj preskusili niso. Pisatelj teh vrstic sam pozna prav dobro strokovnjaka, kateri se je še pred desetimi leti kaj šaljivo nad zeleniko izjavljal, ker je rekel, da jo je Bog Dolenjcem takrat ustvaril, ko je na nje jezen bil. (S 1 a d k o r) se je podražil za 6 kr. na kilo. Vlada je naložila ta davek na podlagi paragrafa 14. To je posledica onega razsajanja v državnem zboru, ktera še ni najhujša. Protestno gibanje proti temu davku se je jelo jako širiti vsled agitacije socijalnih demokratov. V Stockeravu je bil shod, po katerega razpustu so udeležniki napravili take demonstracije, da je moral priti policijski eskadron konjikov na pomoč. (T op 1 ic e) so letos prav dobro obiskane;v gradu so sobe vedno oddane, ter je dobro se prej pri oskrbništvu zglasiti. Isto tako rado oskrbi stanovanje zunaj grada. (Lastnega) otroka je umoril neki kmetovalec na Gališkem. Na sejmu prodal je kravo za 50 gld. - ter je, ko je domu prišel, petdesetak ženi izročil. Za prvi trenotek položila je žena petdesetak na okno poleg njenega petletnega otroka. Otrok pa ni imel nič nujnejšega opravka, kakor da je bankovec na drobne koščke raztrgal. Oče, to ugledavši, seje tako razjaril, da je s sekiro otroku glavo precepil; mati pa je vsled tega groznega prizora tisti hip vsled kapi umrla. Morilec pa je šel pod streho ter se obesil. Grozno. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. avgusta 1899) RAZPISNA KOMISIJA DS TOZD ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO ? ■■ vil« Kemične gumije Kemični kiji vsekaj^ gega kot neškodljiv Časi, ko so policaji 1®* zlikovce ali druge s kol®* krotili z gumijevkami,s®': bolj le romantika staiwu mov. V Zvezni ref Nemčiji policaji upori napravo, ki je na prvi 1 podobna nedolžni o® pištoli. Brizg iz te pihjj napravice vsebuje sU* kloracetophenon. Nemci že vedo, kakšn*j takšne reči, nič kaj jh® prav, če jih lahko okusij® lastni koži Preveč m varuhi reda so, denitf®| napravo CM pobrizgali je v sumu, da so le-tif previjali nekaj preveč v# ga proti nekemu polidjj Duisburgu so »pošpri®! skupino mladostnicov, n pač preglasno navijala^, stereo napravo. V fldjj drugem mestu je pril®® Že nekaj let je 1 Francozi in Angleži *jii najhujši boji na P°?0 imeti tako palico, da je naslanjal svoj težki tovor, kadar J S je od počival. Ostrino je zapičil v zemljo. Preko ram in s 5 prsi je nosil na hrbtu v platneni veliki vreči ali punklju J ^ do 100 kg tobaka. Težki punkelj je naslonil na krožnik J 5 palice in se odpočil. Odpočivanja na opisani način so se j £ posluževali tobakaiji, kadar so jih preganjali financami in £ 3 so jo brisali pred njimi s težkimi tovori. Na begu tihota- 4 > pec ni imel časa, da bi bil povsem odložil na hrbet J S pritrjeni punkelj. Za nekaj minutni oddih na palici je bilo 4 J tudi v sili še vedno dovolj prillike in časa.“ £ S Preiskali smo prostorno jamo, ki pelje vedno bolj J 5 navzdol in ob rob prepada, kjer se na dnu spušča v ^ * slišnih valčkih voda. Nobenega ni mikalo po navpični J ^ steni v prepad. # S Kot spomin na obisk si je vsak vzel po eno tobakarsko £ * palico, in že smo bili po vrvi zunaj v gozdu. > Ker je bil prijatelj Joža ob odkritju jame star 60 let, £ { Palošek pa ne veliko manj, sem tiščal pred razhodom v * JJ oba, da sta me poučila iz svojih mladostnih spominov, J ^ kdo so bili tobakaiji, kod so se klatili in zakaj so se 4 J zatekali v skrito podzemeljsko votlino. j N Kar sem zvedel v Kostanjevim, je v tesni zvezi s j ^ povestjo. Popis odkritja jame je bil potreben za boljše 4 J razumevanje nadaljnje usode Lapuhovega Vinka, glavarja J| S obsotelskih rakaijev. J Preiskava o Vinkovi krivdi ali nedolžnosti ni bila eno- j S stavna ter kratka. Gradiva se je nakopičilo toliko, da ga 4 ^ je preiskovalni sodnik, kateremu se ni mudilo nikamor, J S zmagoval le počasi. Bogzna koliko prič je bilo zaslišanih. # * Zapiski izpovedb raznih oseb iz Hrvaške so lezli polževo J N pot, preden so dospeli v Brežice. J| Vinko se je zavedal, da ga je obdolžitev umora oropala J $ najdražjega - Veronike! Srce ga je sicer tolažilo, da ga vdana 4 2 deklina ne obsoja, a stari Katič ne bo dopustil, da bi umora J S osumljeni še enkrat prestopil prag njegovega doma. ^ Da je pregnan iz vrta rajske ljubezni, to bi še prenesel, J S zavest pa, da je izvoljeno bitje v prisiljenem zakonu z < ^ drugim, je bila tudi za Lapuha preveč. £ * Kaj preiskovalni sodnik s svojimi namigavanji na krivdo! + \ Črv, ki je glodal ter vrtal noč in dan po Vinkovem srcu, je £ ^ bilo prepričanje: Veronika mu bo ostala v srcu zvesta ter £ S njegova, za zunanji svet ter telo pa žena prokletega musta- 4 5 čarja iz Stenjevca. $ J Vincenca Lapuha so vtaknili v preiskovalni zapor na jesen, J * izpustili pa na spomlad zaradi pomanjkanja dokazov, izmu- ^ £ čenega ter postaranega. £ s Zapustil je Brežice brez najmanjšega veselja do prostosti. 4 ^ Za njim je šel notranji očitek: sodnik ne verjame v tvojo £ % nedolžnost, pa bo hudobni svet? Ljudje bodo s prsti kazali 4 5 za teboj in šepetali: Največjega tolovaja so izpustili, ker se je £ J znal izmakniti in ga nikdo ni videl, ko je ubijal ter ropal! J 3 Roparskega umora osumljenega in izpuščenega iz zapora £ £ samo zaradi pomanjkanja dokazov se je treba na daleč £ S ogibati! Tiger v človeški podobi, ki se je enkrat naslajal nad 4 ^ prelito človeško krvjo, bo drugič še lažje moril iz jeze in £ S pohlepa po denarju. ^ Vinko je stopal po cesti skozi Dobravo iz Brežic proti J J Bizeljskemu kot na pol obsojen. K živi duši ni šel, da bi # * zvedel, kaj se je zgodilo v njegovi odsotnosti novega, dobrega £ J ali slabega. Nikomur ni maral biti v napoto, zato je zaprosil J 3 pri sosedu samo za ključe od malo pred aretacijo kupljenega 4 S Lipšinetovega doma. Tam je poslej hotel živeti zase, saj £ S pravice do življenja mu še niso vzeli. * ^ Vest, da je mladi Lapuh prost in ga ne bodo obesili, je £ N šinila po obeh plateh Sotle. Ni se še prav ogledal po svojem J ^ bivališču, že so vreli k njemu od vseh strani nekdanji rakarski £ N tovariši. Odkrito so mu čestitali, da je prost. Tudi oni so £ * skušali dokazati s pričevanji, da ne pade nanj niti senca 4 S najmanjše krivde. Razlagali so mu, kako z aretacijo in s £ ^ preiskavo po nedolžnem ni udarila usoda le njega, v njegovi t J odsotnosti so ob zaslužek ter kruh vsi rakarji ob Sotli ter £ ^ njenih pritokih. Že lansko leto pred zaključkom lova na rake t ^ se je pričelo. Pri rakih se je nenadoma pojavila bolezen, J ^ kateri ne ve nikdo imena in ne izvora. Vse pravi: rakov se je * J lotila kuga. Odpadajo jim škarje, lezejo počasi, kakor bi bili £ N zastrupljeni, in neizogiben pogin je podedica omenjenih * ^ pojavov. Prezimljenje ni odpodilo bolezni. Na spomlad so se raki še £ * privlekli iz zimskih bivališč, kakor bi se hoteli poslednjič 0 ^ posloviti od rakarjev. % Na jeze ob Sotli in ob večjih potokih je voda čez noč f ^ nanosila take množine mrtvih rakov, da so jih mlinarji metali J N s senenimi vilami preko. Zopet drugi so dvignili na ježih 0 * glavne zapornice, da je odnesla voda naprej naplavljeno * J mrhovino. Ob vodah so hodili žandarji in silili ljudi, da so * pojavljajočo mrhovino zakopavali, sicer bi smrad okužil še 4 ^ ljudi. £ ^ Račja kuga je prinesla čez noč rakarjem na pregledno zlo, # ^ ter jim potisnila v roke beraško palico. Na drugi strani pa so J * jo pozdravljali kot dobrodošlo poslanko božjo vsi, katerim 4 \ so bili rakaiji ter rakarstvo desetletja najhujši trn v peti. £ J Rakaiji so bili potrti ter žalostni gospodaiji pa veseli, da J 3 bodo poslej oni rezali obvodnim potepuhom ter postopačem 4 J kruh po svoji volji. Po poginu rakov bo dovolj cenenih * \ delavskih moči za olje, travnik in vinograd. Mesto pintov 4 J najboljšega vina ter mastne pečenke bosta odslej morala j * tekniti rakarjem jabolčnik ter huškovec. Rakarji so se po £ 5 kugi morali raziti in si poiskati težjega zaslužka ter grenkejše- £ J ga kruha. Tudi poglavar Vinko brez moči ter nasvetov za £ ' bodočnost. p N Vinku je bilo za življenje ali smrt rakov toliko kot za J 3 lanski sneg. Veliko bolj dobrodošel kot jadikujoči rakaiji, 4 J mu je bil Majdakov Johan. Njegov obisk mu je bil v tolažbo £ * in mu je pustil vsaj iskro upa, da mogoče le še niso razdrti vsi 0 J mostovi do Veronike. £ ■#/##/##/#//########/##/####/######/##///m • Trrrmrrrrrrr prgišče ^ m misli goravka- ravankah otok v sre dozem.m. Nekateri bodo 86 jim prišepne. rim.varuh ognjiSta . P. de MARIVAUX nestroko^ njak novega ne ustvaijamo, le jamo naravo. J. BAITAILLON nočno zabaviiče novo/el. noj trojanski junak F. ALLEN ;ronska očesa Voyagerja 2 so od blizu pogledala na Pitrove lune — Dolgotrajni izbruhi vulkanov na lo NEVARNE ŽENSKE - Na Zahodu je zelo priljubljena metoda zdravljenja duševnih motenj skupinska terapija. Vendar ni vedno uspešna. Za Peirra Beamada iz Dreuxa v Franciji že ni bila. Ubogi Francoz je imel prirojen strah pred ženskami, in ko so ga na pobudo psihiatra obkrožile same ženske, je revež od tesnobe umrl. ,.Prekrasna smrt,“ bi dejal kakšen Casanova; v resnici pa je bila smrt vsaj tako strašna, kot če bi Casanovo vrgli med moiske pse. tirnici. Plul je bližje lun, zato je lahko njegovo elektronsko oko naredilo boljše in natančnejše posnetke Jupitrovih naravnih spremljevalcev. Obilje najrazličnejših podatkov je tako rekoč zalilo sprejemno središče na Zemlji. Na ekranih sprejemnega centra so se ponovno prikazala razbrazdana povr^a Kalista, Ganimeda, Evrope in Io. Slednja je povzročila največ presenečenja, podobno kot pri poletu Voyageija 1. Ta najbolj notranja Jupitrova luna je zelo aktivna. Oba vesoljska robota sta posnela šest delujočih vulkanov. In kar je zares presenetljivo, gre za iste vulkane. Geolog L Soderblom meni, da gre za vulkanske izbruhe, ki lahko trajajo leta in leta. SODARSKA - Pred neumnostjo ni nihče varen, pa tudi Poljaki ne. Od tam namreč poročajo, da je 15 študentov dva dneva in dve noči kotalilo sod poln piva in v tem času prehodilo 202 kilometra. Če le ni bil sod čedalje bolj prazen? BODO REŠENI?- islandska kitolovka je ujela hrbtoplutega kita, ta prizor pa je na filmski trak zabeležil fotoreporter revije Time. Poslej naj bi se na odprtem moiju kaj takega ne smelo več dogi jat L Na 31. letni konferenci mednarodne komisije za kitolov v Londonu so namreč izglasovali prepoved lova na kite na odprtem morju. Ta ukrep je prifel v zadnjem času, če ni že celo prepozen, saj so nekateri hrbtopluti kiti, kot je npr. sinji kit, že na robu izginotja. -To je dokaz, da ljudje imajo pamet,” je odločitev komentiral eden od borcev za zaščito velikih morskih sesalcev. ŠVEDSKI SATELIT - Ko NASA slavi desetletnico pristanka prvega človeka na Luni, delavci v švedski tovarni fotografskih kamer hasselblad slavijo že 14 leto, odkar so »podali v orbito okoli Zemlje doslej edini švedski „satelit“. Leta 1966 seje astronavtu M. Collinsu po nesreči izmuznila kaimera hasselblad iz rok in zaplula okoli našega planeta. je n« 83 P°snetka dveh Jupitrovih lunrEurope in Io. Medtem ko Evrope zaledenelo in razpokano z dolgimi kanjoni, pa a »o živahno siplje ogenj iz svojih vulkanov. EDNJI ^anado med C Sftsu so bili >» • ^° Hudson lili ‘‘"rali odlično ft & 1 oddelek 11 ^dijancev po-t Vs® povsod Naslednje jutro navsezgodaj je iz mesta odkorakalo pet sto mož, ki naj bi okrepili posadko polkovnika Munroja. Pred hišo poveljstva v Fort Edwardu pe je še stala gruča konj. Dva med njimi sta bila osedlana z ženskimi sedli, podproga tretjega pa je bila okrašena z grbom štabnega častnika. Ostale živali .so bile otovorjene z različnimi potrebščinami za potnike. Indijanski sel, ki je pridirjal s to nesrečno novico v Fort Edward, največjo trdnjavo južno od Hudsona, je še dodal, da sovražni general Montcalm že ogroža tudi Fort William, trdnjavo ob enem izmed jezer. Tamkajšnji poveljnik polkovnik Munro pa da ima samo peščico vojakov in da zato nujno i?rosi za . pomoč. Ves Fort Edvvard je bil takoj na nogah in pod orožjem. $šMsbb >-S&3*5‘>vv‘‘ v* bAi&(*b.iSM& mm £&& IM P",-/": felil ■Pv*lr''v',:'^>'>;' PRW3ftwt »>?•■. ' s * • ■•. v'- •, U >•1 •/<>•’•:* yH J T«Br ■-, , . j§l| grtggH i««®# 4PSPJ! $&?►«£« 8111® HBR98P Km& mmm i ii**»•• • •tV' »v.- •■‘••'i-j> •© Ba&aMfcl ;Sffi§ ■k- ■•■■ 'fia tmetrDv v VOJAŠKI KOTIČEK VITEŠKI REDI Po razpadu rimskega cesarstva so za nekaj časa izginila odličja, ki jim danes pravimo odlikovanja. Ljudstva, ki so stopila na oder svetovne zgodovine za Rimljani (Huni, Tatari, Mongoli, Normani, Germani itd.), so sicer rada častila svoje junake in vojskovodje, vendar ne s simboličnimi priznanji. Več so dala na materialna priznanja. Tako so najbolj hrabrim in najbolj sposobnim v znak priznanja in zahvale podarjali konje, ženske, sužnje, oblačila, meče, zemljo, višje položaje in častne naslove. Šele z izbruhom križarskih vojn, v času križarskih pohodov v svete kraje Male Azije, Arabije, se v tistih deželah, ki so sodelovale nal teh pohodih (Španija, Francija, Anglija, Nemčija, Italija in Poljska), pojavijo prvi viteški redi. Ti redi so ostali še stoletja vzor in navdih mnogim ustanoviteljem poznejših redov. Nekaj teh redov se je ohranilo prav do današnjih dni, mnoge pa so razni vladarji v 18, 19. in 20. stoletju obnovili in jih začeli podeljevati pod starimi imeni Tako danski red Danebrog, portugalski Kristusov red, nemški in malteški viteški red itd. Poleg tega se še danes ena izmed stopenj mnogih evropskih in drugih redov imenuje »Viteški križec". Pri podeljevanju viteških redov so v srednjem veku odlikovani poleg odličja dobili tudi naziv vitez. K viteškemu odličju je poleg križa - simbola! določenega reda značilne oblike — tako malteški križ, tevtonski križ, križ sv. Jurija — običajno spadala še slovesna uniforma. Torej obleka ali omat z značilnim ogrinjalom, ki je imelo na levi strani v višini srca križ viteškega Parapsihologija osvaja svet. To nam postaja jasno na vsakem koraku, saj o parapsiholoških poizkusih lahko beremo v mnogih časopisih, kjigah, gledamo na televiziji. Parapsihološka „obrt" je že zelo stara. Človek si je vedno prizadeval, da bi razumel svet, v katerem živi. Obstajali so pojavi, ki jih ni razumel, zato jih je skušal pojasniti z delovanjem skrivnostnih moči. Danes pa dobiva parapsihologija vedno večji poudarek, tudi zato, ker jo želijo velike sile izkoristiti v vojaške in politične namene. Parapsihologija izhaja iz grške besede para-psychologia in pomeni nauk o skrivnih pojavih. Sem sodijo jasnovidnost, tj. nečutno zaznavanje (,,videnje”) prostorsko in časovno oddaljenih predmetov in pojavov; prerokovanje iz kart in roke; oznanjanje prihodnosti na osnovi nadnaravnega razsvetljenja; spiritizem — nauk, po katerem zmorejo posegati v naš svet prebivalci tako imenovanega duhovnega sveta, zlasti duhovi umrlih; materializacija — verovanje v pojavljanje teles ali njihovih delov v obliki megličaste snovi; telekineza — premikanje oddaljenih predmetov brez uporabe mehaničnih ali drugih pripomočkov ter telepatija - sposobnost nekaterih ljudi, da brez uporabe znanih tehničnih sredstev za sporočanje „vidijo" ali začutijo vsebino zavesti drugih ljudi. Med SZ in ZDA seje predvsem v zadnjem času začela tekma za prevlado na parapsihološkem področju, v kateri SZ močno vodi, zato pa mora Amerika, ki se podrejenega položaja dobro zaveda, pohiteti z intenzivnim preučevanjem in eksperimentiranjem s ..človeškim duhom", da dohiti tekmico. Sovjetske parapsihološke raziskave so presenetljive. Privrženci napovedujejo, da jih bo že v nekaj letih moč koristno uporabiti. Nedavno obljavljena dokumenta obrambnega ministrstva razkrivata osupljive rezultate sovjetskih in čeških poizkusov. Obrambno ministrstvo ZDA z anje ve, domneva pa, da obstaja še več tajnih raziskav, ki bi utegnile ogroziti varnost na zahodu. Znano je, da so Sovjeti uporabljali telepatijo za prenos misli in hipnoze na razdaljo tudi do 1000 milj. Telepatska hipnoza naj bi jim pomagala pri prebiranju vsebine tajnih dokumentov, ugotavljanju gibanja čet, ladij ter ostalih vojaških objektov drugih držav. Poročilo prav tako navaja možnost dematerializacije predmetov, npr. tajnih doku- mentov, njihov prenos na drugo mesto ter ponovno materializacijo. Ta pojav je v parapsihologiji znan kot „apporta". Mnogo bolj Sovjete zanima pojav materializacije, saj pomeni to lahko tudi uboj na daljavo-Roka, ki lahko potuje na velike razdalje in j' nobena ovira ni nepremagljiva, lahko zgrabi za vrat katerega koli sovražnika. Dr. Edvvard Pullman, vodja raziskovalnega centra za hipnozo v Dallasu, opozarja na možnost, da bi lahko imeli Sovjeti že pred iztekom tega desetletja na razpolago obveščevalce, katerih „duh" bi s pomočjo astralne projekcije zapustil njihovo telo ter nevidno potoval do tujih predstavništev ter tako prišel do tajnih dokumentov. ^ Čehi razvijajo psihotronski generator, ki lahko uskladišči mentalno energijo ter jo, ko je to potrebno, v hipu sprosti. Raziskave so pokazale, da energija, ki se sprošča, izboljšuje rast rastlin, če so ji bila izpostavljena semena. Hkrati je povzročila takojšen pogin muh, če bi bila usmerjena nanje. To pomeni, da bi lahko izpopolnjeni psihotronski generatorji, ki bi sprejeli večjo količino energije, povzročili motnje v tistem delu človeških možganov, ki nadzorujejo delovanje srca; nastopila bi smrt. i „Nobena stvar ni tako slaba, da ne bi bila za nekaj dobra," pravi pregovor. Tudi s parapsihologijo je tako. SZ želi s svojimi odkritji človeštvu tudi pomagati. S pomočjo ..duhovnih instinktov'' bomo mogoče v prihodnje odkrivali pokopan« žrtve plazov, zametov, ruševin, potopljenih ladij itd. Na področju medicine so bili že dosegli in tudi ..dokazali", kakor trdi sovjetski dokument, prenos biološke energije z zdravega na bolnega človeka in sicer na mišičevje, interne organe in možgane. S pomočjo telepatije je menda mogoče spremeniti število belih krvnih celic, ki služijo za obrambo človeškega telesa pred tujki, kar pomeni, da lahko uravnavamo zdravstveno stanje organizma. V SZ obstaja danes že okrog 20 centrov, ki porabijo za svoje parapsihološke raziskave letno 21 milijonov dolarjev. Kljub temu pa dokument o poizkusih te vrste navaja, da nima namena znanstveno potrditi resnični obstoj parapsiholoških dejanj. Opozarja, da moramo biti v tem pogledu zelo pazljivi in da mogoče vendarle obstaja potencialna nevarnost na tem področju- M. K. in M. B. reda, posebno pokrivalo in meč. Nekateri izmed sedanjih viteških redov so tak ornat ohranili do danes. Tako red malteških vitezov. Na ta način oblečenim vitezom, ki so nosili križe tudi na bojni opremi (ogrinjalih konjev, zastavah, orožju in šotorih), so rekli križarji, in ime seje ohranilo do danes. Vsak viteški red je imel svoj statut ali regule, ki so se jih morali vsi člani reda strogo držati. Na čelu reda je bil njegov ustanovitelj ali „veliki mojster" in svet prvih nosilcev reda. Pomemben člen v tej hierarhični lestvici viteškega reda je bil tudi „komtur" ali „komendnik". Od tod izvira tudi naziv za stopnjo nekaterih redov današnjih dni „komturski križ". Po izručilu pa tudi ime za kraj Komenda pri Kamniku, kjer naj bi imel nemški viteški red komendo in komturja za Kranjsko. Kdor je bil izobčen iz viteškega reda, so mu bile odvzete vse časti, pravice, ornat fn meč. Ve čkrat so vitezom odvzeli tudi služinčad in paže ter celo imetje, če je bilo pridobljeno z viteško častjo. Posamezne zaslužne može in vojščake so na posebno slovesen način odlikovali z viteškim redom na kakšnem zgodovinskem kraju: v cerkvi, na dvoru ali pa pred zbranimi četami. Obred je običajno opravljal vladar ali ustanovitelj reda in le včasih veliki mojster, če je tako določal statut in ustanovitelj. Kandidat za viteško čast je moral poklekniti na eno ali obe koleni, skleniti roke v molitev ter izgovarjati besedilo slovesne zaobljube. Po kratkem obrednem nagovoru mu je vladar ali veliki mojster položil meč na levo ramo in ga imenoval za viteza tega ali onega reda. Tak obred podeljevanja časti se je ohranil ponekod prav do danes. Na Poljskem na ta način vsako leto povišujejo gojence vojaških šol v oficirje, v Veliki Britaniji pa tako delijo plemiške naslove. Večina prvih viteških redov je nosila ime svetnika, ki je bil na viteških pohodih izbran za zaščitnika posamezne vojske. Ime je red lahko dobil tudi po patronu kraja, iz katerega so se vitezi odpravili na križarski pohod. Nekaj redov nosi tudi imena raznih krajev z Jutrovega, kjer so si vitezi nabirali slavo ali dočakali smrt. Dejstvo je pač, da še danes več kot polovica vseh redov na svetu nosi imena svetnikov, kraljev ali slavnih vojskovodij. Tako red sv. Andreja, red kneza Danila, red Kotuzova. Naj omenimo še nekaj najbolj znanih redov: red malteških vitezov, nemški viteški red, red sv. Julija, red poljskega belega orla, red modre podvezice, red zlatega runa, red stolpa ih meča, red sv. Mihaela, red božjega groba itd. V novem veku so z ustanavljanjem viteških pif'tudi drugih redov nadaljevali. Dobili so še natančnejšo nacionalno značilnost in pripadnost. Take vrste so francoska Marianne, belgijski lev, nemški križ, ruska zvezda in še veliko bi jih lahko našteli. R. LIKAR DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST KRC Umiranja IIM Bojevanja gospodarsko razvili. Okolica je še kmečka; za slovenski film že kar značilen svet umirajočih vasi, bolnih starcev, opuščenih polj. Na neki krajevni prireditvi, na katero povabijo tudi vplivnejše politike z zvezami, se prične spletati ljubezensko razmerje med mladim in ambicioznim politikom Igorjem (igra ga Boris Cavazza) in medicinsko sestro Tanjo (Te ja Glažar, prvikrat v filmu). Ta odnos razgiblje tudi druge; prikrita erotična navezanost učiteljice Kristine (Milena Zupančič) na Tejo ojači njeno upornost proti zaostali trški omejenosti in sproži histerične reakcije. Kristina neposredno zakrivi prometno nesrečo, v kateri umre trški bebec. Dejanski krivec, mlad fant s propadajoče kmetije, v duševni stiski izda svoje dejanje Ta nji. Ker so sumili, da je nesrečo povzročil Igor, so dejanje iz koristoljubja (Igor naj bi poskrbel, da bi kraj dobil industrijski obrat) prikrili, kljub temu pa se je Ig or raje odpovedal ljubezenskemu razmerju kot karieri in se v trg ni več vrnil tudi potem, ko so našli pravega krivca. Slednji je v težkem stanju pobitosti naredil samomor. Pripoved se konča s tem, da kraj dobi prvi obrat, izgubi učiteljico Kristino, združi pa Tanjo in kmeta Matevža (Ivo Ban). V freski likov in življenjskih usod izstopajo še nekatere stranske vloge. Mladi župnik je podan kot pravi prototip angažiranega klerikalca. Izjemno živ je tudi lik kmeta, ki se bolezni izvodnje, sicer zagledane v preteklost in literarne predloge. Morda je prav to pomanjkanje rodilo fragmentarnost filmske pripovedi. Scenarist Že Ijko Kozinc je zasnoval pripovedni organizem, v katerem je preveč feljtonističnega, lahko bi celo rekli novinarskega. Ko odpira nekaj izjemno zanimivih odnosov, ko razvija izvirne značaje, ko poskuša vleči vzporednice med dogajanjem v zunanjem in intimnem svetu, se mu začetne moči sproti podirajo. Nobenega od odnosov ne dogradi in izpolni z umetniško prepričljivostjo. Tako gledalec dobi mučen vtis nasilnih rešitev, raztrganosti in nedorečenosti. Režiser Božo Šprajc, kateremu je film „Krč" prvi celovečerec, je svoje delo opravil solidno, vendar ni znal razrešiti pomanjkljivosti scenarija, čeprav je znano, da so dobri filmski režiserji rešili še kako zanič scenarije. Vprašljiv je tudi njegov realizem, še posebno ker gre za okolje, v katerem se podira stari svet, raste pa nov — a ne prvi ne drugi ne zmoreta biez idealiziranja Te ga v Šprajčevem gnetenju filmske pripovedi skoraj ni zaslediti Sicer pa poglejmo, kakšna je kratka vsebina filma. V enem od slovenskih trgov (narečje ga izdaja za dolenjskega) se aktivni del tržanov trudi dobiti v svoj kraj industrijski obrat - betonarno. Z njim naj bi stopili na pot napredka in zaostali predel navkljub do sitega naje divjačine in zato umre. Pa tudi lik trškega aktivista je dobro zadet. Morda bo film zbudil precej pozornosti zaradi ,.svobodne" kamere, ki se ni ustrašila posneti spolni odnos enako zvesto kot ubijanje zajca; slovenski film sploh ne boleha za lažno sramežljivostjo, saj so gole scene skoraj redno v naših filmih. Sicer pa si film splača ogledati, če ne zaradi drugega, pa zato, ker je naš domači film tako redek pojav, da zasluži vso našo pozornost. M. MARKELJ Reševanje sevniškega dimnika na splošno zadovoljstvo opravili pri tuzlanskem podjetju Soda—so. Enega so povišali, drugega pa zaščitili za muzej. V Sevnico So prišli naravnost z delovišča pri borski topilnici bakra. Tam se ubadajo s 150-metrskim velikanom. Vatrostalna je pri nas najbolj znana po gradnji velikanskega dimnika trboveljske termocentrale. Dimnik štrli 370 metrov visoko. Stojičičeva intervencijska ekipa za stare tovarniške dimnike dela utečeno kot en mož. Pri tem nevarnem delu ne sme biti napake. Vse člane v eže globoko tovarištvo. „Kdor vzdrži prve mesece, ostane temu delu zvest," pravi poslovodja. V ekipi so še brat Jovanče, Zarije Pavlovič, Božidar Djordjevič, vsi iz okolice Leskovca, in Miloje Pavlovič iz Negotina. Od dimnika do dirhnika potujejo že 15 let. V Jugotaninu niso mogli namestiti težjih gibljivih opažev/ Vzdolž dimnika sta se tako običajno ..sprehajala" po dva delavca. Visela sta na jekleni vrvi, v nekakšnem sedežu. Dvigala ali spuščala sta ga sodelavca na tleh s pomočjo vitla. Kot plezalec v steni sta v določeni višini v dimnik z abijala jeklene kline. Nanje so naslanjali kovinske obroče. Takole: 45-krat zapored dve polovici novih kovinskih vezi Jekleni vijaki so nato z njimi dimnik toliko stisnili, da je reža postala ožja za tri centimetre. Na hitro je bilo treba skovati posebna uše sa za velike vijake, s katerimi so spenjali obroče na zašiljeni cigari tovarniškega dimnika. Precej težaškega dela bi si bili pri tem delu lahko prihranili v kakšni za to opremljeni tovarni, kar pa bi vzelo preveč časa. Kot v pravi kovačnici so opravili vse potrebno v tovarniških prostorih. Oznojeni ob razbeljenem železu na nakovalu in med dobro merjenimi udarci kladiva so delavci na glas preštevali, koliko kovinskih uše s so pripravili več kot dan popreje. Vnemo so podžigali tisti na dimniku. Pri ekipi Vatrostalne se ne neha delati ob koncu običajnega delavnika, na nadeljo ali praznik. Dimnik mora čimprej spet bruhati dim „To ni tako velik dimnik," je pribil poslovodja Vatrostalnine ekipe Miloš Stojičič. „V letih 1975—76 smo takole popravili dimnik zagrebškega TFT A. Stometrski dimnik je razparalo od vrha navzdol. Dimnik smo rešili tako, da smo ga opasali s 120 obroči. Medtem je bil dimnik ves čas v pogonu. Na kraju smo ga še povišali za osem metrov," opisuje. Pomagali so še marsikje. Lani so popravili dva dimnika v jeseniški železarni, kajpak tudi med pogonom. Podobnp delo so stiskali dimnik. Dimnik so nato povezali še s štirimi navpičnimi kovinskimi vezmi. Kar je ostalo od obeh razpok, so zalili z betonsko malto. Poslovodja Stojičič ni skrival optimizma, da dimnik ne bi bil usposobljen za obratovanje že v začetku avgusta. Eksplozije v dimnikih v lesni industriji niso redkost, pravijo strokovnjaki. Pri iskanju cenejše ga goriva so v Jugotaninu lani ob rekonstrukciji vgradili sodoben italijanski kotel, ki je med drugim prirejen za kurjenje posuše nega lesnega prahu. Tako skurijo ves odpadek izluže-nega lesa pri proizvodnji tanina in furfurala. Ta prah je eksploziven že sam po sebi. Karkoli se je v dimniku usodnega dne nabralo, ga v bodoče ne sme več ogrožati. Med zaščitnimi ukrepi bodo namreč vgradili varnostno protieksplozijsko loputo. Zv išan pritisk nad običajnim naj bi jo odprl. Razdiralne sile bodo tako imele neovirano pot Dimnik ne bo več izpostavljen. V nesreči z Jugotaninovim dimnikom je bilo dosti sreče. Če bi se bil podrl, da bi poškodoval visokotlačni kotel, bi imeli opravka z drugačno eksplozijo. Zato ni odveč vprašanje, zakaj dimnika niso že predhodno zaščitili? ALFRED ŽELEZNIK BRŠLJANOV LIST KOT KLARINET Gotovo se vsakdo Se spomni, kako je kratkih hlač trgal primerne trave, jih pokončno pritiskal k ustnicam in piskal. Piskali smo tudi na trobentice, igrali na glavnik. Iz delava različnih piSčali in rogov iz lubja je bila za otroške roke že zahtevna stvar. Glasbene sposobnosti teh preprostih glasbil so seveda dokaj omejene, kar pa otroške domišljije ne moti. Zato pa Jih toliko redkeje uzremo v rokah odraslih. Nemara jih je prav zato toliko večje veselje srečati in spoznati glasbenika, ki si svoje glasbilo preprosto utrga z drevesa. Anton Plut iz Mladice pri Semiču je sicer že starejši mož, vendar tistega veselja, ki ga je v tem inštrumentu, če ga tako imenujem, našel še v otroških letih, do danes ni izgubil. Glasbilo, na katero igra, je sila preprosto: list zimzelenega grma ali drevesa. Kakše n list je najboljši? „Predvsem mora biti dovolj trd, da ne poči prehitro. Na jboljše je .perje' bršljana, tudi hruška je za silo. Če so listi prelahki, potem ne morem dati tistega fortissima iz sebe, kot ga, recimo, lahko iz bršljana." In kaj mora storiti, da izvabi melodijo? List preprosto pritisne ob spodnjo ustnico in prične pihati oziroma trobiti Različne tone dobi z močnejšim ali s šibkejšim pihanjem ter s spreminjanjem lege zgornje ustnice. Zvok, ki ga na ta način izvabi, še najbolj spominja na zvok klarineta, zato to muzikalno .perje' tudi imenuje ,klenet’. Anton Plut živi na kmetiji že od rojstva, z listom trobiti pa je začel na paši. Od soseda se je naučil tega muziciranja in kar dolgo let je tako trobil le sam zase, sebi in drugim v zabavo. Kmalu po zadnji vojni pa-je začel vse pogosteje nastopati skupaj s harmonikarjem Alojzom Željkom iz Sel pri Se miču. Prireditev, na katere so ju vabili, je bilo precej, saj sta nastopala na najrazličnejših proslavah, folklornih prireditvah, ohcetih, ob praznikih v gostilni. Za ,perje' in za harmoniko sta prijela, če je le bila kakšna priložnost. V zadnjih letih pa ju predvsem veliko vabijo na folklorne prireditve in festivale širom po Jugoslaviji. Kar dolgo sta naštevala kraje, kjer sta že nastopila. V Ohridu jima je bilo najbolj všeč, poleg tega pa je Anton Plut na tamkajšnjem folklornem festivalu edinkrat slišal še kakšnega drugega glasbenika, ki tudi igra na drevesni list. „Bila sta dva, iz Kosova, ki sta tudi igrala na .perje', samo da so njiju spremljali tamburaši," se spominja. Glasba, ki jo igrata, je dokaj raznolika in zanimiva. Je starejšega izvora, kot so, recimo, koračnice in valčki. Alojz Željko se je veliko skladb naučil med vojno, ko je bil izgnan v Nemčijo, zaigrata pa tudi kakšen na Dolenjskem že skoraj pozabljen ljudski ples, kot je, denimo, „štajeriš". To niti ni nenavadno, saj Žpljko igra harmoniko že petdeset let in ima tudi prve skladbe, ki se jih je naučil, še danes v prstih. ,,Frajtonerica", na kat®^ najraje igra, je, kot pravi, stara že več kot sto let! 0W godca sta z glasbo res močno povezana. Pa ne le z listoC in s harmoniko. Alojz Željo je dolga leta pihal v trobento pri godbi. Za zabavo so viže neredko urezal' tudi v triu: on s harmoniko, Anton Plut je igral bugarijo. njun znanec pa berdo. Omenil sem, da veliko nastopata na različnih folklornih prireditvah, vendar ne le kot instrumentalni duet, ampak Anton vedno zapoje še nekaj pesmi brez spremljave. Predvsem tista, nekdaj tako znana in dokaj dolga „V Kani Galileji" mu je pri srcu. Res jih zna velik® zapeti. Mnogih se spomni še iz mladosti, drugih ni pozabil iz časov petja pri zboru. Marsikateri pesmi ne v« več naslova, jih zna pa toliko bolj prepričljivo in živ° odpeti. Žilica za šalo mu vedno vroče utripa, zato tild' slednje pesmi nikoli ne izpusti: Nekaj vam povedal od svojega stanu, sm z ano staro babo jaz enkrat v cerkev šu, gospud so me poročali, tole so m' naročali, to staro babo ti morš lubit, nikol jo zapustit. Men to ni šlo v glavo, ker sem bil jaz mlad, da b' mogu to staro babo tako lepu štimat. * Jaz sem bil star dvajset let, ona petinšestdeset, to ne more nikakor bit, to babo tolk lubit, to ne more nikakor bit, to babo tolk lubit I Ko smo kramljali o njuni glasbi in brskali po letih, sta Anton in Alojz kar stresala zanimive in ša $ dogodivščine, ki sta jih imela ob igranju. Večkrat*: udeležita izletov z ostalimi upokojenci, seveda ni*, brez .perja' in ,ramonike’. Nekoč so bili v ItalU* ^ naslednjo zgodbo Anton posebno rad pove: „Ko sr”0 . prek meje, je vodič prijavil, da imamo s seboj klarin**1 harmoniko, in ko smo se vračali, je carinik vprašal. ^ imamo ta klarinet. K sreči sem imel nekaj .perja' v tepv pa sem začel piskati. Seveda so takoj spoznali, da j® b.|" ša la, ki seje je spomnil vodič. To so se cariniki sm®]3 L DRAGO VO^ Poročali smo že, da je bilo tekmovanje dvajsetih ekip slovenskih in zamejskih aktivov mladih zadružnikov glavna prireditev „Kmečkih iger", ki so bile sredi julija na Vranskem. Četudi je bilo tekmovanje prestižnega značžfja in so se zato mladi kmetijci na moč trudili, da bi svojim ekipam v končnem seštevku priborili kar najboljše mesto, so imele posamezne igre (če lahk^ tako imenujemo kmečka opravila, ki so sestavljala tekmovalni program) še en vsebinski odtenek: šlo je za prikaz opravil, ki jih je zvečine že docela izpodrinila mehanizacija, tekmovalci pa so sproti dokazovali, da jim kljub temu nedavna kmečka dela mater in očetov vseeno niso neznanka Tako ni bilo tekmovalca, ki bi obupal pred celim arom nepokošenega travnika. Šopi bujne trave so polegali v plasteh pod sklepanimi in nabrušenimi kosami. Starešine, ki so pazljivo pregledali, koliko šopov trave se je proti koncu košnje izmuznilo utrujenim rokam, bi lahko potrdili, da tudi s sodobno kosilnico ni mogoče tako do golega ..ostriči" travnika. Nato je bilo na vrsti grabljenje. Ogromen travnik, odmerjen na dele za posamezne ekipe, je bil videti ko mravljišče. Urna dekleta in fantje so znali napraviti kopice sena, tudi grablje niso nikogar udarile po nosu, zatikalo pa se je pri zlaganju sena v t.i. roglo. Malo jih je vedelo, da je MLADI ROD PO STAREM treba začeti z zlaganjem ob rogovilasto deblo od spodaj navzgor. Zvečine so seno metali kar poprek na štrleče veje, zato so bile nekatere rogle zelo podobne ptičjim strašilom. Po dva tekmovalca sta morala pretakati vino. Iz polnega soda sta z „zugom" izmenoma vlekla pijačo v steklen vrček in slednjega praznila v okoli dvajset metrov oddaljeno posodo. Opoldne bi morali z lučjo iskati pivce, ki bi jih bilo treba streči tako hitro, zadihani fantje pa bi najbrž pazljivejše prenaša li tekočino, če bi le-ta res bila vino in ne voda. Toda tistega nedeljskega popoldneva je bilo na Vranskem tako vroče, da se je splačalo biti manj previden in precej vode zliti po sebi. Sledilo je žaganje. Od dokaj debelega hloda sta morala tekmovalca v čim krajšem času odžagati troje polen. Čeprav je opravilo v poprečju trajalo le po nekaj deset sekund, se zaradi take hitrosti nobeni ekipi hlod ni vžgal. Posel pa so nato imeli še sodniki, ki so prejeli nekaj pritožb, a s0 ^ gladko zavrnili. Saj končno oni niso bili krivi, 6® vsi žagarji niso imeli enako debelih hlodov, celo to jim ni bilo moč naprtiti, da so bila nekater« debla bolj grčasta kot druga, zaman pa sta *• jezila tudi tekmovalca, ki sta hočeš nočeš P*' žagala žebelj; izgubljene sekunde in skrhana Ž393 so šle na račun slabše uvrstitve. Tekmovanje so sklenila dekleta, ki so a pomerila v t.i. kmečki žehti. Na enem kon^ pokošenega travnika so morale perice v posodi* milnico najti najprej črko „k" ter jo nato na drugem koncu travnika obesiti na vrv. Iskanje’ tekanje in obešanje je trajalo tako dolgo, dokl®f se na vrvi ni prikazal napis „kmečke igr®"-Narobe obešen „g" bi sodnik lahko spregledal, P3 ga ni. Popravek je imel za posledico daljšo žehto Besedilo in slike: D. RUSTJA ZMOTIŠ SE LAHKO SAMO ENKRAT Gobarska sezona je v polnem teku, spet je treba nekaj napisati o gobah, teh okusnih rastlinskih organizmih. Okusnih, predvsem pa znano neznanih. Poleg razprav o strupenosti gob so med bolj ali manj strastnimi gobarji najpogostejše razprave o kalorični vrednosti gob. Nekateri so prepričani, da so gobe tako rekoč meso, po vojni pa je nekdo celo zapisal, da so gobe „meso naših gozdov". Resnici na uho povedano pa je v gobah povprečno do 3 odstotke beljakovin, ogljikovih hidratov (namesto krompirja) pa 4. V gobah je daleč največ vode, čeprav se rek „pije kot goba" ne nanaša na suhozemske predstavnice. Na splošno velja, da vsebuje kilogram gob 300 kalorij. Zredili se torej ne boste. Boli kot z beljakovin- skega so gobe zanimive z vitaminskega stališča. Vsebujejo namreč večje količine vitaminov A, B, B2, C in D. Podobo prehrambene vrednosti gob dopolnjuje še podatek, da je v njih tudi precej mangana, kalija, fosforja in železa — elementov, ki so človekovemu organizmu nujno potrebni Bolj kot kalorično, vitaminsko in proteinsko je zapleteno vprašanje strupenosti gob. Nedolgo tega so natančneje preučevali zeleno mušnico in rdečo mušnico. Za poskuse so morali v kratkem času zbrati nekaj ste kilogramov obeh vrst gob, da bi dobili dovolj strupov za raziskovanje. Dognali so, da vsebuje zelena mušnica deset strupov, ki so jih razvrstili na tiste, ki delujejo hitro, in na druge, ki so počasnejši. Slednji so smrtni, imenujejo jih amanitinu Hkrati s strupi pa so odkrili tudi snov, imenovali so jo antamanid, ki strupe nevtralizira. Pojavlja se skupaj s strupi, vendar v neznatnih količinah. Če bi se posrečilo to snov izdelovati sintetično, pridobivanje po naravni poti namreč ni mogoče, bi najbrž lahko rešili življenje prenekateremu jedcu zelene mušni-ce. Za nimiva so tudi raziskovanja rdeče mušnice. Poleg že znanega strupa (muskarina) so v njej odkrili novo strupeno snov zapletene kemične sestave. Strup ima tri komponente in povzroča halucinacije. Znanstvenike je pritegnilo predvsem dejstvo, da se vse tri komponente ,,novega" strupa rdeče mušnice lahko pretvarjajo ena v drugo. Ugotovili so tudi, da je strupenost rdeče mušnice odvisna predvsem od količine ibotske kisline. Rdečo mušnico ponekod v svetu po določenih pripravah jedo, je torej pogojno užitna, spet druged pa se z njeno pomočjo oziroma s pomočjo strupov, ki jih vsebuje, spravljajo v stanje opitosti in halucinacij. Med zelo strupene gobe spadata tudi velika rdeče-listka in pegasta kolobamica. Pogoste zastrupitve z rdečelistko beležijo predvsem v Franciji, s kolobamico pa v Švici. K sreči vsebujeta ti vrsti gob poleg strupov, ki še niso raziskani, tudi snovi, ki silijo želodec k bruhanju. Jedcu je tako v večini primerov podarjeno življenje. Ni pa pojasnjena (ne)užitnost pomladanskega hrčka. Pred nekaj desetletji je bil hrček še priznan kot dobra užitna goba. Treba jo je bilo samo prevreti v nekaj vodah. Zadnje čase pa so ugotovili, da so se ljudje, ki so uživali prevretega hrčka večkrat in v večjih količinah, vseeno zastrupili. Znanstveniki so zavihali rokave in ugotovili, da vrela voda ne izniči prav vsega strupa, ki so ga krstili giromitrin. V posušenih gobah tega strupa ni, ker rad hlapi. Za tiste, ki se radi igrajo z užitnostjo gob, je torej popolnoma neškodljiv samo posušen pomladanski hrček. Na žalost ni nobenih vidnih znakov, ki bi opozarjali na strupenost ali užitnost neke gobe. Menjanje barve ali puščanje tekočine na prerezu ali prelomu, vonj ali okus in podobno niso zanesljivi znaki, ki bi določili užitnost ali strupenost gob. Napačna so tudi ljudska verovanja, da srebrna žlica ali kovinski predmet, ki se kuha skupaj z gobami, v primeru, če so v loncu tudi strupene gobe, potemni. Kovina namreč potemni tudi pri kuhanju nekaterih užitnih gob. Skratka: edino kopje zoper gobje strupe je znanje. Jej samo gobe, za katere zanesljivo veš, da so užitne. Veliko več jih je kot strupenih. To pa je kaj slaba tolažba pri gobah, ki so zelo strupene in ki smo jih nekaj v tem prispevku tudi našteli. Statistično se lahko pri gobah zmotiš manj kot dvakrat v enem življenju, kar pomeni, da vas bodo v bolnišnici morda celo rešili. Prvič. VA ., -STE NA ROKAH SLOVENCEV Liri' k0nj •)0[ri^0 je afriška vasica, ležeča prav na cesar t )U*nega trikotnika Centralno afriškega Bay a> °koli trideset kilometrov južno od deioJ^f' ki je pri nas že dokaj znana kot v g ls*e Slovenijalesa v tej afriški državi. Fantje Vangi so mi že prvi dan povedali: Lidi nism° m' edini Slovenci tu okoli. V tam ‘ma Emona plantažo kave, še štirje so p- Se jih splača obiskati. *večIPraV'* sem motor za težie potovanje in z9od6' Povedal' da me kakšen dan verjetno ne bo, Udia* nasledniega jutra da nameravam kreniti v fan*orn^°- Pa se je zataknilo: - Zjutraj? Čuj, pit ' ra*e ne- Sloni hodijo na drugo stran ceste rtiai ' opazil ne bo nihče, če te kateri ... Raje 0 kasneje, pametneje bo. a Pot sem krenil šele po kosilu. nekf-5*9 Je bila stisnjena v objem pragozda, po ievi * kilometrih že krepko zamrežena z ve-VeSj6,T1' bambusovimi palicami in manjšimi dre-sv6i od katerih so bila nekatera še popolnoma na a Sloni so res opravili svoje, ozke stezice so PQne'fa* meščana. Derova dva. Vlado in Mila Der ,,na Glavnem trgu sva lep čas stanovala, seveda se dobro poznava z Novomeščani. Že res, da bo kmalu štiri leta, kar sva tukaj, ampak ni vrag, da bi naju vtem času že pozabili." Pravzparav sta v Afriki veterana. Pravita: — Saj prihajajo za leto, dve, kaj več pa kdo težko vzdrži. Tudi midva sva tako mislila, potem pa: čas gre, da sam ne veš, kam, minila bodo štiri leta, pa se v tem času niti nisva mogla odtrgati od vsega tega dela. Videl sem ogromne plantaže kave že spotoma; okoli 700 hektarov jih bo v naslednjih nekaj letih, vsak kvadratni meter iztrgan objemu mogočnega pragozda. KAVA, TONE IN TONE KAVE Niže pod bregom, stisnjena na jaso ob reki, je ležala vasica Lidjombo: trideset hiš morda, narejenih iz blata, lesena šola, v kateri je bila nekoč garaža, na koncu ambulanta in mehanična delavnica. , Vlado Der je po poklicu avtomehanik. In vendar izvleče potreba in pomanjkanje usposobljene delovne sile iz njega tudi še marsikaj drugega: — Zdaj sem agronom, zdaj računovodja ali gozdar, ves čas pa še pri svojem delu . .. — Pravzaprav dela v Lidjombu še en slovenski par. Vlado pravi, da je tisti drugi zadolžen za plantažo, on pa za mehanizacijo in pridobivanje novih površin. Pa je tisti sedaj že dva meseca na dopustu - ga pač mora on, Vlado, zamenjati. — Tako je tukaj: ljudi,‘ki bi se kar mimogrede dopolnjevali, sredi Afrike, seveda ni. Naslednji dan sva si ogledala proizvodnjo kave, te pri nas tako povzdignjene omame. Začela sva na koncu, v luščilnici, kjer je nekaj ton sivkaste dragocenosti, nametanih na kup čakalo deževno dobo in s tern na možnost za prevoz proti morju. Malo neverno sem gledal hribček pred sabo, po katerem sem lahko brodil z nogami do kolen v kavi: — Pa bo možno spiti vse to? — Nasmejal se je: — Tukaj je tega nekaj ton, morda največ pet. Vsega skupaj smo je letos pridelali sedemdeset ton, računamo pa, da bo proizvodnja že v nekaj letih dosegla zgornjo mejo: sedemsto ton letno. Pa morda veš, koliko tega se vsako leto popije v Jugoslaviji? — — Petdeset tisoč ton, fant. Ob polni zmogljivosti in vsem tem ogromnem delu bomo torej dosegli komaj dober procent jugoslovanskega uvoza. — Ta kava je tako imenovana vrste robusta. Čisti kofein. Domačini jo pijejo, ker nimajo denarja, da bi kupovali tovarniško pripravljeno. Premočna je in še brez prave arome, nujno jo je premešati še z drugo vrsto, arabiko, saj da šele ta tisti pravi vonj in okus. V mešanici je naše robuste samo okoli trideset odstotkov, morda kaj več ali manj to je pač odvisno od proizvajalca. Že samo do luščilnice v Lidjombu je pot kave zelo dolga. Štiri leta potrebuje sadika, da se razraste v približno dva metra visoko drevesce. Ves čas jo je treba gnojiti in sekati plevel okoli nje. Domačini, še posebno Pigmejci, so s svojimi mačetami pri tem delu nezamenljivi. Trikrat do štirikrat letno začnejo drevesca belo cveteti, v začetku decembra je češnji podoben okrogel sadež zrel. V rdeči ovojnici sta stisnjeni dve zrnci kave. Glavna sezona obiranja traja mesec in pol, nekako do 15. januarja. Cele vasi Pigmejcev se takrat preselijo iz notranjosti džungle in do meter petdeset visoki pritlikavci se razpršijo kot mravlje vsak dan med vrstami. Potem je na vrsti sušenje. Enajst do trinajst dni na soncu dobro izsuše ne kroglice gredo potem v luščilnico, kjer se dragocena zrnca rešijo svojega rdečega oklepa. Drobna zrna, iz katerih potem še ročno poberejo vse smetje, predstavlja eksportno kavo. — ŽIVLJENJE SREDI DŽUNGLE Po kosilu zopet sedimo na verandi. Vlado je končal delo. Popoldne in tudi kadarkoli ponoči je na razpolago, vendar je to aktualno predvsem v delovnih konicah ali ob generalki strojev. V svoji ekipi mehanikov ima kakih petnajst fantov in nekaj med njimi jih je prav uporabnih, kot pravi. Razložim jim, kako in kaj; tudi delavci na plantaži, ki jih je med obiranjem tudi prek tristo, imajo svojega šefa, domačina, in ti potem skrbijo za red in normalen potek pri delu. — Je pa res, - pravi Vlado, — da jih popolnoma same tudi za dva, tri dni ne morem pustiti. Nekaj bo zagotovo narobe in vsi, s šefi vred, bodo samo nevedno skomigali z rameni. Sam ima tudi popoldan dovolj dela. Opravki okoli hiše , vrt, nekajkrat tedensko pot v Bayan-go. — Nikoli si ne upam nikamor z avtom brez motorne žage. Ali vsaj poštene mačete. Kolikokrat bi sicer že ostal v gozdu, sredi poti. Pot v Bayango je Derovima edina zveza s svetom. Z domačimi ljudmi, s katerimi se na hitro pogovoriš, karkoli že — in z letalom! Nekajkrat tedensko prileti Slovenijalesov Piper in pripelje osnovne stvari tudi za lidjombske samotarje: hrano, pošto, včasih že nekaj tednov zastarele novice. Vsako jutro ob pol osmih ga poveže s petsto kilometrov oddaljenim Banguijem,’ glavnim mestom Centralno afriškega cesarstva radijska zveza z direktorjem: — Halo, fant, si še živ? Kaj potrebuješ? Olje, krompir, pivo... Ne skrbi, avion leti jutri, ob dvanajstih ga lahko že počakaš v Bayangi.. . — Precej stvari Derova sama pridelata. — Pravzaprav vse, česar pri nas ne bi mogla, pravi Mila. In res vidim vrt, poln dozorevajočih ananasov, na drevju okoli in okoli hiše rastejo limone in pomaranče, malo niže je nasad banan. Potem se razburi: — Pa kaj mi pomaga, sosedov — črncev — je okoli polno, sami ne sadijo ničesar, na, našem pa se jih vedno dobi, da odtrgajo, kar morejo doseči, in potem zbežijo v džunglo. In potem še pravijo: — Madam, tukaj Afrika, mi Afričani, to naše. — Vesta povedati, kako včasih cele noči ropotajo. bobnajo in plešejo okoli kolib. Pa kaj si moreta? Malo smešno se jima to zdi. Ničesar nimajo, a znajo biti veseli, da se jim človek edino lahko čudi. Ko dobijo plačo, pa še sploh. V vasi je trgovina, ki jo ima neki Arabec. Plešejo, jedo in pijejo po dva, tri dni skupaj. Potem pa zjutraj pred vrati in kar v vrsti, vsi skrušeni: — Patron, otroci nič jesti, denar konec, lahko dobimo akontacijo? — — No, pa sedaj, po tolikih letih, je čisto ,luštno‘, pravi Mila. - G začetku raje ne govorim. Nekaj mesecev sem se vsak večer cmerila in še zdaj se nisem odvadila, da ne bi vsak večer pogledala po spalnici, če ni notri morda kač. In je bolje tako: zelena mamba te lahko piči samo enkrat. Mož je takrat stiskal zobe in bil tiho — že zaradi sosedov, sva rekla, da se kar tako ne bova pustila, da bi jo že s prvim letalom ucvrla domov. In je minilo! Še nekaj mesecev - enkrat konec septembra, pravita, bosta končno postavila piko na Afriko. Hiša na Jurčičevi v Novem mestu je skorajda dokončana, novi Peugeot vplačan in — ž e res, da imam to plačo vsaj tako rad, kot Afriko, toda — dovolj je bilo. Utrujen sem že. Še eno kavo smo spili. Za konec. Je domača? — sem vprašal malce neumno. Lovil sem še zadnje sončne žarke po plantažah, ki rodijo vsako leto toliko ton dišeče omame. Zadnji cvetovi na nasadu prek poti so se zapirali v prihajajoči mrak, ozračje je postajalo čudno prijetno in polno skrivnostnih glasov, prihajajočih iz neskončnosti okoli nas ležeče džungle. Mila pa mi je, z znano vrečkov roki, omenila: — Domača, domača. Vedno mi pošljejo kakšno dekp „taprave" iz Jugoslavije... T ZVONE ŠERUGA FipRiAn FlPRlATl NEVARNA IGRA — Na Kočevskem je, kot kaže, iepa vrsta fotografskih zanesenjakov, katere priteguje predvsem tako imenovani fotolov. Res je, da je kočevska občina bogato zaraščena z gozdovi in da je tam najti več divjadi kot kje drugje v Sloveniji, vendar pa to ne zmanjšuje vrednosti fotografijam, ki jih dobivamo s tistega konca. Tokrat predstavljamo Petra Vovka, ljubitelja narave, pisca in fotografa. Uspelo mu je narediti zanimiv posnetek mladega medveda in lovskega psa. Medtem ko medvedu ni videti, da bi bilo v njegovem druženju z lovskim psom kaj strahu, pa je tako v napeti drži psa kot v vsem njegovem izrazu čutiti strah pred nevarnim kosmatincem. Razgibani prizor je Peter Vovk v stavil v kvadratni format stike in ga kompozicijsko lepo zapolnil. Človeku se ob množini ležečih ali pokončnih formatov prileže pogled na posnetek takega formata, še posebno, če je za-Dolnien z zanimivo v<»hinn nobena ne bo taka Kljub dobri izbiri kopalnih oblek na našem trgu se skoro vsaki zgodi, da na tej ali oni plaži sreča ..dvojčico", kar nobeni ni ljubo. Kaj takega se ne more pripetiti, če same naredite iz gama kvačkan bikini. Zanimivost je v tem, da se vsaj barvno enaka kopalna obleka ne more pojaviti, praktičnost pa v tem, da lahko za cvetove različnih barv in oblik porabite konce. Če bi v butiku kupili tak bikini, bi polnjene kolerabe Mlade kolerabice lahko pripravljamo na vrsto načinov, ki so pri nas kaj malo znani. Vsekakor kolerabice niso dobre le za dodatek jušni zelenjavi ali pa za omako. Poizkusite recept za polnjene kolerabe. Potrebujemo 6 mla-din kolerabic, 100 g sesekljanega mesa, poper, sol, 40 g masla, 40 g moke, 100 g ostankov šunke, 1 jajce, peteršilj, malo juhe, muškat in smetano. Kolerabice olupimo in kuhamo 10 minut v slani vodi. Vzamemo jih ven in ohladimo, odrežemo pokrovček in jih izdolbemo. Pripravljeno mesno sekanico solimo in popramo, mesne ostanke pa zmeljemo ali jih na drobno sesekljamo in umešamo zraven. Na koncu vgnetemo še jajce in sesekljan peteršilj. S brez besed ■ . . miza iz opek tem nadevom polnimo kolerabice, položimo nanje pokrovčke in jih pritrdimo z zobotrebcem. V namaščenem loncu jih z malo , do mehkega, sok premešamo * smetano in ga začinimo s soljo, poporom in muškatom- ŠPIRO RADULOVIČ JUGOSLAVIJA JAKOB MIRKOVIČ JUGOSLAVIJA Izvirno opremljen jedilni kot, ki se poda zlasti v starejših stavbah, kaj lahko naredite sami iz opek in običajne malte. Taka miza, hkrati neke vrste jedilni pult, ima pri strani nekaj kotičkov ne le za okras, ampak tudi za shranjevanje kuhinjskih potrebščin. Vrhnja ploskev je vsekakor lesena, kar daje mizi — pultu prijetno domačnost. Prebrali smo LUČ V MRAKU - branju knjige „Detin-o velikega ruskega pisatelja tr*-»xma Gorkega, katero je na dn Poslala Prešernova J1?3 v zbirki Ljudska knjiga, ora|cu nehote utrne misel, da takem življenju, kot ga ražnja Gorki, človeku ne presne drugega, kot da ali po-ne pisatelj in izkriči svetlo ,r*nie v človeka ali pa se po-v mračno kalužo posuro-osti, revščine, zaostalosti in M »nosti. Realistično pero ksima Gorkega namreč tako umljivo in s toliko ne- maiikJe,"ja izrisuie Življenje 'n ljudi v carski Rusiji, da 53 Strahn-f« «_i___*_____ x katerega ime in delo je dovolj znano široki slovenski javnosti. Žarko Petan je morda bolj poznan kot satirik in režiser, manj pa kot pisec resne literature, če smemo to oznako sploh še uporabljati. Zbirka črtic „Nebo na kvadrate" pa kljub satiričnemu tonu („ne morem iz svoje kože," je dejal avtor) zasluži to staromodno opredelitev. V šestnajstih med seboj povezanih črticah je Petan strnil vtise iz časa, ko je delil zaporniško celico s prestopniki vseh vrst. Iz sveta, ki živi na robu družbe, prinaša pisec vrsto globokih doživetij, misli, zanimivih likov in usod. Življenje v zaporu je tako izjemno, da človeka zgnete drugače kot življenje na svobodi, zato med jetniki prihajajo nekatere osebnostne značilnosti jasneje na dan, manj hinavstva in laži je v medsebojnih odnosih. Človek je v jetniški celici, kjer je nebo razdeljeno na kvadrate z rešetko, drugačen, morda celo bolj človeški, bolj razgaljen. Nekateri liki iz Petanovih kratkih proznih zapisov so prav po svoji človečnosti izredno močni: preprosti Paško, nepismeni Beriša, Stari. Petan je svoje pripovedi izrisal z jasnim jezikom, kratkimi stavki in izbranimi besedami; ni se bal v knjižni jezik vnesti jetniške latovščine, kar pripovedi daje le večjo pristnost, ob pravem občutku uporabe pa prav nič ne moti občutljivejšega ušesa. M. MARKELJ Zbrana dela Josipa Broza Tita so našla svoj krog bralcev, kar dokazuje prodana izdaja prvih dveh knjig, ki sta pošli kljub visoki nakladi 10.000 izvodov, to pa je za majhno slovensko knjižno tržišče krepak zalogaj. Posebno zanimivo je, da po Zbranih delih niso segli le strokovnjaki in tisti, katerim je poznavanje zgodovine delavskega razreda nujno, ampak tudi manj poučeni ljudje. Gotovo je največji adut pri tem jasna in odločna Titova misel, jasna in odkrita beseda. Pravkar izšli tretja in četrta knjiga Zbranih del prinašata dela našega predsednika, nastala v obodobju od pomladi 1935 do septembra 1939, gre torej za zelo pomembno obdobje konsolidacije jugoslovanske komunistične partije. V tem času je Tito od člana politbiroja in predstavnika partije v Kominterni prišel na čelo KPJ. Ko je vzel vajeti v roke, je bil partijski voz na nevarnih poteh; le odločnost in izjemen politični talent sta lahko rešila partijo pred pritiski od zunaj in od znotraj. Tito je zatrl frakcionaške težnje znotraj same partije, uspelo pa mu je tudi premagati pritiske šestojanuarskega absolutističnega režima ter obdržati partijo čvrsto in sposobno za vodenje revolucionarnega gibanja. V svetu se je v tem času pošast fašizma dvignila in brezobzirno napadala. V Španiji je umrla republika, Nemčija je priključila Avstrijo, Češko, na obzorju je vstala krvava vojna Iz Titovih člankov, zapisov in ostalih besedil je mogoče zaslediti odsev vsega dogajanja, hkrati pa so najlepši dokaz o resnični moči jugoslovanskih komunistov ter pravilnih ocenah in usmeritvah za nadaljnje oblike delovanja in boja Ne nazadnje pa nam zbrana besedila osvetljujejo osebnost maršala Tita v pristni luči njegovega mišljenja in ravnanja ' MiM Dvakrat Brecht 179. zvezek knjižne zbirke Kondor prinaša dvoje dramskih besedil slovitega ustvarjalca Bertolta Brechta. Literarni kritiki ga uvrščajo v sam vrh sodobnega evropskega in sve- tovnega gledališča, bil pa je tudi odličen esejist, režiser, igralec, pesnik, zagrizen socialist, „komunist brez partijske knjižice", revolucionar. Njegova osebnost je bila kljub hudim kamor večkrat zaidem, v zadnjem času pa tudi jame, katerih sem se lotil na pobudo dr. Pahorja z barvnimi diapozitivi. Prav v jamski fotografiji bi se dalo še kaj doseči, ker je sorazmerno neraziskana/' pove Kramar. Sicer zelo nerad govori o ustvarjalnih postopkih in motivih. Preprosto pove, da ne dela nepretrgano, marveč po etapah, ko ga „zgrabi". Prav tako nikoli ne gre fotografirat z jasno izraženo idejo. Predvsem se zanaša na svoj občutek. Močno ga zanima fotografiranje v okoljih, ki so tehnično zahtevna, še posebej pa okolja močne življenjske intenzivnosti, kot so živilski trgi, postaje. Prav v teh okoljih je posnel nekaj svojih najboljših portretov. Zdravko Kramar je za svoja leta resen in preudaren, do svojega dela pa pogosto kar preveč kritičen. Zgodilo se je že, da se ;*» s planin vrnil z osmimi posnetimi filmi, pa ni z njih naredil niti ene fotografije. Včasih pa z enega samega filma dobi tudi dve dobri fotografiji Tako je doslej ustvaril okoli 80 fotografij, od tega pa je zadovoljen le s 15. Najbolj seveda z zadnjo s planin, ki je tudi po mnenju poznavalcev dosežek zrelega fotografskega ustvarjalca — likovno čista, izrazno in kompozicijsko pretehtana ,,Še naprej se mislim ukvarjati s tako fotografijo. Nikoli nisem imel želja po nenavadnih poskusih, prav tako od svojih fotografij ne pričakujem, da mi bodo kdajkoli prinesle kaj posebnega," pove skromno. Ne pozabi povedati, da so bile tudi na mirenski osemletki kar ugodne razmere za razvoj, potem mu je veliko pomenilo tudi srečanje z Vlastjo Simonnčičem, ki je v Domu tehničnih šol v Ljubljani, kjer je obiskoval srednjo šolo, prirejal fotografske večere. Še največ pa je seveda pomenilo delo in spet delo, ko je treba za eno samo dobro fotografijo porabiti tudi dvajset kosov papirja 30 x 40 cm, da nastane ena sama dobra fotografija. Zato pa je Zdravko Kramar dosegel že več uspehov, med njimi tudi dve zlati plaketi na razstavah mladinske fotografije. Kdor je spremljal objavljanje njegovih fotografij v naši rubriki Tisti hip, kdor je videl razstave njegovih fotografij, bo pritrdil misli, da je v njegovem delu prisotno močno in iskreno ustvarjalno hotenje. Kam in kako se bo razvilo, pa je še vprašanje. J. SIMČIČ notranjim nasprotjem dovolj bogata in čvrsta, da je lahko v nemirnem času evropske in svetovne zgodovine ustvaril nekaj odličnih odrskih del, mojstrovin novega gledališča, ki razdira klasično meščansko dramatiko. V Kondorju je Mladinska knjiga izdala „Bobne v noči" ter „Mater Korajžo in njene otroke". Obe deli obravnavata vojno tematiko, oziroma so vojne grozote okvir, v katerem se razvija dogajanje. „ Bobni v noči" so podnaslovljeni kot komedija, čeravno bi bolj ustrezal naziv grozljiva burleska Mladi nemški soldat Kragler se po štirih letih izginotja vrne k svoji zaročenki, katera pa se je že odločila za drugega ženina. V tem tragikomičnem življenjskem položaju Kragler spozna, da je zanj minil življenjski čas, da nima več kaj iskati ne pri zaročenki ne v razdejani domovini, zato izgine. „Mati Korajža in njeni otroci" je še bolj brechtovska V času tridesetletne vojne se kramarica Mati Korajža klati okoli. Med strastnim trgovanjem ji smrt vzame vse tri otroke, vendar Mati Korajža ne obupa, ampak trguje naprej in križari s kramarskim vozičkom od Šv edske do Češke. Obsežno spremno študijo je pripravil Bojan Štih, in čeprav jo je naslovil „Poskus o Ber-toltu Brechtu za mladega bralca", je dovolj izčrpna za vsakogar, ki ga gledališko snovanje bolj zanima. Viva Tereza največ po zaslugi mariborske založbe Obzorja dobro poznan, saj so izšla že številna njegova dela v slovenskem jeziku. Le tos so pri Obzorjih izdali Amadov roman „Viva Tereza", s katerim se pisatelj javnosti predstavlja v dobri, a že znani luči. Junakinja pripovedi je vročekrvna lepotica Tereza. Ko pisatelj riše njeno življenjsko pot, izrisuje življenje mnogih brazilskih revežev in izkoriščancev, hkrati pa Terezin lik povzdiguje v simbol hrepenenja po boljšem življenju, borbe proti izkoriščevalcem in tlačiteljem. Pisana podoba mesta Bahia, katerega je Amado že opisal v mnogih romanih, a ga še vedno znova in znova sili k pisanju, bo živo stopila v predstavo tudi manj pazljivemu bralcu, ne nazadnje pa bo v nezahtevnem branju užival tudi tisti bralec, kateremu so pri srcu čutnost in iskrivost pisanja. Gotovo pa ob ceni 420 dinarjev ne bo nihče. Nemirni čas Brazilski pisatelj Jorge Amado slovi kot najbolj priljubljeni pisatelj iz te latinskoameriške dežele. Slovenskim bralcem je Nemirno 13. stoletje, vrhunec srednjega veka, je obdobje, v katerega je Frank Yerby postavil napeto zgodbo o mladem Pietru di Donatiju, junaku šte-vlnih dogodivščin, peripetij in avantur, skozi katere nas mikavno vodi spretno pisateljevo pero. Čeprav gre za pravi avanturistični roman, oziroma kvazi zgodovinski (junak je izmišljena oseba), pa so zgodovinske okoliščine v veliki meri resnične: vladavina Friderika II., poboj Provansalcev, otroški križarski pohod, spopadi med plemstvom itd. Petsto strani prijetnega branja ne bo nikomur škodilo, še posebno ne v poletnih mesecih, ko so želje po zahtevnejšem branju manjše, časa za branje pa je dovolj. NEBO NA KVADRATE V medzaložniški zbirki Žepna knjiga je izšla drobna knjižica črtic Žarka Petana. Naj bo to založniško dejanje še tako nenavadno za naše razmere visoka naklada prve izdaje, po svoje le priča, da gre za avtorja. Dojem je toliko močnejši, ker gre za avtobiografsko izpoved. *. yPetinstvo" je sestavni del *,v'|enjepisne trilogije, h kateri spadata še „Otroštvo" in „Moje Univerze", vendar je prav prva najmočnejša in umetniško naj-°lj prepričljiva Strahotno abo življenje, napol posuroveli nahh nenavac*n' značaji, raz- vSrJa,na družina, vse to je avtor kal vsase že v najnežnejših lh svojega življenja, zato je IZZIVI SVETLOBE pravi čudež, da se je v njem razvila tako silna ljubezen do človeka Morda bi lahko videli poglavitni vzrok za tak razvoj osebnosti Gorkega v liku njegove babice, ki je pravo sonce sredi teme. Babica s svojo ljubeznijo do življenja, z življenjskim vodilom „kako čudovito je vse", je skupaj še z nekaterimi liki iz „Detinstva" pisateljevo trdno zaupanje, da je v človeštvu svetal plamen, le daje prikrit in ne more zagoreti. In še nekaj je značilno za pripoved; Gorki manj govori o sebi kot o drugih. Izjemno pronicljiv opazovalec in poznavalec ljudi, kar je dokazal tudi s knjigo „Spomini na sodobnike", je nit pripovedi spletel iz življenjskih usod ljudi, s katerimi je živel, sam pa v zgodbi ni v ospredju, niti glavni pobudnik toka pripovedi. S tem je na prikrit način potrdil, da človek velja le toliko, kolikor je svojih radostnih in žalostnih trenutkov znal združevati z drugimi. M. MARKELJ o! ;jrna škatlica, iz katere in l ^aclno stekleno oko, 7«i-,°vinski »Skljoc". ki se J*11}, iz te škatlice, ko se roži zaklopni mehanizem, bili verjetno prvi vzgibi, >n 50 Zdravku Kramarju, ^ nemu fotoamaterju z im!?6' vz^ud'l’ željo, da bi Dri fotoaparat Če tedaj, ni njegovih desetih letih, l&9ov oče ne bi razumel te fot*' 9ledati na svet skozi 0aParat, bi morda ostala Uo Vedn° neuresničena in bi Želi^T kot toliko drugih >Ja'Jako pa se je v zaselku u roje pri Mirni družina amar obogatila za nov Mentaflex, ki je stal dve te- danji očetovi plači. Fantič, ki je še trgal hlače na klopeh mirenske osemletke, je počasi začel spoznavati svet fotografije. Seveda ni ostalo le pri pritiskanju na prožilo. Vse bolj se je ukvarjal z mislijo, kako bi lahko s fotografijo povedal kaj več. Kmalu je doživel prvi uspeh: Dolenjski list je v rubriki Foto tedna objavil njegovo fotografijo Prvi zvončki. Zanjo je dobil honorar 150 dinarjev. Zdravko Kramar je zdaj študent 2. letnika Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, prejema Titovo štipendijo, pomaga doma pri delu, hkrati pa ves čas misli na fotografijo . Potem pokaže svoje stvaritve. Planine v svetlobi, potem železniška postaja, živilski trg, obrazi Motivi so izbrani hitro in brez premisleka, zato skoraj vsi dihajo neko žlahtno življenjsko intenziteto. Močni snopi protisvetlobe, ki jih je opaziti skoraj na vsaki izmed njegovih fotografij, še poudarjajo izpovedne učinke. „Zanima me predvsem tako imenovana klasična fotografija brez eksperimentiranj. Najraje imam planine, %»■*•«• s V' -V* * U&SI ZAKl-A0/ isMS Marinka Šmalc in France Prelestnik iz Nemške vasi pri Ribnici sta se poročila na letošnji ohceti v Ljubljani. To je bil velik cirkus, ki se je začel že z izborom slovenskega para v Domžalah, potem pa je bilo veselo kar naprej. Na ohceti v Ljubljani, pa na izletu na Bledu, in še posebno v Radencih, kjer je bila spet ohcet po pomurskih običajih, in seveda v Bernardinu v Portorožu, kjer so ostali mladoporočenci nekaj dni na medenih urah. Nekdaj je bila kmečka ohcet. Kar desetkrat zaporedoma so se v Ljubljani poročali domači in tuji pari. Bile so konjske vprege, pisane povorke in vsemogoče narodne noše in kup podjetij, ki so reklamirala svoje izdelke, od pivovarne Union do Slovina, in še marsikaj. Zmerom pa se je pilo bolj slabo vino in tisti direndaj v hali Tivoli je mejil na bolj slabo veselico. Pred štirimi leti je ta ne čisto izvirna folklorna prireditev zamrla tudi zato, ker so ljudje že po malem godrnjali, češ ta-le rompompom za oslovo ali slonovo senco žre ogromno denarja, v resnici pa nas bolj slabo predstavlja v turističnem svetu. Bila so zijala, gneča na ulicah, kdo je dobil zastonj tudi kakšen vrček piva . . to pa je bilo tudi vse. No, pari, ki so se poročili na kmečki ohceti v Ljubljani, pa so bili srečni. Ustvarilo se je veliko pristnih prijateljskih vezi, ki so žive še sedaj. To pa je tudi nekaj. Pari iz raznih držav radi pridejo na kraj svojega usodnega odločilnega trenutka. Pridejo z družinami in pustijo pri nas tudi kakšno krono ali marko. Predvsem pa je pomembno, da se prijateljske vezi širijo, da postajamo vse bolj dinamična in odprta dežela, in še zlasti, da bi se naši pravi, pristni običaji oživljali, da bi se poletno turistično mrtvilo v Ljubljani in drugih krajih zapolnilo. To je bil namen letošnjih prirediteljev ohceti v Ljubljani, ko so to folklorno prireditev ponovno obudili po štirih letih trdega spanja. Ideja in napori organizacijskega odbora in množice stranskih organiziranih dejavnikov so opravili ogromno delo. Predvsem so potrdili misel, ki je bila izrečena, da je potrebno oživeti stare pristne običaje in se izogniti za vsako ceno ceneni skomercializiranosti. Le opold Krese — Jošt, predsednik Turistične zveze Slovenije in naš dolenjski rojak, je med drugim zapisal: ,,Ena od prireditev, ki naj popestri zabavno kulturno življenje Ljubljane in ponese podobo RIBNIČANA NA OHCETI V LJUBLJANI Ljubljane v svet, je tudi ljubljanska ohcet. Trdim, da bi morala imeti Ljubljana več ali manj vsak mesec večjo prireditev. Naš cilj je, da sčasoma doseže ljubljanska ohcet tako kulturno raven, da bo njene prireditve prenašala tudi evrovizija in da se bodo s tem Ljubljana, Slovenija in Jugoslavija večkrat pojavljale na evropski sceni." Letošnja ohcet v Ljubljani in njena prisotnost po raznih koncih Slovenije je izpolnila vsa pričakovanja. Videli smo pristne prekmurske plese, običaje, pozvačine in druge imenitnosti, ki sodijo k gostuvanju. Naša nevesta in ženin iz Nemške vasi pa sta bila prav imeniten par, čeprav sta bila oblečena v gorenjsko narodno nošo. \ France in Marinka sta velika optimista. Za ohcet v Ljubljani sta se odločila preprosto zato, ker je to imenitno, in tudi zato, da bi napravila Ribničanom presenečenje. Da je presenečenje bilo, lahko potrdijo vsi pravoverni ribniški rojaki, ki so okrog te ohceti naredili tak rompompom, da si večjega še v Ljubjani niso mogli izmisliti. Bile pa so tudi težave. France ima le nekaj prek sto kilogramov in skoraj nemogoče je bilo dobiti za njegovo postavo po meri narejeno narodno nošo. Ko so to reč le nekako uredili, so bili na vrstj čevlji, ki jih ni bilo. To reč je France rešil sam. Še ena zadeva bi lahko ogrozila srečen Francetov in Marinkin zakon. Ko so šli pari na izlet na Bled, sta se naša dva nekam zagledala, tačas pa so avtobusi odpeljali. Ne jevoljno sta marširala proti Ljubljani in počasi mislila na avtostop, ko ju je zagledal fotoreporter Nace Bizilj in ju povabil v svojo katrco. Preveč udobno res ni bilo. Nace pa se je mimogrede spomnil, da bi bilo dobro predstaviti slavni ribniški par tudi v njegovi krajevni skupnosti v Gameljnah. To se je zgodilo, ampak so kljub vsemu še pravi čas prišli do Magistrata, kjer sta France in Marinka dahnila svoj toliko pričakovani „DA". Naj naštejemo še pare, ki so se letos poročili na ohceti v Ljubljani: pomurski iz Beltincev, makedonski iz Strumice, avstrijsko-slovenski iz Ce lovca, hrvaški iz Re ke, avstrijski iz Celovca, srbski iz Beograda, češkoslovaški iz Bratislave, italijanski iz Parme, zahodnonemški iz Leverkusna, zahodnonemški iz VViesbadna, švicarski par, potem gruzinski iz Gruzije in seveda ribniški par iz Ne mške vasi. Ohcet v Ljubljani je minila srečno. Naj živi ohcet! Čas tudi v Posavju spodriva lesene kmečke hiše. Z njimi izginja posebnost Kapel in okolice, rdeče obarvana hiša z belimi progami na stikih med bruni. Še dve desetletji nazaj take hiše niso bile redkost, zdaj pa samo še Merslavičeva Neža, po domače Škofova, ohranja zanimivo tradicijo v Kapelah. Ko bi imela denar za novo hišo, zagotovo ne bi več prebivala v stari. Pozimi piha pri vseh oknih in vratih. Marsikaj bi bilo treba obnoviti. Neži se zdi to predrago, zato vztrajno sanja o novi hiši. Na stara leta bi imela nadvse rada kopalnico. Njena velika želja je tudi klet, v kateri ji ne bi vse zmrznilo. Zanimivo bi bilo zvedeti, zakaj so kapelske hiše rdeče pobarvane. V zborniku „Spodnje slovensko Posavje" iz leta 1956 je Anton Pohar verjetno po ljudskem izročilu zapisal, da je rdeča barva sled turških vpadov. Turki so ropali, požigali in morili, vsako izropano hišo pa zunaj namazali s krvjo, da so druge tolpe vedele, kje so njihovi predhodniki že opravili svoje zločinsko delo. Ljudje so Turke posnemali, da sojih premotili. Hiše so označili z barvo na enak način, da bi jih ja odgnali. Nevarnost je minila, rdeča barva pa je ostala. Druge razlage za sedaj ni, morda bi jo našli v zapiskih kakega arhiva iz tistih časov. Škofova hiša v Kapelah (št. 53) sodi med kulturne spomenike prve kategorije. V stropnem tramu je vrezana letnica 1837, torej je stara najmanj 142 let, če je bila tedaj na novo zgrajena. Možno pa je, da je bila hiša takrat obnovljena, kajti Ne ža je slišala pripovedovati mater, da je hišo nekoč zažgala strela. Zadnjo prenovitev je hiša doživela 1923 na pobudo Nežine matere, ki je prišla tja za ,,ta mlado". Takrat so podrli že neuporabno peč v ,,zadnji hiši", pregradili so vežo (lojpo) in tako dobili kuhinjo, od koder so potem nalagali peč v veliki izbi (v „hiši"). Poslej so kuhali v kuhinji na štedilniku, zato sov ,,hiši" podrli ognjišče z nadzidkom, za katerega so uporabljali izraz ,,juta". Od peči je bil speljan v vežo (lojpo) debel lončen dimnik. Lojpa ni imela stropa in tako se je kadilo naravnost pori streho. Hiša je obdržala slamnato streho do druge polovice tridesetih let Malo preden je izbruhnila vojna, so jo prekrili z opeko, in taka je še danes. Pred obnovo hiše so hodili na podstrešje kar iz veže, potem ko so 1923 naredili strop, pa z ganka (gejnka) na levi strani vhodnih vrat. Zunanjost hiše so prebarvali pri Škofovih trikrat na leto. To je bilo žensko opravilo. ,,Barvo smo kupili od tesarjev," je povedala Neža. „S sestrami smo jo poparile s kropom in ji potem dodale še mleka, da je dež ni prehitro spral. Mleka smo veliko porabile, vendar drugim tega nismo izdale. To je bila naša skrivnost. Zaradi tega je hiša obdržala svežo barvo še dolgo potem, kb so druge že zbledele. Prvič smo prebarvale hišo spomladi — za veliko noč, drugič avgusta — za veliko mašo in tretjič za vse svete. Vsako pomlad smo ženske na novo zamazale „rege” (špranje) med bruni "z ilpvipo.: Ko so bile že pobarvane, smo povlekle po njih bele progice. smo potegnile z modro barvo, po črno. V treh ali štirih dneh je bila hiša nova." Danes ima Nežina hiša pet prostorov: vežo, kuhinjo, shrambo, „zadnjo hišo" in „hišo", ki je najprostornejša V veži in kuhinji so 1923. leta položili po tleh opeko, drugod so zemljena tla oblekli z lesenim podom. Od takrat ima hiša znotraj dve opečni steni. Hiše in okolice Brežic prištevajo k vzhodnoslovenskemu tipu. Kot zanimivost in posebnost omenja Rajko Ložar v „Narodopisju Slovencev" iz 1944. leta mrzlo vežo, v „hiši" pa ognjišče z nadzidkom pred pečjo. Taka je tudi Nežina hiša . Zdaj je že dolgo ni prebarvala. ,,Nimam več tiste volje kot včasih," je dejala „Še vedno ne vem, kaj bi naredila z mojo starino. Iz muzeja me nagovarjajo, da bi prebivala v hiši še naprej. Popravili bi jo, če bi jim odstopila največjo sobo, jaz pa se bojim, da bom imela potem premalo prostora. Na starost bom morala nekogci vzeti k sebi, saj ne bom vedno zdrava. Nekdo bo moral delati, če jaz ne bom mogla." Neža bo najbrž potrebovala še nekaj časa, da bo vse možnosti premlela v sebi in se dokončno odločila. Ce bi dobila dobrega kupca, bi hišo tudi prodala. Enega je že imela, pa je preveč odlagala. Ta je nameraval hišo razdreti in odpeljati kdove kam. Zdaj obiskuje Nežo etnologinja I nja Smerdelova iz Posavskega muzeja v Brežicah- . Zamislila si je, da bi hiša ostala obljudena. če| bo lastnica pristala na to, bi jo znova prekrili s slamo, v „hišo" zopet postavili peč 2 ognjiščem, vse druge prostore pa uredili za bivanje. Tako bi dobili živ muzej gospodarstva, stavbarstva, domače obrti (predelovanje lanu, ki so ga sejali še v stari Jugoslaviji) in izvirne opreme bivalnih prostorov. Neža, ki ima danes 63 let, bi še naprej kmetovala, obiskovalcem po želji stregla s sirom in smetano, z domačim žganjem in kruhom-Na črti so obetavni, zahtevajo pa tudi izdatno denarno podporo JOŽICA TEPPEV Vsako kopalnico lahko povečate s kopalniškimi elementi MAJA VARIANT Marlesovi kopalniški elementi bodo spremenili videz vaše kopalnice in olajšali delo pri čiščenju. Mafien prostor vaše kopalnice lahko enostavno povečate z dobro razporeditvijo praktičnih kopalniških elementov MAJA VARIANT. Ob vratih in nad njimi je prostor ponavadi Elementa z ogledalom in pod umivalnikom neizkoriščen. Z elementi MAJA VARI ANT ga prijetno zaokrožita ta del kopalniškega pro- boste izkoristili. štora [i— hitra dobava v vseh prodajalnah s pohištvom f— serijska proizvodnja - individualno oprem-I jan je — p rospekte zahtevajte v trgovini — tri barvne variante KOPALNICE (P* ^ MAJAB®3 VARIANT N 0»V OMONTA2A, gradbene inštalacije Novo mesto objavlja prosta*]el a in naloge OBRAČUNSKEGA REFERENTA v komercialni službi Kandidati morajo poleg izpolnjenih splošnih pogojev ;meti srednjo ekonomsko ali drugo ustrezno srednjo šolo in tri leta delovnih izkušenj. Ponudbe sprejema splošna ;Sužba v roku 15 dni po ubjavi oglasa. fr EKARNA MOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge SNA2ILKE v lekarniški enoti Šentjernej za nedoločen čas s 4-urno zaposlitvijo. Poizkusna doba je 1 mesec. Kandidati naj pošljejo prošnje na Lekarno Novo mesto, komisiji za delovna .razmerja. ^ > KTV SERVIS ZLATKO ŠEPETAVC C. K. 2.11 -KRŠKO LESNI KOMBINAT NOVOLES NOVO MESTO Delavski svet TOZD LIPA Kostanjevica razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA TOZD pod naslednjimi pogoji: 1. da ima visoko strokovno izobrazbo lesne ali druge ustrezne smeri ali z delom pridobljene zmožnosti za opravljanje del in nalog direktorja, 2. da ima nad 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del, 3. da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti, 4w da je moralnopolitično neoporečen. Komisiji za delovna razmerja TOZD Tovarna vezanih plošč in TOZD tovarna drobnega pohištva v Straži razpisujeta prosta dela in naloge VZDRŽEVALCEV pod naslednjimi pogoji: končana poklicna šola ključavničarske stroke in odslužen vojaški rok. Ka ndidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih v roku 15 dni od objave razpisa na naslov: ,,NOVO LES , lesni kombinat, kadrovski oddelek - 68351 STRAŽA OPEKARNA ZALOG 68001 Novo mesto Zalog 21 tel.: 21403. 22 291 GRADITELJI POZOR Obveščamo vas, da vam iz naše trgovine z gradbenim materialom lahko dobavimo ves potreben material za gradnjo hiše. m DVA PRAZNIKA — Zadnjo soboto in nedeljo so se Uršna sela odela v praznično obleko: okrašena s cvetjem, zastavami in mlajem so praznovala 1. krajevni praznik in 50—letnico domačega gasilskega doma. Na sliki: oba jubileja je pred obnovljenim gasilskim domom počastilo okoli 500 domačinov in gostov. (Foto: J. Pezelj) Več tisoč ur za novi dom Dvodnevno praznovanje v Uršnih selih: 50-letnica gasilskega društva in 1. krajevni praznik Konec minulega tedna so | občani krajevne skupnosti I Uršna sela preživleli precej dru-! gače kot sicer. Z dobro pripravljenimi prireditvami so počastili 50-letnico domačega gasilskega društva in 1. praznik krajevne skupnosti 28. julija, na predvečer glavne prireditve, so na slavnostni seji sklenili, da bo krajevna skupnost Uršna sela imela praznik 21. maja, in sicer v spomin Prati mrtvilu „Res je,“ je dejal Lojze Cvelbar, predsednik gradbenega odbora za cesto skozi Gorenjo vas, „da v Šmarjeti ni bilo tako živahno, kot je letos, že od časov pokojnega učitelja Lada Miheliča Takrat smo imeli celo redne kino predstave, videli smo številne gledališke predstave domačega ansambla itd. Nato pa je naš konec zajelo mrtvilo. Proti njemu se v zadnjem času bori mladinska organizacija, kot kaže, pa precej uspešno tudi naš gradbeni odbor." Vaščani so se prebudili tisti hip, ko so si zaželeli asfaltno cesto skozi vas. Poletnega prahu, jesenskega blata in zimskega ledu jim je bilo dosti. Izvolili so petnajstčlanski gradbeni odbor, ki se je zastavljenega dela lotil nadvse resno, tako da so prvi uspehi že vidni „V teku sta dve akciji. S sosednjo škocjansko krajevno skupnostjo se zavzemamo za vodovod na Vinico. Tako bi dobilo zdravo vodo okoli 40 družin. Vsekakor bi ta čas radi, kar se da hitro, dobili nov asfalt skozi vas. Cesta je dolga 1800 m. Vaščani, ki naj bi zbrali okoli 600.000 din, so prispevali od dogovorjenega zneska že precej več kot polovico, komunalna skupnost bo dala 400.000 din, potrebovali pa bi še okoli 500.000 din.“ Lojze Cvelbar Pri zbiranju prostovoljnih prispevkov zaenkrat člani gradbenega odbora nimajo težav. Nekaj družin se sicer obotavlja, a kaže, da bodo akcijo le podprli. Razveseljivo pa je, da bodo zavzetim .aščanom šmarješke krajevne skupnosti priskočile na pomoč tudi nekatere delovne o ionizacije (tozd IMV Smarjeta, KZ Krka TZO Škocjan, Krka, tovarna zdravil, domača krajevna skupnost itd.) Kaže, da se gradbeni odbor potem, ko bo zahtevno nalogo izvedel, ne bo razšel. Ob družbeni ponoči bi se rad lotil še ene akcije: asfaltiranja ceste od Rokove kapelice do Beretičeve zidanice, kjer je bila med vojno partizanska bolnišnica Člani odbora bodo bržkone ostali skupaj že zato, da se v njihov konec ponovno ne bo prikradlo mrtvila J. P., na ustanovitev prve skupščine okrajnega narodnega osvobodilnega odbora Novo mesto (21. maja 1944) na Lazah. V nedeljo popoldan se je pred novim gasilskim domom zbrala domala 500—glava množica, v glavnem gasilci, ki so prisostvovali otvoritvi doma in spominske plošče domačim med vojno padlim gasilcem. Slavnostni govornik je bil Viktor Zupančič, na govorniškem odru pa so se zvrstili še domačini, ki so predstavili uspehe 176-članskega gasilskega društva. Dom so začeli obnavljati v začetku leta 1978. Da so ga dali pod streho, so morali vanj vložiti več kot 5000 prostovoljnih delovnih ur, rokave pa je zavihalo okoli 200 občanov. Sedaj se gasilci lahko postavijo s sodobno orodjarno, z veliko večnamensko sejno dvorano, učilnico, kuhinjo itd. Ob pomembnem jubileju je predsednik društva Franc Sobar sprejel vrsto čestitk in priznanj, med drugimi tudi priznanji republiške gasilske zveze in občinske gasilske zveze, sam pa je domačim gasilcem za dolgoletno delo podelil 36 društvenih priznanj. Predstavnik GD Uršna sela je podelil zahvalnice vsem, ki so sodelovali pri obnovitvi doma Ob koncu več kot dveume prireditve so podelili pokale, diplome in praktične nagrade najboljšim gasilskim posadkam, ki so nastopile 15, julija na tradicionalnem gasilskem avto rallyju. Med številnimi prostovoljnimi gasilskimi ekipami je zmagala vrsta iz Dolenje Straže, med industrijskimi ekipami pa je bila najboljša Krka. Učbeniki že v prodaji Še mesec dni je do začetka novega šolskega leta, in čeprav je poletno počitniško raz-položenje na vi&u, o čemer pričajo tudi prepolna kopališka, učenci in dijaki na šolo niso povsem pozabili Resda o naporih v novem šolskem letu verjetno še ne razmišljajo, prid' no pa že praznijo z učbenkj. zvezki, torbami in drugimi šolskimi potrebščinami dobro za; ložene police v poslovalnici Mladinske knjige v Novem mestu. Poslovodja knjigarne Ja nez Brulc je povedal, da so z vsemi šolskimi potrebščinami založeni podobno kot prejšnja leta. Kupiti je mo4 v glavnem vse potrebne učbenike za osnovno in srednje šole, vendar je za vsak razred kakšna knjiga še v tisku; tako za večino razredov osnovne šole manjka matematika, ki bo letos povsem nova. Se boljša je založenost s knjigami za srednje šole, vendar predvsem dijaki višjih letnikov zaenkrat še ne kupujejo veliko, saj si bodo verjetno skušali zmanjša*’ stroške z nakupom rabljenih kfljfe od prijateljev. Delno pa je krivo tud* to, da so seznami potrebnih učben> kov zelo nepopolni Nad skripti. ® jih nekatere srednje šole velik0 uporabljajo, pa Miadinska knjig3 tako nima pregleda in jih tudi & prodaja. Zelo dobro je letos organiziran8 prodaja učbenikov prek šol, saj 50. vse dolenjske osnovne šole, raze® novomeških, naročile učbenike Z* svoje učence, za kar se gre zahvalit* tudi pobudi Zavoda za šolstvo-' Poleg tega po šolah delujejo izpO*>"* jevalnice, kjer si učenci za vse let® lahko izposodijo knjige. Seveda p* staršem ali učencem večkratni oM*j knjigarne zaiadi manjkajoči*1 učbenikov tudi letos ni prihranjett Stara pesem se kljub vsem naporo# ponavlja iz leta v leto. V Mladinski knjigi imajo na voljo tudi dovolj vseh ostalih fctoklB potrebščin, ponje pa bo vsekakor treba v knjigarno. Le osnovni Soi Škocjan in Dolenjske Toplice sta prek svojih pionirskih zadrug organi-zirali možnost nakupa vseh šolskih potrebščin v šoli. Tudi letos bo Mladinska knjiga uredila prodajo učbenikov in vseh potrebščin pod arkadami pred svojo poslovalnico na Glavnem trgu, predvidoma po 20. avgustu. Z. LINDIČ MDB BAZA 20 DOMA v I Te dni se je z republiške delovti® akcije Brkini ‘79 vrnila novomešk® 50-Blanska mladinska delovna gada Baza 20. Njen pokrovitelj )e bila novomeška IMV. Navzlic izkušenosti in mladosti so srednja šolke in srednješolci na zelo težk®’! terenu dosegli lepe uspeha in dob**1 nekaj priznanj. Novomeška kronika POD PLATNENO STREHO -Tudi obiskovalci gostišča na Loki lahko uživajo ob vrčku piva v prijetni okolici pod novo platneno streho, ki jih varuje pred premočnim soncem in nenadnim dežjem. Nekdanje kopališče na Krki sameva vse bolj uničeno in zanemarjeno, saj je odvratna že sama misel na namakanje v umazani vodi, v kateri je moč videti plavalno razpoložene podgane. ZA KOGA PORTOVAL? - Por-toval, eno redkih novomeških sprehajališč, ki služi tudi za treninge novomeškim atletom in rekreacije željnim Novomeščanom, so „odkri-li" nadebudni motoristi za preizkušanje svojih dirkalnih sposobnosti. Prav bi bilo, da bi gozdiček zavarovali pred motoriziranimi vsiljivci, ki onesnažujejo zrak in povzročajo velik hrup, uničujejo pa tudi poti s svojimi motokrosnimi gumami. LE EN FANT - Ta teden je v novomeški porodnišnici rodila le ena Novomeščanka: Majda Jakopin iz Ragovske 10 - Gašperja CENE PO STAREM, KUPCEV VSEENO VELIKO - Novomeška tržnica je te dni še kar dobro založena s sadjem in povrtninami, cene pa so po stari navadi precej zasoljene. Tako je za kilogram krompirja še vedno treba odšteti 10 din, idfjL pesa in korenček sta po 25 din, zej. je 30 din, kolikor je treba od» tudi za kilogram solate. paradižnika stane 12 din, stročji* fižola pa 30 din. Hruške so P°.^ din, jabolka po 25 din, bre^, stanejo od 20 do 25 din, za Kiwj gram grozdja pa je treba odšteti 27 do 40 dinaijev. Np voljo so pomaranče po 26 din in lubenice p 16 dinaijev. Ena gospa je rekla, da n* razstavi pohištva v grmski osnovni šoli nimajo razstavljenih vseh cen. Moiaa zaradi ste-vinih plakatov v mestu, ki govore tudi o 50—odstotnem ziu-žanju. VODOVOD BO KMALU KONČAN — Brigadiiji mladinske delovne brigade Boro Ramiz so dobro poprijeli za delo, povedo domačini, tako da bo vodovod resnično končan do roka 2. septembra, ko bo SKVM&EI VENTNK krajev. Pospešila bo hortikulturno urejanje in sploh skrb za lepo okolje ter obudila nekatere prireditve, ki lahko popestrijo turistično ponudbo krike občine. Tudi temu naj bi bila poslej namenjena turistična taksa. S podporo občinske skupščine, njenega izvršnega sveta in OK SZDL jim je namreč uspelo, da se bo turistična taksa poslej ..zlivala” v njihovo blagajno. Ta skupna, iz nje pa bodo financirali tudi programe posameznih društev. Z. ŠEBEK že, aU še bodo opravljali p< delovna prakso v krški tov: loze in papirja. To niso sam štipendisti. Vsi praktikanti opravijo četkom dela krajši seminar, praksa traja od 14 dni t meseca. Nova tovarna že pod streho _ Kolektiv Trimovega tozda v Dobovi se bo do novembra preselil v nove prostore »vci nekdanjega Obrtnega kovin-podjetja iz Dobove odšteti 46 "'“•Jonov dinarjev. S krediti so jim ^magali; sklada skupnih 'rezerv •n občine Brežice, Posavska SRS DiJ°'k™a’ ^ j° gradijo za TRIMO, tozd Jeklene konstrukcije, bo jj objekt v novi industrijski coni v Dobovi. Gradbena dela je &1 ..Beton Zasavje, vso montažo, ki predstavlja dve tretjini Projekti/l^ vre<*nost’’ Pa °PravUajo investitoiji po Trimovih j ?a z8tadbo in stroje bodo morali banka, Zavarovalnica Sava in TRI- •MO. Do te investicije je pripeljalo kolektiv OKP dolgoletno sodelovanje s TRIMOM. Za integracijo so sc izrekli 1. januarja letos. S TRIMOM so že od lani pripravljali investicijski program, skupaj pretresali proizvodne programe in jih razporejali po tozdih. V dobovskem tozdu se giblje število zaposlenih med 80 in 90, po preselitvi v novo tovarno pa se bo število delavcev povečalo na 140. Računajo, da bodo začeli delati v novih prostorih za občinskL praznik, natanko leto dni po vzidavi temeljnega kamna. Stare zgradbe bodo odprodali, ker bodo imeli pod novo streho tudi upravne prostore, menzo, kuhinjo ipd. Z umikom iz krajevnega središča bodo naredili Dobovčanom veliko uslugo, saj bodo potem tisti del lahko lepše uredili. Proizvodni program v novi tovarni se navezuje na prodajno službo TRIMA. Od individualnih konstrukcij bodo prešli na izdelovanje serijskih objektov, kot vzporedni program pa so sprejeli še izdelovanje cistern za gorivo. Najmanjše bodo tritisočlitrske, naj večje pa 50-tisoč-litrske. Vrednost letne proizvodnje DOBRO SO SE ODREZALI k brežiške občine se je za lctoš-Jo republiško delovno akcijo sicer Pojavilo nad 80 mladih, vendar so n V mnog* odpovedali udeležbo, nek ^ k zdravstvenih razlogov, katerih pa v delovnih organizacija niso mogli ali hoteli pogrešiti. V ovenske gorice je tako odšlo le 41 ngadirjev. Tam so se dobro izkaza-Brigada je bila dvakrat proglašena ?. “damo, dobila je priznanje " datništvo udarniškega dne,“ in BBjalo za interesne dejavnosti. Po-"T^žniki so si prislužili sedem U(hai iških značk. Brigadirji iz brežiške občine so-■ jejo tudi na akcijah v Cmi gori v brigadi Rdečega križa na Koso-JTOi. Za zvezne akcije je med mladi-1 nasploh več zanimanja kot za PUbliške, ker imajo tam boljše vne in druge pogoje. bo prihodnje leto 90 milijonov dinarjev, medtem ko letos računajo le na 35 milijonov. JOŽICA TEPPEY VELIKO NOVEGA V brežiški občini je letos veliko gradbišč. Precej objektov bo dokončanih do občinskega praznika. Med njimi so postaja milice, trgovina v Krški vasi, Slovinov objekt, tovarna Trimo v Dobovi in pa pekarna v Brežicah, na katero občani zelo težko čakajo. Pri pekarni bi se sicer utegnilo kaj zavleči, če ne bodo prej nadoknadili zamude, kije nastala med dosedanjo gradnjo. Največji objekt, ki bo prav tako končan do jeseni, je hotel Terme v Cateških Toplicah. Novo v Brežicah PREMALO ZA SPODBUDO - V brežiiki občini je turistična taksa le simbolična, komaj tri dinarje za nočitev., Za letos je občinska turistična zveza predlagala zvišanje na 5 dinarjev. Društva se za zvišanje doslej niso posebej potegovala, ker od takse niso imela posebne koristi Le slaba četrtina zbrane vsote se je vračala nazaj. Vse drugo je ostalo dohodek proračuna in tako je bila taksa samo davek na bivanje turista v občini ne pa denar, ki se namensko vrača v turizem. NI CISTO TAKO - Tozd Brebus zagotavlja, da avtobus proti Zagrebu popoldne ob 15. uri nikoli ne izostane, da pa zaradi velikega prometa večkrat pripelje iz Ljubljane z zamudo. Zgodi se tudi, da nadaljuje pot v Zagreb, če je poln in če nima potnikov za v Brežice, toda takrat „vskoči” rezervni avtobus, za katerega se vnaprej dogovorijo. Možno je, da ta avtobus potniki prezrejo. ZASEBNIKI GRADE HITREJE - V Brežicah so začeli graditi dve stanovanjski stolpnici Do konca srednjeročnega obdobja bo plan družbene gradnje skoraj dosežen. bo ir Zgrajenih 219 namesto pla- skunANJA — Minuli teden je samoupravna stanovanjska Pnost v Brežicah izročila ključe novih stanovanj 42 družinam v oseski Tmje Od 42 stanovanj jih je 24 solidarnostnih. Ta tanovanjski objekt je veljal nekaj nad 16 milijonov dinarjev. (Foto: V. P.) niranih 225 stanovanj, medtem ko so zasebni graditelji že do zdaj za dvakrat presegli plan. ta^fELA POKRAJINA - Ne na Krasu in ne na divjem Zahodu, ampak na Kr&em polju! V gradbji*1^} gramoznicah vsak dan nakopljejo ogromne količine gramoza, ki ga sproti požirajo dggo ® asfaKna baza Gramoznice so dolžni zasipavati, zato inšpekcija preganja vse, ki se ne navodil in s tem spravljajo v nevarnost zaloge pitne vode. (Foto: Jožica Teppey) Turistično prebujanje ^ krški občini spet pozornost urejenemu okolju fin^P°vedi o ustanovitvi ob-UfcJ^ristične zveze so se VJm^lL V nieJ 80 KOfiEUSKE Množična telesna kultura zaživela Zanimanje za športno rekreacijsko dejavnost v ribniški občini je precejšnje Le _____________________________________rokomet vrhunski šport Z ustanovitvijo samoupravne telesno kulturne skupnosti pred leti je telesna kultura v ribniški občini na novo zadihala. Kot osnovno nalogo so si prizadevni telesno kulturni delavci, med katerimi velja posebej omeniti Franca Levstka, ki se z oigaiizacijo v Ribnici ukvaija že 50 let in je tudi sedanji tajnik TKS, dah uresničitev množične telesne kulture, pri čemer resnično dosegajo lepe uspehe. interesne skupnosti za telesno kulturo, 29 odstotkov pa namenijo za vrhunski šport, ki ga v Ribnici predstavlja predvsem rokomet, saj so ribniški rokometaši ki imajo že skoraj 25^1etno tradicijo, letos dosegli zavidljiv uspeh : 2. mesto v 2. zvezni rokometni ligi Diage sekcije Tako že najmlajši v vzgojno-varetvenih zavodih in nižjih razredih osnovnih šol tekmujejo za športne značke in pohvale, stekla pa je tudi športno-rekreacijska dejavnost delavcev in občanov, za katero skrbi 8 vodnikov. Vsako leto oiganizirajo vrsto krosov, tek po ulicah Ribnice, pohod po poteh štirih brigad, sodelujejo pa tudi na pohodu po poteh partizanske Ljubljane. Uspešno deluje tudi vrsta športnih sekcij. Na boljše čase čaka zaenkrat še plavanje, ki se brez bazena ni moglo razviti. Po zastavljenem načrtu se uresničuje tudi naraščanje števila članstva Tako se je število ljudi, ki se organizirano ukvarjajo s športno-rekre-acijsko dejavnostjo, povzpelo s 1288 leta 1976 na prek 3000 v letošnjem letu. Precej pa je seveda tudi takih, ki se ukvaijajo z rekreacijo povsem samostojno. Za množično telesno kulturo gre 60 odstotkov sredstev samoupravne PRIREDITVE ŽE V TEKU Skupščina občine Ribnica je že imenovala- odbor za pripravo praznovanj 900-letnice obstoja Ribnice. Imenovan je 10-članski odbor, ki bo usklajeval delo vseh 10 komisij, ki bodo pomagale sekretariatu. Čeprav bo proslava šele 1982, je odbor takoj začel z delom in dal komisijam potrebna pojasnila pri opravljanju nalog. Rok za izdelavo programa praznovanja je konec oktobra letos, A. ARKO BLAGOVNICA NAPREDUJE - Gradnja Mercatoijeve blagovnice največie letošnje investicije v ribniški občini, n^reduje po načrtih Lindič) 31,8 P oma začetka prihodnjega leta. (Foto: Z. - nogomet, kegljanje, namizni tenis - so dejansko bolj rekreativnega značaja in šele zadnji čas, po nek?)' letni krizi, spet prehajajo na tekmO" valna polja. Tudi v telesni kulturi se vse bolj uveljavlja načelo delitve po delu ' kdor hoče dobiti sredstvs za nadaljnje delo, mora naprej kaj pokazati-To pa za tiste, ki želijo nekaj doseči ne sme biti problem. - Z. LINDIČ Z REŠETA NOVE ZEBRE - Te dni v Rib?*" ci z veliko vnemo na novo začrtuje jo skoraj popolnoma zbrisane P1®" hode za pešce. Akcijo gre vsekakor pohvaliti, saj se hitro bliža začete* novega šolskega leta, ko bomo ulicah spet srečevali šolarje. Za oPr hovo varnost pa moramo še posebn0 skrbeti NOV KUD V RIBNia - Takoj po počitnicah bodo v Ribnici us*a' novili kulturno umetniško dru**'' Jožeta Petka, v okviru katere? bodo delovale vse ribniške sekcij od folklore, pevskih zborov in dr?1*, ske sekcije, vključila pa naj bi tudi mladina s svojo kulturno uflje niško dejavnostjo. To bo že se« KUD v ribniški občini ki se seV ne bo branil kakršne koli denarn pomoči za svoje delo. SEJEM BO - Tradicionalni ribn£ ški sejem, v okviru katerega odprta tudi razstava del, ustvarc . na nedavnem prvem taboru Uko kov, bo letos prvo in drugo neo J v septembru. Treba je misliti tua „ prepoved vožnje za „pame vozn prvi vikend v mesecu. v DVAKRAT V AVGUSTU -pravno posvetovalnico, ki je uv na pri ribniški občinski *UP"; t v bodo občani lahko prišli po na|v • sredo, 15. in 29. avgusta, po SPOMINKOV DOVOLJ - Ribl£ ška trgovina s spominki je dobro založena. Na voljo soi ra vrstni izdelki suhe robe, ki jih Jy zelo radi kupujejo. V tigovi glavnem vse sproti prodajo. DOLENJSKI LIST RESET0 Št 31 (1&64) 2. avgusta 1l->79 televizijski spored pETEK, 3. Vlil. JUGOBANKA »«0BZ0RNIK u° TRI SRCA - RADENa 79, 8‘asbena oddaja RISANKA 2n^TVDNEVNIK u-w JADRANSKA SREČANJA, ^nosizCrikvenice 21.25, JONAKI SERIJSKEGA FILMA: nevidni Človek Tokrat bomo spet gledali starega znanca, šerifa McClouda, ki se bo v tej epizodi lotil zapletenega primera v Sidneyu. Kot priča umora visokega policijskega funkeionaija naj bi identificiral morilca, vendar McCloud ne misli ostati samo pri tem. Kar na lastno pest hoče poiskati morilca, pri tem pa se zaplete v čudno dogodivščino. 22.15 TV DNEVNIK 22.30 NOČNI KINO: NOVI UST Ameriška režiserka Elaine May jo za film ,,Novi list“, ki ga je posnela 1970, napisala scenarij in v filmu tudi nastopa. Pri pisanju scenarija se je čvrsto opirala na roman Jacka Richija „Zeleno srce“. Mayeva je ena redkih ameriških režiserk in kot zvesta zagovornica ženskega gibanja v svoji domovini ni doživela kakšnega posebnega uspeha. „Novi Iist“ je komedija, prav odlična v posameznih prizorih, še posebej pa velja opozoriti na zelo dobro igro glavnega igralca Walterja Ma tthaua. Zgod- ba govori o pIayboyu srednjih let, ki mu grozi popoln finančni polom in se skuša izvleči iz nezavidljivega položaja. Edini način, da mu to uspe, je, če si najde bogato nevesto. ,,Srečno" poročen pa mora hitro ovdoveti, če hoče biti spet popolnoma svoboden. Kako se odkrižati ljubeče žene? 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroška oddaja — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00, Kulturna oddaja - 21.00 Poročila - 21.10 Portreti - 21.40 Glasbena oddaja - 2110, Filmski pregled s spartakiadc v Moskvi sobota, 4. VIII. Jugobanka i jS.50 POROČILA i:-55 SEJALCI PLEVELA V 1-m Vl-JICNI DEŽELI ^•15 NAS KRAJ $ RIJEKA: SARAJEVO, pre-Jnogometne tekme '-15 RISANKA TV DNEVNIK , '°0 HIŠICA V NAJEM, TV nani-fcnka ^;55 MOŽ IZ LARA MIJA, celomi film j Nooojšnji film „Mož iz Laramija" Je Pravzaprav klasičen western, a endar po svoji krutosti precej revo-u^onaren za petdeseta leta. Film je °‘*vel precejšnjo popularnost po ^ Pri kritikih pa še danes velja f? eneg» boljših westernov sploh, riljnska zgodba je precej standardna: nekemu kavboju umorijo brata, ta pa se, željan maščevanja, klati po širnem zahodu in išče krivce. Film je režiral Anthony Mann, v glavnih vlogah pa nastopata James Stewart in Arthur Kennedy. 2 2.35 .POROČILA 22.40 625 23.00,ATLETSKA TEKMOVANJA ZA EVROPSKI POKAL posnetek iz Torina Presenetljivo je med finalisti letošnjega tekmovanja za evropski atletski pokal tudi Jugoslavija, ki je po 5. mestu v polfinalu v Ženevi uspela v Karlovcu in se pridružila Sovjetski zvezi. Poljski, NDR, ZRN, Veliki Britaniji, Franciji in Italiji Na torinskem stadionu lahko pričakujemo vrsto lepih in kakovostnih nastopov in izidov, kajti tam se bodo zbrali tako rekoč vsi, ki nekaj pomenijo v Evropi. Največ pozornosti bo verjetno namenjeno svetovnemu rekordoju na-800 in 1.500 metrov, Angleii Coeju, ki je sedaj res v izredni formi Morda lahko pričakujemo tudi kakšen svetovni rekord, saj je pripravljenost tekmovalcev iz dneva v dan boljša, mnogi pa si želijo z uspešnimi nastopi priboriti mesto v selekciji Evrope. Naše zastopstvo ne pričakuje ka več kot solidne nastope v tej res elitni konkurenci Težko je napovedovati uvrstitve, jasno pa je, da so v naši ekipi tudi fantje, ki se bodo v Torinu borili za prva mesta: v vsakem primeru pa lahko pričakujemo kakšen jugoslovanski rekord, morda celo od Ce ljana Kopitarja, ki s svoji mi dobrimi izidi že dalj časa napoveduje, da bo 400 metrov z ovirami pretekel v manj kot 50 sekundah. Moštveno pa bi bilo vse razen 8. mesta izjemen dosežek, ki bi bil po vrednosti celo večji od karlovškega uspeha. 12.30, Test — 12.45, Poročila — 12.50 TV koledar - 13.00,Finalna tekmovanja v boksu na spartakiadi - 16.30,Torino: atletska tekmovanja za evropski pokal - 19.00 Narodna glasba - 19.30 ,TV dnevnik - 20.00, Večer s pesnikom - 21.00 Poročila — 21.10 Naši kraji: Bačka nfdeua, s. vin. JUGOBANKA I I 9-\5 POROČILA ^•2o OD VSAKEGA JUTRA JASTE DAN: LOGATEC •50 625 1U-10, VEC KOT IGRA, nadaljevanka TV Beograd !J-°0 PRI LJUBLJENE ZGODBE ‘•25 MOZAIK ,u;30,KMETIJSKA ODDAJA t^OMOViN! KAIRE, dokumen- A ZA LEJE IN ČLENASTE KAKTEJE, oddaja o gojenju rož POROČILA APRIL V PARIZU, film Danes bomo gledali še eno glasbe no komedijo, v kateri nastopa Doris Day. Vsebina je res nekoliko neverjetna, a vendar popolnoma značilna za tovrstne komedije. Neko dekle pomotoma povabijo na ameriški umetniški festival v Pariz, vendar junakinja osvoji uradnika, ki je zadolžen za nastopajoče na festivalu... ATLETSKA TEKMOVANJA ZA EVROPSKI POKAL prenos iz Torina MUPPET SHOW 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 MED NEBOM IN ZEMUO, nanizanka TV Be ograd 20.45 SLOVENCI V DRUGI AVSTRIJSKI REPUBLIKI, oddaja iz cikla Žive naj vsi narodi V petem dokumentarcu je ekipa TV Ljubljana obiskala koro3ce Slovence od Podjune do Zilje. Koroški Slovenci govore o sebi uspehih in težavah pa o načrtih na gospodarskem in kulturnem področju. Boleča točka je slovenska šola, sloven- skih otroških vrtcev ni Cas spreminja tudi gospodarsko podobo Koroške: kmetijstvo se umika industriji in terciarnim dejavnostim, vendar je industrije premalo, zato se koroški Slovenci selijo z domače zemlje. Kljub vsem težavam pa je gospodarsko, kulturno in prosvetno življenje koroških Slovencev v zadnjih letih zelo napredovalo. Mlajša generacija pa je tudi že pokazala trdno voljo, da želi ne le obdržati kar so jim izročili starejši rodovi marveč tudi napredovati 21.30 TV DNEVNIK 21.45, FESTIVAL V SAINT VINCENTU 22.20 ŠPORTNI PREGLED 22.50 FILMSKI PREGLED S SPARTAKIADE V MOSKVI 15.00 Poletno popoldne - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Mladinski film - 18.15 Sinjska alka - 19.30 TV dnevnik — 20.00, Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05,Celovečerni film ‘‘oned ELJEK, 6. Vlil. Jugobanka 1 te poročila Dav DOpoU5ANSKI IN POPOL-cj Ki OTROCI, glasbena pravlji- p gl9sv z8odbi Marje Ce rkovnikove je ljjto 0 za televizijsko glasbeno pravil napisal Dane Škerl, risala pa je °ttoknCa ^emec-Bo2‘čeva- Skupina kjf * je lotila urejanja vrtička, ^ Pa so bili eni v šoli dopoldne, 4a. Pa PODoldne. so si Dišali SDoro-l 9 V k v I 0|j 'R.7n6*ec*u na vrtiček. PO SLEDI BELEGA ŽERJA- S kj^Jetski dokumentarni film pri- kartl'*e ^jna severna prostranstva, Hoj,”1 le poredko stopi človeška _ *okrat je filmska ekipa na eni najredkejših ptic, za katero so nekateri mislili, da je že izumrla. Vendar beli žerjav še živi a le v skoraj nedostopnih predelih sovjetske arktične tundre. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE i popoldne, so si pisali sporo-v dolgem pismu. Srečali so se ob J nedeljo in se skupaj razveselili 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 F. Hadžič: CENTRALA, predstava gledališča iz Nove Gorice Komedija - mono igra znanega hrvaškega pisca Fadila Hadžiča govori o telefonistu v nekem večjem kolektiva Ta vse ve, ker vse sliši Sčasoma s svojo telefonsko centralo postane nekakšna skrivnostna vest kolektiva in zato takojekoč močno nevaren. 21.05 OCl KRITIKE 21.45TV DNEVNIK TOREK, 7. VIII JUGOBANKA 18.00 POROČILA 18.05 FOLKLORA GORA: TURČIJA čih skupnih akcij slovenskih in hrvaških partizanov. 15. divizija oziroma Cankarjeva in 12. brigada ter 13. hrvaSka divizija in Karlovi i odred so po 18-urnem boju uničili dobro utrjenega sovražnika. 19.15,RISANKA 19.30 ,TV DNEVNIK * Reka ni samo največje jugoslovansko pristanišče in v teh dopustniških dneh stičišče turističnih tokov, marveč je tudi naše največje gradbišče. V bližini mesta uresničujejo načrte, o katerih so sanjale generacije: polagajo naftovod, gradijo koksarno in termoelektrarno; otok Krk, kjer bo prvo jugoslovansko naftno pristanišče, pa bo s celino povezan z veličastnim mostom. Kakšen je utrip tega gradbišča in kaj vse nam obeta, bo pokazala oddaja beograjske televizije. 20.35 CESAR BIROTTEAU, nadaljevanka 21.30 BA LETNE MINIATURE 22.00,TV DNEVNIK 18.35 OBZORNIK 18.45 CAS, KI ŽIVI: SKUPNI BOJ Bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ima v našem skupnem narodnoosvobodilnem boju najgloblje korenine. V Bosilje-vem, nekaj kilometrov od Vinice čez Kolpo na Hrvaškem, je bila 30. junija pred 35 leti ena izmed številnih in že od začetka odpora trajajo- 20.00,DIMNIKI OB MORJU, reportaža TV Beograd 17.40, TV dnevnik v madžarščini - 18.00,TV dnevnik - 18wl5,Pustolovščine - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00,Festival srbskih gledališč - 22.00 Poročila -22.10, Znanost - 22.55 Zabavnoglasbena oddaja - 23.25 Kronika dubrovniških poletnih prireditev SREDA, 8. VIII. JUGOBANKA 1 18.00 POROČILA 18.05 mala Čebelica 18.20 NE PREZRITE 18.35 OBZORNIK 18.45 GLASBENA ODDAJA 19.15 JUSANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.05 IGRE BREZ MEJA, prenos iz Bonna 21.35,OTROCI, dokumentarna oddaja Vzgoji otrok že 6d nekdej posvečamo izredno veliko časa in truda. r- našega vsakdanjega življenja? Kaj se je spremenilo in kaj je ostalo nespremenjeno? Zakaj moramo otroke sploh vzgajati? Na vsa ta vprašanja bo skušal odgovoriti zanimiv švedski dokumentarni film. 22.05,TV DNEVNIK Kot so se menjavala stoletja, smo ljudje sprennnjali poglede na to, kako naj bi otroke najbolje pripravili za delovne naloge v svetu odraslih. Stari Rimljani so imeli o vzgoji svoje nazore, danes imamo drugačne. Pa jih res imamo? Si res vzamemo dovolj časa za svoje otroke? Jim dajemo občutek, da so sestavni del 17.40 ,TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnic — 18.15 Tehtnica za natančno tehtanje - 18.45 Zborovska glasba - 19.30, TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna serija - 21.10 Poročila - 21.20,Rembrandt ČETRTEK, 9. Vffl. JUGOBANKA 17.35 POROČILA 17.40 POTOVANJE V IZGUBLJENI CAS, dokumentarna serija De diši ina za prihodnost Nova terjja filmov Dediščina za prihodnost bo v vsakem filmu predstavila vrsto zanimivih izhodišč za razmišljanje na osnovi starih arheoloških, etnografskih, zgodovinskih in drugih znamenitosti po vsem svetu. V,prvem filmu z naslovom Potovanje v izgubljeni čas bomo spozna-v ali staroegipčanske spomenike, otok Santorini kjer naj bi bila po nekaterih teorijah nekdaj Atlantida, nato območje med Javo in Sumatro, zanimiva je tudi tako imenovana svilena cesta od Kitajske do sirijske puščave in Sredozemlja. Videli bomo še Pompeje, zanimive ostanke azteške kulture itd. 18.35 OBZORNIK 18.45,NADOBUDNEŽI, nanizanka TV Beograd 19.15 RISANKA 19.30 ,TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: PETUUA 21.45 JAZZ NA EKRANU: JAZZ ORKESTER RTV BEOGRAD 22.15 TVDNEVNIK 17.40,TV dnevnik v madžarščini - 18.00 ,TV dnevnik - 18.15 .Kapetan Mikula Mali - 18.45 Kviz - 19.30 TV dnevnik — 20.00, Kino oko — 23.00 Poročila PRVI RADIJSKI PROGRAMI 22.00 MOZAIK KRATKEGA F1L MA: LA PALOMA PETEK, 3. VHI. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica. 8.47 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti (Jože Spanring: Pričakovane spremembe v sestavi posevkov). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Srečanje z zagrebškimi solisti. 14.25, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.35 Za bavna glasba 18.00 Od arije do arije. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci 20.00 Uganite pa vam zaigramo. 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Glasbeni intermezzo. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki 23.10 .Prostor za reprize. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 4. VIII. 8.08 Pionirski tednik. 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 17.40 - TV dnevnik v madžarščini - 18.00 , TV dnevnik - 18.15 Iz pravljice v pravljico - 18.30 Miti in legende - 18.45 Mladi za mlade - 19.30,TV dnevnik - 20.00.Športna oddaja — 20.35 Izkušnje — 21.05 Poročila — 21.15 Celovečerni film 15 L radiom na poti. na matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 , Po republikah in pokrajinah. 11.40 Domače viže. IZ 10 Godala v ritma 12.30 Kmetijski nasveti (Stojan Vrabl: Grozdni sukači in možnost zatiranja). 12.40 Veseli domači napevi 14.05.Glasbena panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.05 Kulturna panorama. 18.00 Iz baleta Labodje jezero. 1 &. 30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije. 19.45 Minute s Kamniškim kvintetom. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.30, Oddaja za naše izseljence. 23.05, Lirični utrinki 23.10, Ig ramo in pojemo. 0.05-4.30 Nočni program. NEDEUA, S. VIII. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki. 8.07 Radijska igra za otroke. 8.52 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši! 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05, Humoreska tega tedna (J. Mlakar: Usodno „štolcanje“). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Listi iz notesa. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55,Pri nas doma. 16.20 Gremo v kino. 17.05. Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (Maijan Marinc: Nedeljsko kosilo). 18.33 Glasbeni intermezzo. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki 23.10, Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni Drogram. PONEDELJEK, 6. VIII. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.40, Počitniški pozdravi 9.05 Z radiom na poti 12.10-Veliki revijski orkestri 12.30, Kmetijski nasveti (Jože Spanring: Na kakšnih njivah bi bilo pridelovanje sladkorne pese tvegano). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Nasa glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Vikija Ašiča. 20.00 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05. Lirični utrinki 2110 Za ljubitelje jazza. TOREK, 7. VIIII. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Mladi koncertant. 9.05 Z radiom na poti 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Dragan Bosnič: Priprava njiv za pridelovanje sladkorne pese). 12.40 Po domače. 14.05, V korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Nekaj pesmi Milana Potočnika. 18.15 Jugoslovanske rapsodije in plesi 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času. 19.45 , Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.45, Tipke in godala. 21.05, Radijska šja (Akiro Jokimitsu: In ti. Hiroši? ). 21.56 i Marijana Lipovska. /l.u: ki iz opere »Ognjeni angel* i Prokofjeva. 2Z20 Revija slo- Glasbena medigra. 22.20,S plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 23.05 Lirični utrinki 23.20, S popevkami po Jugoslaviji 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 8. VIII. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.45 Pesmice na potepu. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (Martin Mencej: Kaj moramo storiti ob koncu čebelarskega leta). 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.05, Razmišljamo, ugotavljamo.. 14.25,Naši poslušal ci čestitajo in pozdravljajo. 15.3C Zabavna glasba. 1,8.00 Škatlica z glasbo. 18.30 Kaj radi posluša me 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Naš gost 20.15 Deli skladateljev Ipavcev. 20.40 Dvt skladbi Marijana LipovSca. 21.05 Odlomki Sergeja 1 venskih pevcev zabavne glasbe 23.05, Lirični utrinki. 23.10 Jazj pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočn program. ČETRTEK, 9. VIII. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.3C Mladina poje. 9.05, Z radiom na poti 12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti (Jože Dular: Vloga kmetijstva v proizvodnji hrane). lZ40.0d vasi do vasi 14.05, Mehurčki 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Je zikovni pogovo ri 15.30,Zabavna glasba. 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 18.35 Ogrski plesi Johannesa Brahmsa in Fe renca Farkaša. 19.4; Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.05. Literarni večer. 21.45, Lepe melodije. 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev. 23.05, Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05-4.30 Nočni program. ‘1564)? j)v«n>sta 1979 DOLENJSKI UST 21 i M1111 tedensK6le Četrtek, 2. avgusta - Evzebij Petek, 3. avgusta - Lidija Sobota, 4. avgusta - Janez Nedela, 5. avgusta - Snežana Ponedeljek, 6. avgusta - Vlasta Torek, 7. avgusta - Kajetan Sreda, 8. avgusta — Dominik Četrtek, 9. avgusta - Roman LUNINE MENE 8. avgusta ob 4.21 ,uri - ščip B REŽICE: 3. in 4. 8. ameriški barvni film ..Operacija ob zori”. 5. m 6. 8. ameriški barvni film „Pasje popoldne”. 7, in 8. 8. francoski barvni film „ Žili okovana mladost”. BRESTANICA: 4. in 5. 8. francoski barvni film „Belmondo nepopravljivi”. KOSTANJEVICA: 4. 8. ameriški film „Umazane roke nad mestom". 5. 8. ameriški film ..Artisti in modeli”. 8.. 8. ameriški film ,,Obljubljena dežela". KRŠKO: 4. in, 5. 8.,ameriški film „Vsi za Eldorado”. 8. 8. ameriški film ,,Malo mesto v Te xasu”. 9. 8. francoski film „Divjak iz Pariza”. NOVO MESTO - KINO KRKA: 2. 8. angleški barvni film .Ugrabitev”. 3. in,5. 8. ameriški barvni film ..Morilski avto”. 8., in 9. 8. japonski barvni film ,,Sogunovi samuraji”. SEVNICA: 2. 8. ameriški barvni film „Stari divji zahod". 4. in 5. 8. film ,,Maček za milijon dolarjev”. 6. in 7. 8. ameriški barvni film »Gospodar življenja in smrti.” SLUŽBO DOBI TRGOVINA ASTRA Novo mesto sprejme vajenca z dokončano osnovno šolo. Oglasite se v trgovini FRIZERSKO vajenko išče frizerski salon „Cv eta“, Čitalnica 1, Novo mesto. TAKOJ sprejmemo dekle, če ima veselje do dela s prvošolskim otrokom v Ljubljani Javi naj se na naslov. Ostalo po dogovoru. Jožica Smodiš, Krakovsko 27, Ljubljana. SPOSOBNO frizersko pomocnico prejme frizerski salon Cateške Toplice. Osebni dohodek po dogovoru. Javite se od 10. - 19. ure. STANOVANJA IŠČEM dvosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici. Ponudbe pod šifro: „DOBRO PLAČILO". DIJAKINJA išče sobo v Novem mestu. Ponudbe pod šifro: ..NUJNO". SOBO in kuhinjo v Trebnjem ali bližnji okolici vzamem v najem za dve leti Možnost predplačila. Ponudbe pod šifro: »REDNO PLAČILO". IŠČEM sobo v Novem mestu. Plačam dobro. Foto Cvetko Tramte, Breška vas 3, 68220 Šmarješke Toplice. ŽAKONSKJ PAR išče stanovanje v Črnomlju. Možno predplačilo. Ponudbe pod šifro: „PREDPLAČILO". MLAD PAR brez otrok nujno potrebuje stanovanje. Plačam eno leto vnaprej. Na slov v upravi lista (3092/79). UGODNO zamenjam trisobno stanovanje s centralno, telefonom in garažo v Brežicah z ustreznim stanovanjem v Novem mestu. Ponudbe pod šifro: Brežice-Novo mesto 79. Motorna vozila PRODAM Z 101, letnik 1972. Alojz Staniša , Konec pri Podgradu. AMI 8 poceni prodam. Telefon: 851-929, Ljubo Dobrič, Kočevje, Kolodvorska 13. PRODAM z astavo 750 de luxe, november 75. Kerin, Brod 10, 68312 Podbočje. AUDI 100 LS prodam. Florjančič, Trdinova 27, Novo mesto. PPRODAM Javo 250. Alojz Bambič, Šmaljčja vas 27, Šentjernej. PRODAM Z 750, letnik 72. Justa Kranjec, Vel Brusnice 84. PRODAM škodo S 100, letnik 1971. Gomila 4, Mirna. PRODAM tovorni avto Mercedes kiper (5 ton), letnik 1963. Pavel Šmit, Breg 4, 61434 Loka pri Zidanem mostu. PRODAM renault 6 TL. Vel. Bučna vas 2, Novo mesto, registrirano eno leto. PRODAM Za stavo 101 L, letnik april 1977. Mazovec, V Brezov log 14, Novo mesto. SIMCO 1307 GLS, letnik 1976, prodam. Škerlj, Novo mesto, Vrtovčeva 1, telefon: 21-375. PRODAM 101, letnik 74. Kržan Jože, Mali Podlog 12. PRODAM zastavo 125, letnik 1975, registrirano do 6. 4. 1980. Te lefon: 84-916. PRODAM R 4, letnik 75. Mežič Alojz, Ma li Podlog 17. KATRCO 4, letnik 76, ugodno prodam. Pšeničnik, Ragovska 16, Novo mesto. PRODAM spačka (november 1975) in fiat 124, vsi deli zamenjani Koporec, Vavta vas 64, Straža, telefon: (068) 84-594. , SAAB 99-1972, odličen, takoj ugodno prodam. Telefon: 22-432. PRODAM motorno kolo MZ 250. Gril Kaferle, V Brezov log 27, 68000 Novo mesto. UGODNO prodam zastavo 1300, letnik 77. Ogled od 16. do 18. ure vsak dan. Slavko Milič, Trdinova 17, Novo mesto. UGODNO prodam F 1100 R, lahko tudi na kredit, letnik 1967. Ma ijanovič, Stranska vas 1, Novo mesto. PRODAM škodo 100 MB, neregistrirano, v voznem stanju, za 4.000 din. Naslov v upravi lista (3017/79). PRODAM 125 PZ, letnik 1973, prevoženih 80.000 km. Jože Žagar, Brod 31. PRODAM zastavo 750, letnik 72. Za gore, Smaije 17, Šentjernej. PRODAM motor tomos-sprint elektronik. Informacije: Bojan Radovič, Prisojna pot 20, Novo mesto, telefon: 21 — 289. ^ 750 de luxe, letnik 1976. C.,herojev 21, Novo mesto. PRODAM avto opel kadett, letnik 67, ris. do julij 80. Malenšek, Gubčeva 10, Novo mesto. PRODAM renault R 4 (1978). Informacije od 6. do 14. ure na telefon: 22—802. Matija Jerančič, (pri Pavlič), Maistrova 16, Novo mesto. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniškopodjetje DOLENJSKI LIST, Novo J”®*?.0 USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Cmomdj, Kočevje, Kliko, Metlika, Novo mesto, Ribnica Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed- nik: Slavko Lupiina. UREDNIŠKI ODBOR: Miljan Legan (glavni in odgovorni ured-(namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Maijan nik), Milan Markelj ----------elj i, _ Bauer, Janez Pezdj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Jfppcy, Ivan Zorni in Alfred Železnik. TeniUčni urednik Priloge: Dutan Lazu. Ekonomika propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina 2_38 din. Poletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriikih dolarjev oz. SO DM (oz. uitrezna druga »{“*» _____* tej vrednosti) - Devizni lačuT 52100-620-107- 32000-009-8- 9. ■tariic&L1 C.” ViHne v ^m„*t0,?cu 130 din, 1 cm na določeni S “ ,Ve<5ji J ,tBni 200 «**. 1 cm na pivi M. < 2,-d‘%VMk d0 1.0^Med 50 <*>’ 1?0?q «" Za v* druge oglate velja do preklica cenik It 10 od 1. 7. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skuoiči- ne SRS (It 421-1/72 od 28. 1 1974) se Dolenj sidlut i ' •ek nH iui 1 da^^od^ometa^rdzvodov. t ne plačuje 52lSrknV_^r' J*1. PodnJir*c* S*?K v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo metto. Ulica 2> P-P-33, telefon (068) 23-606 — Naslov upnve: 68001 N°v° «"«‘0, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-6™- nS čenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek flliri in prelom: C* DolenjsURst, \ovo mesto - Barvni fr ’IWim “ ska pravica, Ljubljana. fovo mesto - BarvnTfilmITn*iA?*Ljud-' PRODAM avto 'kodo, 1973, registriran. Ogled: Mestne njive 5, Rostan, od 14. do 15. ure razen sobote in nedelje. Telefon: 22-181. PRODAM avto Wartburg, letnik 1974. Ogled vsak dan. Jože Lekše, Groblje 1 3, Se ntjernej. FIAT 125 S (1971), odlično ohranjen, prodam. Novo mesto, Brod 59, telefon: 22-435. PRODAM Z 101, letnik 1975. Brdar, Gubčeva 30, Novo mesto. PRODAM ikodo, letnik 1973. Bašelj, Gor. Straža 52. PRODAM Audi 60, delno na kredit ali menjam za manjši avto. Koželj, Ljubljanska 20, telefon: (068) 23-904. , SPAČKA, starejši letnik, prodam za 6.000 dia Svent, Na lazu 18, Novo mesto. PORDAM Z 750, letnik 1974. Ogled: petek in sobota. Zore, Ždi-nja vas 42. PRODAM Z 750 de luxe, letnik 1973. Rozman, Ždinja vas. PRODAM R - 4, letnik 1979. Ivan Rozman, Gor Globodol 22, 68216 Mirna peč. PRODAM UGODNO prodam dobro ohranjeno spalnico. Informacije na telefon: 22-909. PRODAM hidrofor in 5 let staro kravo 9 mesecev brejo. Vide Struna, Potov vrh 20, Novo mesto. 12, 13, 14, 15 in 16-colske gumi ■vozove, nove, za volovsko, konjsko ali traktorsko vprego, prodam. Delamo tudi osovine za traktorske prikolice po naročilu. Dostava na dom. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubija na-Rakovnik. ZARADI nabave traktorja prodam motorno kosilnico z vozičkom in obračalnikom Maraton 140. Jože Zalokar, Doi Brezovica 16, Še ntjernej. GOSTILNIČARJI! Ugodno prodam Yuke boks znamke Rock Olla in motor Tomos-sprint, star 2 leti. Franc Spolar, Mirna peč 67. PRODAM srednje športno kolo na pet brzin. Informacije: telefon (068) 25-047 vsak dan od 11. do 12. ure. PRODAM mlatilnico na popolno čiščenje in osovino za traktorsko prikolico. Anton Berus, Srednji Globodol 6, Mirna peč. , PRODAM Kombinirano peč za kopalnico. Franc Zaman, Hrvaški brod 10, Se ntjernej. UGODNO prodam dobro ohranjeno spalnico z žimnicami (pod-panelka) Novo mesto, Prisojna pot PRODAM rabljen televizor in novo kuhinjo Marles. Ogled: Virant, Meniška vas, Dol Toplice. PRODAM pse mladiče nemške ovčaije, nekaj nove strešne opeke -rdeče (Strešnik) in električni bojler 80 I, malo rabljen, cena ugodna. Sinko, Gor. Brezovica, Šentjernej. PRODAM Obračalnik za kosilnico „Maraton“. Anton Berus, Pod Trško goro 82, Novo mesto. PRODAM enoetažno peč za centralno ogrevanje Emo Central Jožica Šinkovec, Ločna 33, Novo mesto. PRODAM povečevalnik in ostali fotografski pribor. Darko Bohte, C. kom. Staneta 8, Novo mesto PRODAM sedem tednov stare pse volčjake. Ivica Sladič, Tesarska 2, 61330 Kočevje, telefon: (061) 851-669. PRODAM sliko na platnu z okvirjem 1,9 x 1,5 m (narava). Srečko Kumer, Mestne njive 11, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno kompletno spalnico. Barič, Mirana Jarca 30, telefon: 22-418. GUMIJAST čoln šport Beograd (3,4 metra) ter motor Tomos 4,5, nov, ugodno prodam. Stokanovič, Jerebova 20, Novo mesto, telefon-21-398. PRODAM Hoya telekonventer za Pcntax K in objektiv zapovečavanje Schneider Componar C 4/75 mm. Informacije: Sašo Fuis, Kettejev drevored 13, telefon: 21-818, 68000 Novo mesto. PRODAM mlade pse volčjake. Ragovska 5, Novo mesto. PRODAM žago venecijanko na dve klimi za razrez hlodovine in gradbenega lesa Žaga je v dobrem stanju Jože Švajger, Vranoviči 23, 68332 Gradac. PRODAM kovinsko cisterno za kurilno olje (2100 litrov). Barbo, Smolenja vas 68 a. PRODAM ostrešje z opeko v velikosti 12 x 8 m. Alojz Rifelj, Otočec 45. KAVČ, raztegljiv v posteljo, navaden kavč, dvodelno omaro, štiri nove stole, električni štedilnik, omaro za hladilnik zaradi selitve ooceni prodam. Ogled po 18. uri. Vuica, Jerebova 20, Novo mesto. PRODAM starejšo prešo, lahko za uporabo ali za okras Obenem je naprodaj prikolica za osebni avto. Janez Klemenčič, Ždinja vas 41. POSEST V DOLENJI VASI pri Krikem prodam po ugodni ceni njivo 30 arov in travnik, 2,50 ara ob glavni cesti Dolenja vas. Boris Mejak, Taborniška 1 8, Se vnica. PRODAM enost^inovanjsko hišo z manjšim vrtom v neposredni bližini Novega mesta. Ogled vsak dan. Ločna 6. STARO hišo ob glavni ce';ti Brežice - Kolodvor z velikim vrtom ugodno prodam. Primerna za obrtnike. Vprašati v frizerskem salonu Čateške Toplice od 10. do 19. ure. V LESKOVCU pri Krškem ugodno prodam večje stanovanje s kletjo, nad trgovino v bivši Vahčičevi hiši in manjšo pritlično stanovanjsko hišo z garažo, vrtom in funkcionalnim zemljiščem, primemo tudi za obrt ali gostinstvo. Interesenti naj se pismeno oglasijo na naslov: Gitica Jakopin, Regentova 1, Ankaran. KUPIM KUPIM enodružinsko hišo z vrtom, lahko tudi nedokončano v bližnji okolici Brežic. Plačam takoj. A. J., Kubed 9, 66272 Slov. Grači-šče, Koper. ^OBVESTILA ■ NOVOST! Vrtnarska dela, načrtovanje, novogradnja in vzdrževanje z večletnimi izkušnjami v Švici pričnem izvajati avgusta. Informacije Vrtnarstvo Franc Nečemer, Veliki Podlog, 68273 Le skovec ali Cvetličarna Kerin, Kr&o. GASILSKO DRUŠTVO TRŽIŠČE prireja na Malkovcu 5. avgusta s pričetkom ob 17. uri veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom. Za dobro razpoloženje igra ansambel Lojzeta Slaka. Vabljeni! STEKLARSTVO. DRAGO LAMPE, Kolodvorska 22, Črnomelj. Nudim vse steklarske usluge in se priporočam! AVTOMEHANIK JANEZ VIDRIH Otočec 10, obveščam cenjene stranke, da brusimo zavorne diske, zavorne bobne in površinsko brusimo glave (ravnanje glav) za vse osebne avtomobile. Za naročila se priporočam, informacije na telefon: (068) 85-180. NUDIM vam avto ličarske usluge Se priporočamo! AVTOUCAR-STVO BORIS UDOVIČ, Crcelnica 22, Novo mesto, telefon: 23-529. RAZNO VDOVEC z dvema hčerkama, 36 let, želi spoznati preprosto dekle ali mamico, ki bi bila pripravljena priti na naš dom. Ponudbe pod šifro: „POROKA“ IMATE težave s spravilom lesa -hlodov? Javite se na naslov: Janez Sekula, Koroška vas 12, Stopiče. 10)0 mi posodi večjo vsoto denarja/ Polovico vrnem v markah. Ponudbe pod šifro: ..DOGOVOR" ZALJUBLJENI mami, babici in prababici MARIJI MARC iz Mihovega, stanujoči v Dol Vrhpolju, za 82. rojstni dan in god še mnogo zdravih in zadovoljnih let med nami in jo toplo poljubljamo. Njeni otroci, 19 vnukov in 12 pravnukov. DRAGI mami ANI PR9GARJH-VI iz Mirne peči vse najboljše z3 njen praznik in da bi bila vedno tako dobra želi hčerka Metka z družino. DRAGEMU sinu FRANCIJU NAGLJU za dvojno praznovanje se na mnoga zdrava leta, enako ženi Anici za minuli god želi mama tik ZAHVALA R) dolgotrajni bolezni naju je za vedno zapustil naš dragi mož in očim ANTON Ceh borec NOB iz Dobrniča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala primariju dr. Smiljanu Trobišu za dolgotrajno zdravljenje in strežnemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice. Iskrena hvala ZB Dobrnič, gasilskemi društvu Dobrnič in govornikoma za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala vsem za podarjeno cvetje in vence. Žalujoči: žena Rezka in pastorka Rezka ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage hčerke, sestre in tete MARTINE ŠKOF iz Dragomlje vasi 11 se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in ostalemu osebju novomeške bolnišnice, vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so nam ob težki bolečini stali ob strani, nam izrekli sožalje in darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo Mileni Špringer, družini Zupančičevi, Škofovi in Žugljevi ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, tov. Zupančiču za poslovilne besede pred domačo hišo ter tov. Vukšiničevi za poslovilne besede pri odprtem grobu. Prisrčna hvala tudi mladincem Dragomlje vasi za nesebično pomoč. Prisrčna hvala kolektivu Komet Metlika za vence in cvetje. Še enkrat hvala vsem skupaj, ki ste jo tako v velikem številu spremili na njeni zadnji poti Žalujoči: vsi Škofovi! ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica VINKA BOJANCA iz Novega mesta, Kristanova 53, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili do preranega groba Zahvaljujemo se delovnim organizacijam IMV Novo mesto, Dolenjki Novo mesto za podarjene vence in pomoč ter Novoteks Novo mesto - oddelek Tkalnica, Beti iz Metlike in ČZP Dolenjski list Novo mesto zapodarjene vence. Zahvaljujemo se tudi organizaciji ZB in krajevni skupnosti. Hvala tudi godbi, pevcem in obema govornikoma za poslovilne besede ter zdravstvenemu osebju internega oddelka za lajšanje bolečin-Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala Vsi njegovi! 22 DdLENJSKI LIST ZAHVALA Po težki in zahrbtni bolezni nas je mnogo prezgodaj za vedno z4)ustila draga žena, mamica, hčerka, sestra in teta MAJDA VIDRIH roj. Kranjec iz Ragovske 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter ji darovali cvetje in vence Posebno zahvalo smo dolžni osebju kliničnega centra v Ljubljani, ki ji je v zadnjih trenutkih lajšalo bolečine in reševalcem novomeškega zdravstvenega doma za številne prevoze v Ljubljano. Iskrena hvala tudi sostanovalcem in sodelavcem podjetja Ela. Zahvaljujemo sc tudi duhovnikoma iz Novega mesta in Stopič za lepo opravljeni obre • Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in njen grob zasuli s cvetjem, enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: družine Vidrih, Kranjec, Saje in dmgo sorodstvo. Št 31 (1564) Z avgusta minil a lnfterexport l INEX LJUBLJANA POTOVALNA AGENCIJA TRAVEL AGENCY NOVO! Izkoristite izredno ugodnost! °d 1. AVGUSTA 1979 dalje PRODAJAMO: - LETALSKE VOZOVNICE za letala Dolenjskega letalskega centra Novo mesto za TURISTIČNE POLETE nad Novim mestom in okolico, ' LETALSKE VOZOVNICE za letala Dolenjskega letalskega centra Novo mesto za PRIKLJUČNE LETE na letališča Ljubljana, Za greb in Maribor ' LETALSKE VOZOVNICE za letala Dolenjskega letalskega centra Novo mesto za POSLOVNE LETE na vsa stalna in športna letališča v JUGOSLAVIJI. Podrobna pojasnila dobite: 'NEX Novo mesto, Novi trg 4, telefon: (068) 23—773 Nkrati vas vabimo na letni oddih v DOMOVINI in TUN IZ I-JI, •NFORMACIJE IN PRIJAVE: ' INEX, Novo mesto, Novi trg 4, tel. (068) 23—773 ' INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312—995 ' INEX, Maribor, Volkmarjev prehod 4. lip bled lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c.32 | telefon:064-77384, telegram:lip bled te!ex:34525 yu lipex .............................. mn ■ NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM: - VHODNA VRATA - GARA2NA VRATA - SOBNA VRATA - OBLOGE - ISO — SPAN - OPA2NE PLOŠČE - POHIŠTVO uiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiimmiimmmnmiiimiNiiimiiiiimimimimiiiiiiiiimiimmiiimiimiiiiiiimiiHii ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta ALOJZIJA HOČEVAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vsem vaščanom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje. Lepa hvala godbi na pihala, Pevoem in kolektivu Dinos za poklonjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi kaplanu za lepo opravljem pogrebni obred. žalujoči: hčerka Lojzka in sinova Ježe in Franci z družinami, sestra Francka in drugo sorodstvo. ZAHVALA Žalostni sporočamo, da nas je komaj v šestnajstem letu tragično zapustil naš dragi sin, brat in stric MARJAN BARTOLJ iz Vel. Cerovca Zahvaljujemo se vsem, ki ste našega Marjančka v tako lepem Številu spremili v njegov tihi domek. Lepa hvala 1MV, nevrološke-**"> in očesnemu oddelku za podarjena venca, fantom in 'tekletom e Cerovca, družini Vidic, posebna hvala tudi Kastelče-{jti in družini Mavsar zapomoč v težkih trenutkih in vsem tistim, 10 ate nam kakorkoli pomagali. Neutolažljivi: mama, oče, sestri Jožica, Anica z družino, brata Janez in Jože. Vel. Cerovec, dne 22. julija 1979. ZAHVALA I Ob tragični smrti ljubega moža, očeta, sina in brata JOŽETA TEM ETA iz Sadinje vasi 22 l^no zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, osnovni org. ““mikata Novoles, kolektivu Novoles - TOZD Žaga Soteska, Sencem osnovne šole Dvor in zdravilišču Dolenjske Toplice za ^sebično pomoč, podarjene vence ter izraženo sožalje. Prav tako zahvaljujemo duhovnikomaza lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Marjeta s sinovoma Jožetom in Frenkijem, »nama, oče, sestre z družinami ter drugo sorodstvo. V SPOMIN 7. avgusta bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, hčerka in sestra MARIJA PLUT z Vinjega vrha 9 pri Semiču V našem domu je ostala praznina, v naših srcih nepozabna bolečina. Prihajamo k tvojemu grobu, ti poklanjamo cvetje in prižigamo lučke. Neutolažljivi: vsi njeni! ZAHVAL: Dotrpclaje naša SLAVKA PAVLIN roj. Žura Od nje smo se poslovili 23. 7. 1979 na pokopališču v Ločni ob številni udeležbi njenih sodelavcev, prijateljev m znancev. Iskreno se zahvaljujemo dr. B. Vodniku in zdravnikom ter zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice z a zdravljenje in nego v času njene bolezni Prisrčnazahvala njenim sodelavcem iz Temeljne dolenjske banke in bivšim sodelavcem Industrije obutve Novo mesto ter sostanovalcem Zagrebške 14 za skrb, nesebično pomoč in pozornost v dolgotrajni bolezni. Posebno zahvalo izrekamo župniku iz Otočca, ki jo je tolažil v najtežjih dneh in opravil pogrebni obred. Zahvala vsem, ki ste ji v življenju karkoli dobrega storil, jo pospremili na njeni zadnji poti, njen grob zasuli s cvetjem in nam izrekli sožalje. Vsi njeni! Novo mesto, dne 30. julija 1979. I ZAHVALA V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek in pradedek JANEZ KIRAR iz Stare Bučke Iskreno oddelka se zahvaljujemo novomeške zdravstvenemu osebju nevrološkega bolnišnice, posebna zahvala sosedom Kovačič evimin Svigljevim za nesebično pomoč. Najlepša hvala kolektivu IMV m župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Ivan z družino, sin Rudi z ženo, hčerki Cvetka in Tin ca z družinami. KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE „NOVOGRAD" NOVO MESTO n.sub.o. objavlja na podlagi sklepov komisij za medsebojna delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb ter TOZD Gradbeništvo in stranski obrati naslednja prosta dela in naloge: — V DELOVNI SKUPNOST/ SKUPNIH SL UŽB 1/STROŠKOVNO OBRATOVNEGA KNJIGOVODJO. , 2/KNJIGOVODJO OSNOVNIH SREDSTEV. — V TOZD GRADBENIŠTVO IN STRANSKI OBRATI 3/ ADMINISTRATORJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1 in 2: — ekonomski tehnik z dvema letoma delovnih izkušenj; pod 3: — končana srednja administrativna ali ekonomska šola z enim letom delovnih izkuše nj ali, — končana dvoletna administrativna šola z dvema letoma delovnih izkušenj. Kandidati za objavljena dela in naloge naj vložijo prijave v 15 dneh od dneva objave na naslov: Komunalno in gradbeno podjetje „Novoigrad" Novo mesto, splošni sektor, Germova a Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v roku 10 dni po izbiri SGP ..PIONIR" NOVO MESTO, TOZD GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO, LJUBLJANA, KRŠKO IN ZAGREB objavljajo naslednja dela in opravila za potrebe posebne delovne enote v Libiji: 1. DVA OBRAČUNSKA TEHNIKA, 2. ŠTIRI GRADBENE DELOVODJE, a DVA NABAVNA REFERENTA DIŠČNIKA, 4. ENEGA ELEKTRIČARJA. - SKLA- Pogoji za sprejem: 1. Končana gradbena tehniška šola in najmanj dve leti delovnih izkušenj v gradbeni operativi in znanje angleškega jezika 2. Končana gradbena delovodska šola in najmanj dve L cieiovnih izkušenj in znanje nemškega ali angleškeg, jezika 3. Končana ESŠ in dve leti delovnih izkušenj ali končan:, trgovska šola in tri leta delovnih izkuše nj, znanje italijanskega ali angleškega jezika. 4 Končana poklicna šola elektro stroke in dve leti delovnih izkuše nj (zaželjena praksa na gradbenih strojih, agregatih). Ponudbe z opisom dosedanjega odela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP ,,PIONIR" Novo mesto, Kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37. Ka ndidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v 15 dneh po zaključku sprejemanja prijav. SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE METLIKA RAZPISUJE na podlagi 33. in 34. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur.L SRS, št 7/77) in odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (SDL, 5t 2/78) JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč v naselju Staneta Rozmana (Zvirkov vrh), skladno s sprejetim zazidalnim načrtom, in sicer naslednjih lokacij: 8,13,14,15,16,17 in 19 a Pogoji: 1. Iz klicna cena za komunalno opremo znaša 110.000 din za lokacijo. Z Odškodnina za zemljišče znaša 2430 din/mZ Z Varščina znaša 5.000 din in jo je treba vplačati najkasneje eno uro pred pričetkom natečaja pri blagajn« SKISL 4 Najugodnejši ponudnik je dolžan v roku 15 dni po ugotovitvi izida natečaja skleniti ustrezno pogodbo in plačati odškodnino in stroške komunalne opreme. 5l. Predmet natečaja je komunalna oprema zemljišč. Javni natečaj bo v ponedeljek, 20. 8. 1979, ob 9. uri v prostorih SIS Metlika, CBE 23. Vse ostale podrobnosti v zvezi z natečajem lahko dobite pri Samoupravni komunalni skupnosti Metlika, tel. 77—325. illi •564) 2. avgusta 1979 DOLENJSKI LIST 23 11 Pod kolesi razvoja industrijskega velikana Ljubezen do zemlje Boštanj, prijazna vasica na hribčku, je že od nekdaj slovel po trdnih in naprednih kmečkih gospodarjih. Danes v vasi samoše naslednik na kmetiji Zalaščkovih ne išče dela v industriji ali drugod Sin Alojz je odšel, kot se spodobi za napredno kmetijo, pred desetimi leti v šentjursko knietijsko šolo. „Biti smo zadnja generacija te dveletne šole. Noben od vrstnikov v razredu ni ostal na kmetiji,” se spominja. Našteva, v kakšni dobri službi je ta in oni, prenekateri daleč od zemlje. Tudi Alojza snubijo, on pa odgovarja: „Kdo bo pa vzdržal na zemlji, kjer ne gre brez vse zahtevnejših strojev? Ostareli starS, žena... ” Lojze je eden tistih mladih kmetovalcev, ki se ne zapirajo med štiri stene ali ograjujejo s plotom in čakajo , kaj bo ukrenila usoda. Nepogrešljiv je v vrsti društev. Pri gasilcih je podpoveljnik, v pravo veselje mu je delo s pionirji, kjer zlasti ceni njihovo borbenost. Eno od dolgoletnih nagnenj mu je atletika. Redkokdaj mine večer, da ne bi potem, ko je pri hiši vse postorjeno, obul telovadnih copat in pretekel še pet ali deset kilometrov. „ V sedežu traktorja ali tudi pri kakšnem drugem, čeprav kmetiškem, opravilu je telo le enostransko obremenjeno, ” utemeljuje. Žal na vasi ni strokovnjakov, ki bi kaj več delali s takimi fanti Z mladimi v Boštanju kljub temu ne drži rok križem niti v športu. Pozimi so to namiznoteniška srečanja, v toplejših mesecih pa nogomet Lojze je bil to sezono uspešen z novim „B" moštvom Z nogometom se nihče resneje ne ukvarja, a so fantje vseno organizirali pravcate lige. Hiše Zalaščkovih se je dolga leta držala odborniška funkcija. Ko smo pričeli uveljavljati delegatski sistem, je delegatsko poslanstvo prešlo z očeta na sina. „ Tisto z gradivi pa postaja že hudo, ” pravi in dostavi, kako poštar malone vsak drug dan prinese kakšno novo kuverta Lojze je delegat za zbor občin v republiški skupščini, delegat za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, član izvršnega odbora občinske zemljiške skupnosti, in še bi se kaj našlo. Ko je bil konec maja povabljen v Ljubljano, da bi prevzel zlati znak slovenske mladinske organizacije za prizadevno družbenopolitično delo, ni mogel na pot. Kakšen je ta znak, še zdaj ne ve, ker ga še ni prejel Za tisti dan, ko bi moral ponj, je bU namreč dogovorjen z vaščani Apnenika za razvoz gramoza po vaški cesti Kar se Lojze dogovori z ljudmi, obvelja. , Kaj pa bi tisti dan opravili brez traktorista!“ se dobrodušno nasmeje. Na vasi so ljudje med seboj še tesneje povezani, saj človek nikoli ne ve, kdaj kogp potrebuje. ALFRED ŽELEZNIK Stanovalci v Gubčevi ulici — na robu IMV — pravijo da jim tovarna greni življenje — Kdo je odgovoren za preseli — IMV trdi:,,Naredili smo vse!" — Tovarni je mesto postalo pretesno * 0 # \ * 0 * * * \ 0 i I j 0000000000000000000000000000000000000000M IMV je del Novega mesta. Dolga leta je tovarna rasla z njim, danes se celo zdi, kot da dolenjska metropola ni kos slediti vse hitrejšemu razvoju tega tovarniškega orjaka. Kjer so še pred leti stala polja, pota in hiše, se danes razprostirajo parkirišča in novi proizvodni prostori Tudi Gubčeva ulica počasi izginja. Nekaj hiš stoji že domala na tovarniškem dvorišču Vkleščene so med sive zidove, razdrapane poti in ogromno jamo, kjer bo že čez čas stala nova lakirnica za okoli tisoč avtomobilov. Sladičevi, Šukljetovi, Meha-kovi, Rozmanovi in še nekaj njih so se stežka sprijaznili, da rojstno zemljo zamenjajo z novo, da bo njihove hiše pogoltnila avtomobilska industrija. Toda tudi čas nostalgije je za njimi, danes jih mori eno samo vprašanje: kdaj in kako? Začetna negotovost je prešla v jezo. Krivijo IMV. Upravičeno? ,,Nemogoče je še vnaprej živeti tukaj. Spanja za nas skorajda ni Neznosen ropot in smrad iz tovami&ih prostorov so postali naS vsakdanji spremljevalcu” Brata Sladiča, oba zaposlena v IMV, sta skupaj zidala hišo. Zdaj bodo njun dom podrli „Vsega je kriva IMV. Že lep čas nas vlečejo za nos. V tovarni delava tudi po dvanajst ur, časa za počitek nimava. Poglejte te stroje, kompresorje. Ropot je neznosea Ponoči, ko se hrušč nekolikanj umiri, nas moti smrad iz tovarne. Kdaj se bomo preselili, še danes ne vemo. Razen lokacij za nadomestne hiše nimamo v rokah še nobenih potrebnih papirjev. Če seveda izvzameno kup popisanih listov, dogovorov in zabeležk, ki pa so izzveneli v prazne obljube. Z IMV smo se dogovorili, da ne bodo pričeli z gradnjo lakirnice, preden tudi nam ne priskrbijo gradbenih dovoljenj za zidavo nadomestnih hiš. In danes? Ogromna jama pod našim oknom priča, da se IMV dogovora ni držala.” Nič manj kritičen ni bil Stane Šuklje. „Naše hiše so brez kanalizaci- ■1 ' i KAKO SO PODJAMCI GRADILI ŠOLO V Pod jami stoji šola, katere dograditve se ne spiminjajo niti najstarejši vaščani, ki se sicer oduk ujejo z izredno zanesljivim spominom. So se pa otročaji že nekajkrat prav prisrčno zabavali na račun svoje razpadajoče bajte učenosti. Najbolj so uživali tedaj, ko se je udri pod tovarišico ravnateljico strop, da je pristala v kleti na kupu bukovih drv m si je natrla dve rebri. Od tistega dogodka pa se ji je zbirala tudi voda v levem kolenu, zato je malce pošepavala. Iz bolečin se je porodila tovarišici ravnateljici zamisel, da ne bi bilo trapasto, ako bi dobila njihova Podjama novo šolo, v kateri se ne bi sprehajale podgane in v kateri ne bi bilo treba podpirati stropov z železnimi drogovi Predlog tovarišice ravnateljice je dobil politično, moralno in denarno podporo, predstavniki krajevnih skupnosti pa nalogo, da izberejo najprimernejši prostor za novo- Predstavnik krajevne skupnosti Podjama je predlagal, naj stoji nova šola v Podjami. Delegat iz Zgornje Podjame je trdil, da ni lepšega mesta za šole, kot je travnic Franca Kobilce v Zgornji Podjami, zastopnic Spodnje Podjame pa je imel list s podpisi krajanov, ki so zahtevali, da mora stati nova šola na območju krajevne skupnosti Spodnja Pod- {ama, ki je bila oddaljena dva kilometra od 'odjame in kilometer od Zgornje Podjame. Prvi sestanek predstavnikov vseh treh krajevnih skupnosti je bil še hladno tovariški, na drugem je delegat Podjame označil druga dva tovariša za ozkogledneža, lokalpatriota in za nesposobna razpravljati o tako resnih in pomembnih zadevah, na tretjem sestanku pa je delegat iz Zgornje Podjame zabrisal po mizi partijsko izkaznico in zagrozil z izstopitvijoiz Zveze komunistov, ako šola ne bo stala v Zgornji Podjami. In pika. V razpravo o kraju zidave nove šole so se vključli tudi krajani, ki so se po nekaj mesecih tako & regali, da so oni iz Podjame pri nedeljski maši kazali ježke Spodnje-podjamcem, Zgomjepodjamd pa Podjamcem. Tovarišico ravnateljico in nekaj učencev pa so pred kratkim odpeljali v zdravstveni dom v Repi če vo drago, ker se jim je sesipal na glavo omet in to ravno takrat, ko jim je tovarišica ravnateljica kazala načrte za novo šolo. TONIGAŠPERIČ Izgubil se je X je, ker je IMV obljubila, da bo tudi to uredila. Zdaj so greznice polne. Še dodaten smrad. Nedolgo tega pa je tovornjak, ki vozi na gradbišče, pretrgi električne žice. Gorelo in sikalo je, da le kaj. Na srečo smo bili vsi v hišah. Ko smo delavce opozorili na neprevidno ravnanje, so nam zavozili s pretepom.” Stefan Mehak in Mitja Rozman sta v en glas celo zatrjevala, da se tudi jesti ne da več normalno. Krožniki in posoda od silnega ropota poskakujejo, najhuje pa je bilo ob nedavnem miniranja Rozmanovim je padel lestenec s stropa, Mehaku pa so popokale opeke in Spe naoknih. Stroške popravila so plačali sami, pravijo. „Pisarili smo v IMV, toda odgovora ni od nikoder.4* Takšna je torej ena plat zgodbe, povsem nasprotna pa je tista iz IMV. Takole pravijo: ..Naredili smo vse, kar je bilo v naših močeh. Odkupili smo zemljo za nadomestne parcele, naročili ustrezno dokumentacijo, plačali strožke. Ne vemo, čemu tolikšno razbuijenje. Saj smo se vendar dogovorili s prizadetimi stanovalci Gubčeve ulice, da bodo lahko pričeli z gradnjo nadomestnih hiš najkasneje v septembru. Tega roka se držimo. Prav tako smo se obvezali, da se s strankami sporazumemo o višini odškodnine zaradi motenja bivanja na sedanjih lokacijah. Seveda pa vsak postopek za pridobivanje ustrezne dokumentacije terja določen čas. Mi smo ga skušali kar se da skrajšati in že ta ' v 1 " Takšen je pogled ■ Stane Šuklje m E';S« Anton Sladič NA TOVARNIŠKEM DVORIŠČU - laKsen je po; kuhinjsko okno hiše Martina Sladiča. (Foto: B. Budja) mesec bodo imeli vsi prizadeti v rokah gradbena dovoljenja. Če izv zmerno tiste, ki so se že preselili. Martin Sladič pa se lahko že jutri loti zidave, saj ima urejene vse papirje.” Kje je torej ^snica. Na oddelku za gradbene in komunalne zadeve ter urbanizem pri SO Novo mesto, ki je po mnenju prizadetih stanovalcev sokrivec za nastali položaj, pa smo zabeležili tele vrstice: „Gradbena dovoljenja bomo izdali, brž ko bodo stanovalci prosili zanje, pri tem pa predložili vso potrebno dokumentacijo. Kot kaže, do tega še ne bo prišlo kmalu, saj tako IMV kot Zavod za družbeno planiranje, komunalna skupnost in še kdo niso opravili vsega, kar bi morali Pravno še do danes ni nič urejenega. Ljudje so ostali na cedilu. Razumemo njihovo jezo in nestrpnost, in morda bi bilo najbolje, da zadeva pride v roke odvetnika” IMV postaja resen opomin načrtovalcem urbanih središč, kajti - naj bo resnica na tej ali oni strani — dolenjski tovarniški velikan bo s svojimi koreninami, ki se neusmiljeno razraščajo, zadel še v prenekatero skalo. Hiše v Gubčevi ulid so le ena izmed njih. BOJAN BUDJA RIBIČA NAŠLA TRUPLO V četrtek okoli 9.30 sta ribiča opazila v Savi pri Krškem truplo moškega. Potem ko so ga izvlekli na breg, so našli v žepih le nekaj denarja, ne pa tudi osebnih dokumentov. Uganko je še istega popoldneva razrešil Domenik Klavžar, ki se je oglasil na krški postaji milice in v utopljencu prepoznal svojega 77-letnega očeta, kije dan poprej odšel od doma. Vzrok smrti še raziskujejo, vendar na pokojniku ni opaziti dedov nasilja. Martin Sladič Mitja Rozman -it; Štefan Mehak ENA OD REDKIH - Nekdaj je bila večina hiš v Beli krajini kritih s slamnato streho, danes pa se le izjemno primeri, da želi kdo imeti takšno streho nad glavo. Jančaijevi iz Kašče pri Semiču so obnovili staro slamnato streho, a so imeli težave, saj so komaj dobili dovolj dame, po krovca, še veščega tega opravila, pa so morali v Suho krajino.(Foto: F. Derganc) Moreča poletna vročjj Preveliko izpostavljanje sončnim žarkom je nevarno/ Posledica: vročinska kap Iz novo me Sc e UJV so nam sporočili, da se je na pikniku v,Stranski vasi pri Gradcu izgubil Alojz Pe ča-rič, rojen 2. 2. 1925, doma iz Curil št 19 v metliški občini Pečarič je bil 17. julija z bolniki Psihiatrične bolnice Ljubljana na izletu v Beli krajini, okoli 14. ure pa je za njim izginila vsakršna sled. Pogrešanec je slabotnejše postave, visok okoli 160 cm, osivel, oblečen v temno obleko, belo srajco, ima pa črn klobuk. Pečarič je brez predr\jih zob. UJV naproša vse, ki bi o pogre-šancu karkoli vedeli, naj to sporoče najbližji postaji milice ali UJV Novo mesto. Časi dopustov so in kopališča so v teh pasjih dneh polna ljudi, ki se neusmiljeno nastavljajo sončnim žarkom Kai pa se takrat dogaja? Naše telo ohranja stalno temperaturo, tj. okrog 37 stopinj. Zaradi vročine se začne telo segrevati, znoj ob znojenju izhlapeva in zniža temperaturo telesa — vodo in soli, ki jih izgubimo, moramo takoj nadomestiti Najbolj priporočljive so pijače z veliko količino rudninskih snovi Temperatura organizma začne nevarno naraščati, ko se telo zaradi določenih vzrokov ne znoji več ali znoj ne more več izhlapevati. Posledica zvišane temperature na 43 do 45 stopinj je vročinska kap, ki je ne smemo zamenjevati s sončarico. Znaki prve so slabost, vrtoglavica, bruhanje, krči in omedlevica, ponesečencu pa pomagamo tako, da mu poiščemo hladen prostor, mu odpnemo oblačila in mu dajemo hladne pijače. Sončarica pa prizadene tiste, ki si niso zavarovali glave in tifnika. Posledica: splošna slabost in glavoboL Zanimivo je, da se od živali znoje samo sesald, a ne vsi Miši ne poznajo znojenja, psi le po tacah. Tudi kače se pred vroči* no raje umaknejo v senco, kjj njihova notranja tempei nad 45 stopinj pomeni smrt Od ljudi pa se „&t\ znojijo debeli, na uro izgu^ liter vode ter 600 kalorij. ^°t lahko hujšamo tudi ob len*' nju na sonca ORJAŠKI JURČEK -kateri gobar bi ji ga zavi nkar nemislite, daje tale ž ji družina iz gozda. Na sicer ne loči od slastnih J i čkov, čeprav bi jo 1 tekom pospravili Take jj* .m znajo peči pišečke gospel, iz testa za dober domač (Foto: Jožica Teppey) J* -in fr o ■a 3 o. -O 13 V V