20. Stev. Novo mesto, 25. oktobra 1911. letnik. XXVII. DOLENJSKE NOVIC u Izhajajo 10. in 25, VBBcega meseca. Cena jim je b požtnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bobdo in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema nrednik, naročnioo in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. mm mi m Evo Vam listine kandidatov za občinske volitve v Novem mestu v soboto, dne 28. oktobra, ki jo je sestavila „SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA«! En pogled v to listino Vas prepriča, da se je stranka, zvesta demokratičnemu načelu, po katerem naj vse ljudstvo, vsi stanovi pridejo do besede, zares ozirala na vse sloje. Toda stoječ na stališču pravičnosti, ki prizna resnične zasluge, je sprejela v listino tudi može, ki po svojem mišljenju sicer niso pristaši naše stranke, a radi dosedanjega svojega delovanja za prospeh našega mesta zaslužijo, da jih priporoči tudi naša stranka. Volivci! Ta ali oni kandidat morda komu ne bo vseč, toda disciplina stranke zahteva, da opustimo ozire na osebno nenaklonjenost in gremo združeni na volišče za listino „Slov. Ljud. Stranke". Ti kandidatje Vam dajejo poroštvo, da se ohrani prepotrebno soglasje z višjimi oblastvi. I. razred. Odborniki: 1. Dr. Elbert Sebastijan, prost iti mostlni îtiipiiik. 2. Kopač Leopold, posestnih in klnhtiiiar. 3. Mejak Feliks, C. kr. (lavëui asistent. 4. Picek Jurij, ti-pove« i» posestnik. 5. Sever Maks, C. kr. tiimn. profesor. G. Dr. StraSek Josip, pi-iinarij. Namestniki; 1. Mikolič Jakob, krojaiki mojster in posest. 2. Murii Gustav, svečar in pOHostitik. Stopar Franc, C. kr. simn. uiitelj. Volite složno nastopne kandidate: ll> razred. Odborniki: 1. Dr. Ahazhi/Ji Viktor, C. kr. tlež.-soti, NTetiiik in pos. 2. Koklič Ivau, liotolir. 3. KošiČek Franc, posestnik. 4. Faučič Jakob, trçoTBC in posestnik, 5. Fauser Adolf, posestnik. 6. Rosninn Karol, posestnik. Namestniki: 1. Klenienčič Franc, posestnik, 2. Kristan Ivan, C. kr. sodni oficijul. 3. Vodnik Franc, podobar in posestnik. III. razred. Odborniki: 1. Brunner Maks, posestnik. 2. Košak Janez, gostilničar in posestnik. 3. Ogoreutz Josij», . trpovec in posestnik. 4. Rozman Martin, posestnik. 5. Scliott Ëdninnd, C. kr. ^inin. Hlu^a iu posest. 6. Uuïek Vinko, mizarski mojster in posest. Namestniki: 1. BaniČ Franc, «služI). C. kr. kmet. družbe. 2. Krani])clj Franc, C. kr. jetniški ]>aznik. 3. Seifert Konrad, kiiJiKoveški poslovodja. Zapišite imena natančno tako, kot stoje na listini. K novomeškim občinskim volitvam. Po vsem Krairjskeni se zadiqe mesece vrSá obíiaske volitve T zmislu novega volivnega reda. Za Novo Mesto jih je županstvo razpisalo na 28. oktober. V kratkem nam je torej stopiti k volivni mizi. Po vsej naši deželi, kakor tudi po vsej slovenski domovini, si stojita nasproti dve glavni stranki — S. L. S. na eni in liberalna raznih struj na drugi strani. V naši deželi je pred par leti vladajoče krmilo prevzela S. L, S. ter je v tej kratki dobi v zmislu svojega programa že izvedla za koristi ^'udstva neizogibno potrebna melijoracijska dela, na katere se je poprej čakalo zastorq. Liberaina stranka je imela vladajoče vajete v rokah par desetletij, a ni opravdala vanjo stavbenega zaiipaiqa . . . Vsej javnosti je znano, da je končala na narod no-gospodarskem polju z z občnim polomom, čegar zadime dejairje se je navadno odigravalo v sodnih dvoranah. Ljudstvo je kot svojo rešiteljico pozdravilo S. L. S. ter se zdaj nahaja pod njenim praporom v ogromni večini. Kdor pravično razmotriva javne zadeve, mora priznati, da somišljeniki S. L. S. povsod živahno delujejo in da dozdaj srečno upravijajo občinske posle. S. L, S. je tudi pripravljena podreti tisti most, ki jo dozdaj navidezno ločil meščana in kmeta, dobro vedoč, da sta oba navezana drug na druzega. Uobro podkrepljen kmetovalec bo vsekdar najboljši odjemalec blaga, ki mu ga nudi meščan, in slednji bo rad segel po pridelkih, ki mu jih pripelje seljan. — Ta harmonija je potrebna tudi v našem mestu, kamor kot v naravno središče vsied uradnih in zasebnih opravkov do mala prihaja vaa Dolenjska. Možje, kateri bodo vodili upravo našega mesta, naj bi imeli to dejstvo pred očmi. S. L. S. sloneč na neomajnih večnih načelih katoliške vere, zavedajoč se odgovornosti pred Hogom in svojim narodom, vse to, kar služi v občni blagor naše dežele, kakor posameznih občin, po možnosti v dejanju že izpeljuje. V zadnjih mesecih je eden naših someščanov v liberalnih listih novomeške občinske volitve spravil v širno javnost, pa na način, ki ne povzdiguje ugleda našega mesta in ne odgovarja njega resničnim potrebam in koristim. Kaj n. p. je treba napadati naše dušne pastirje, ki vendar brez izjemo delujejo za blagor mesta? Čemu se zaganjati v redovne šole, katere že stoletja čč. redovniki rodijo v občno zadovoljnost? Zakaj nakladati mestu bremena, katera zanj nosi požrtvovalno redovništvo? Kako hoče meščanstvo skokoma poskrbeti za pouk in vzgojo svojih otrok z lastnimi zavodi, ko že zdihujc pod težo sedanjih izdatkov? Vsak lahko presodi ali je v mestnem interesu; ako bi meščani sledili puhlim frazam starega časnikarja, odklonili pa delovairje požrtvovalnih oseb? — Ali je umestno postavljati se po robu napram onim činiteljem, ki vodijo upravo naše dežele, na katero mora uaše mesto večkrat potrkati v svojih potrebah in zadregah? Pogled v bodočnost nas mora strezniti. Dela čaka še obilo, a sredstva so pičla. Komur je na srcu primeren razvoj našega mesta, naj se pridruži Slovenski Ljudski Stranki. Novomeški volivec. Shod somišljenikov S. L. S. bo v četrtek o poln osmi uri zvečer v Rokodelskem domu. Po-, vabljene so tudi žene-volivke. Pridite v obilnem številu! Vabila, ki se razpošiljajo, veljajo ob enem za vstopnice na ta shod. Gospodarstvo. O gnojitvi vinogradov. V prvem avstrijskem strokovnem časniku za vino-građstvo in kletarstvo, v časniku „Allgemeine Weinzeitting" naliaja se v 40. letošnji st. z dne 6. oktobra kratek članek naslovljen: „K vprašanju gnojitve'^ Prav za prav bi se moral naslov Članku tako glasiti, kakor se glasi ta našim vinogradnikom namenjeni Članek. To zaradi tega, ker ni v njem o kaki drugi gnojitvi nego le o vinogradski govor. No, vprašanje pravilne gnojitve vinogradov se more dandanes paČ najvažcejšim prištevati. Dognana stvar je namreč, da rodijo naše evropske, na ameriške podloge cepljene trte, veliko obilnejši, kakor so rodile nekdajšne necepljene, na lastnih koreninah rasteče. Istotako dognana stvar je pa tudi to, da so se nase, na lastai korenini rasteče trte, daairavno so v primeri k današnjim cepljenim veliko manj rodile, pa tudi z veliko manjšo hrano se za-dovolile. One niso zahtevale tako obilne ter izdatne gnojitve, kakor jo zahtevajo dandanasne cepljene. Za malo knalovne, da še celo za malo takozvanega plastja ali pav-sevja, kakor se je to imenovalo, bile so že jako hvaležne. Hvaležne so bile za tako v pravem pomenu besede malenkostno goojitev že celo tedaj, ako se je to z istočasnim pogrubanjem trt spojilo. No, današnje cepljene trte se za tako gnojitev niti ne zmenijo. Že celo se jih pa grubati ne sme, kajti vsled tega mora več ali manj evropskega lesa v zemljo priti. V zemlji se ta iikoreniči, na koreninah naseli se pa trtna us, in posledica tega je — da se trte posuše. liesno pravilno gnojenje vinogradov je toraj dandanašnje poglavito vprašanje glede rodovitosti našili vinogradov. ■ In zato naj navedeni nemški Članek preložimo ter mu Še par besed dostavimo. „Ako vsa druga važna, dandanes Še ne rešena vprašanja, katera se našega sedanjega vendar tako obteženega vinogradstva tičejo, na stran postavimo ; je vprašanje gnojenja, je umno gnojenje, eno najpoglavitejsih. Žal pa, da se je v tem obziru mnogo grešilo. Ni še dolgo tega, da nismo o grojzdni plesnobi, o peronospori in vseli drugih nadlogah vinogradstva nič vedeli. O boleznih, provzročenih po glivicah, se ni takrat nič vedelo. A istotako ne tudi o umetnih gnojilih. Dosti praktičnili vinogradnikov je, kateri verujejo in trdijo, da vsa ta kemična gnojilna sredstva trtam celo škodujejo. In da z umetnimi gnojili, v nepravem razmerju izvršene gnojitve trtam Škodijo, je neutajljiva resnica. V prejšnjih časih poznalo se je kakor izključno gnojilo vinske trte le dobro poděláni hlevski gnoj, oziroma kompost. V hlevskem gnojit nahajajo se tiste redilne snovi, katere trti prijajo, v jako izdatni množini, in to v pravem razmerju ! V umetnili gnojilih se pa to razmerje ne vzdržuje, in za praktičnega vinogradnika, oziroma delavca, je vsled tega jako težavno pravo razmerje vzdržavati. Po dotičnih člankih v strokovnih Ustih zagotovi se dobro letino po eni strani le po izdatni gnojitvi s fosforjevo kislino. Po drugi strani je pa baje le gnojitev s kalijem pozvana pomnožitev letine provzročiti. Take reklame so pa le v stanu vinogradnike zmotiti, jih v veliko zadrego dovesti. In vse take reklame služijo konečno le interesom trgovcev umetnih gnojil. Odlični strokovnjak evropejakega slovesa imenuje take priporočitve slepenje (Schwindel), ker po njegovih dolgoletnih skuánjah, niso priporočana umetna gnojila le neprava, ampak v prevag-Ijivih slučajih še celo škodljiva. Iz dolgoletnih skušenj izhaja istina, da je dušik tisti, kateri ima v gnojitvi vinogradov odločno najvažnejšo vlogo. G. prof. dr. Wagner delal je v veliki meri gnojilne poskusnje trt v posodah (kiblah) in te poskusnje dokazale so ravno rečeno popolnoma. In tem skušnjam udali so se dosledno učenjaki. Nikar se ne pustite toraj s trgovinskimi reklamami za nos voditi, in ostanite pri staro skušeni gnojitvi trt z dobro podelanim hlevskim gnojem. Goveji gnoj je boljši memo konjskega, kateri je kvečemu za vlažna mrzla zemljišča priporočljivejši." Tako se glasi dotični članek. V eni prihodnih številk „Dol. Novic" hočemo o gnojitvi vinogradov Se kaj več spregovoriti, osobito o gnojitvi s kompostom. —1— Gorjanski pašniki. Mlada Živina potrebuje paie, da ae dobro razvija. Na paši se razvija okostje, krepe pljuča in utrjuje zdravje. Ondi dobi žival lahko prebavno in najbolj naravno krmo, dobro, zdravo pitno vodo in najlepšo priliko, da se zadostno izpreiiodi. Povsod, koder se živina na paši izreja, povsod naliajamo lepo živino. Najboljši dokaz o tem nam dajejo planinske dežele in sploh travnate pokrajine. Posebno važni so dobri pašniki o poletnem času, ko pritiska vročina, ko zmanjkuje v dolini zaradi suše rado paše in ko nadleguje žival vsakovrstni mrčes. Takrat je paša v visokih legali posebno dobra. Doma trpi v tem času živina po soparnih hlevih pred vročino in pred muhami. V visokih legah na paši pa ima živina mir pred eno in drugo nadlogo. /araditega se po planinskih krajih tako ponašajo s svojimi planinskimi pašniki. Pri nas pa manjka tega. Pri nas nimamo planin in zato je naša živina navezana na hleve, ki ji v tem času toliko bolj škodujejo, čim bolj so soparni in nizki. Sem in tja imamo na Dolenjskem pa tudi prostore, ki bi se dali v poletnem času obrniti za pašnike. To so naše gorske košenice, ki leže ob gorskih rebrih ali pa tudi vrh gorA in ki se navadno po enkrat na leto kosé. Take kosenice imamo tudi na Gorjancih. Nekaj ko-šenic je v kmetskih rokah. Dve veliki košenicl sta pa grajšcinski in sicer je ena last ruprčvrske graščine, druga pa last poganške graščine. Obe skupaj merita kakih 50 oralov. Te kosenice se sedaj kosé, dali bi se pa prav dobro^ porabiti za pašnike. Že pred dvema letoma se je novomeška kmetijska podružnica pečala s tem vprašanjem, toda brez vspeha, ker se gabrški kmetje niso strinjali s tem, da bi ae obrnile te kosenice za pašnike. Letos je stopilo to vprašanje v drugič na dan in seje živinorejska zadruga poprijela te zadeve. Te kosenice bi prav gotovo mnogo koristile članom živinorejske zadruge, ako bi dajali svojo mlado goved čez poletne mesece na pašo. Načelno bi pomenil tak pašnik velik napredek pri naši živinoreji. Seveda nastane zopet sedaj vprašanje, ali in pod kakimi pogoji bi se dala ta misel vresničiti. lirez dvoma bi se dobila izdatna podpora od države in dežele, ako bi se tudi za dolenjsko stran pridobili potrebni pašniki na Gorjancih. —r— —«531«»— Politični pregled» . I)r/iiTui zbor jo oclkazal vso predlofre radi draginje posebnemu odseku. Kako bo ta drapinjo pregnal, šc ni znano. — Pri vprašanju o rcgulaciji uradniških plač jo izborno í,'ovoril dr. Šu-aterSić. Liberalni listi ga sevc za to najjadajo. Ilrvatsko-slovcnski klul) je stavil nujni predlog radi dalmatinske oziroma bclokrarq-ske žclcznico. Voditeii železniškega ministrstva dr. vitez Rilll jo govoril: Vlada je doslej iinola vprašajo dalmatinske žcleznico vedno pred očmi in pospošcvala ta načrt, ker upošteva veliki gos]iodarski pomen te žcloznicc za državo. Vlada jo v prvi vrsti izpolnila obljubo, ki jo je podal moj jtrednik v seji 19. ajmla 1910; ukrenila je namreč vse potrebno, da so zgradi proga Novom eato-Mo t lika no glodc na to, ali bode ogrska proga o pravem času dogotovljena. Politični obhod te jiroge so jo vršil, odkiipijctia so tudi zcm^išča, in obJastva so dobila potrebna navodila. Gotovo 90 tudi žc priprave, da bodo meseca novembra oddana dela. Grajenje so bodo pričelo spomladi 1912. Toliko o zgradbi progo Novomesto-Metlika-doželna moja---- Za. progo Ogulin deželno mojo t. j. proti Kranjski in proti Dalmaciji je v ogrskem proračunu 1. 1911 že 10 ni)(jonov . . . Za zgradbo delno proge od Karlovca do deželno mejo pri Metliki je prva železniška delniška družba žo položila svojo kavcijo; mčetck dela pa je odvisen od jjarlamentarnih raîînjer na Ogrskem, ter o koncesijski )»ogodbipo ogrskem zakonu odloča državni zbor.., 11 koncu še obljubim, da bode viada vse storila, kar luoro pospešiti zgradbo dalmatinske železnice. Že min. predsednik je v zadigcra svojem govoru naglašal, da avstrijska vlada ne bode žrtvovala nobene avstrijske koristi. Po teh ministrovih besedah smemo sklepati, da bo naša vlada ostala mož-beseda. — V devi belokranjske-dalmatinske železnice je govoril tudi nas pc nee Jarc. za- Dopisi. iz noTonic.ike okolice. .Na (»otovanju po novomeški okolici som v svojo potno torbo spravii marsikatere zanimive novice, katere blagovolite v svoje predale spraviti in jih čitateljem ponuditi. V Šoni[)etru so pri občinskih volitvah vzeli v roke „brezovo metlo" in so prav pošteno pometli liberalno nesnago iz občinskega odbora. Liberalnega kričača Florjančiča so celo njegovi ožji pristaši na cedilu pustili. Kaj žc pravi star narodon pregovor? „Kdor drugim jamo koplje , . .Î V Prečini se pa še le pri)»rav^ajo za občinske volitvo. Kakor se čaje, bodo tudi tukaj nekaterim liberalnim petelinom peruti malo postrigli; posebno so neki Falcskini repenči in bega volivce. Pa upajmo, da iz te moko no bo kruha. Prav zanimive novice sem pa zvedel v mirnopeški občini, kjer so imeli dne 13. septembra 1.1. občinske volitve, ki so pod-učne v marsikaterem ozir«. Ker se niso mogli volivci združiti za skupne strankice kandidate, zato se je voiilo vse v|)rek, nekatere vasi so postavile kar za v.se tri razrede svoje kandidate in nastala je pravcata babilonska zmešnjava glede kandidatov, katerih jo bilo baje v vsakem razredu nekaj nad sto; vsak bi bil rad odbornik. Vspeh teh vohtev je kljub tem zmešnjavam še precej zadovoljiv, ker je večina odbora, kakor zatrjujejo, v rokah jiristašev S. L. S. Alalo nečastno za volivce jia je to, da so spravili v odbor tujca, mesarja Potočarja, ki menda komaj par let tukaj zvršoje svojo mesarsko obrt. Kakor se govori, je i>ri.šel mesar v odbor le s pomočjo pooblastil, katere je pridno pobiral v svoji rojstni občini Precina. Najbo^ pa je pete brusil za liberalce občinski sluga, ki je že nekako preveč samooblasten postal in ljudem i)ajc že preseda. V trebanjski občini se vrše volitve, kakor so mi jtraviJi, v četrtek dne 12. oktobra, tukaj so bodo prav pošteno udarili; kajti vse, kar liberalno leze in gre, agitira za liberalno stranko. Toda možje v celi okolici trebaigski so vrii zavedni jfristaši S. L. S. in bodo neomajno šli v boj za vrie krščanske kandidate. Bog daj srečo! — IJostavek uredn,: Dobro ste prorokovali, kajti S. L. S. je ros zmagala v vseh treh razredih. V Metliki je umrla dne 28. sept. g. Marija Earbič, roj. Stublar, gostilničarka, v starosti 34 let. Zapušča dvojo nedoraslih otrok. Bila jo prav marljiva, vzgledna žena in povsod spoštovana. Ona jo jedina hči občeznanega gostilničarja Jakoba Kacka na Luži pri Snhorju. Svetila ji večna luč! Iz Št. Vida nad Vipavo, — V spomin dolenjskemu rojaku. Nekaj nad eno leto je ]joteklo, kar seje preselil dolenjski rojak, č. g. Ivan Globelnik iz Pol.šnika pri Litiji, na podeljeno mu novo faro v St. Vidu nad Vipavo, in danes je blagi gospod že v zemlji hladnega groba. Vest o nenadni smrti pokojnika je bila pretres-^iva ne le po domači fari, temveč po celi vipavski dolini in povsod drugod, kodar so poznali blagega gospoda, da še celo neznanci so svojim rodbinam iz tujine izražali globoko sožalje po bridki zgubi vricga duSncfïa pastirja fare St. Vidske. Pokojni župnik Janez Globelnik je že de^j časa tožil, da ima srčno naiiako; to se jo našlo zapisano v večih pro.š]ijah za podelitev kake župnijo, katere jo utemeljeval s tem, da se čuti v prsih nezdravega in da ima srčno napako. Ob leto.š^Í budi vročini jo pokojnika bolezen temltolj nadlegovala. Pokojni gospod je imel navado, da se je hodil rad v naravno vodo kopat, in tako jo tudi letos to vsled neznosne vročine večkrat storil. Dne 7. t. m. popoldne bilo je nenavadno toplo vreme, posebno v vipavski dolini. Isti dan je gospod tožil, da mu je vroče; vzel je v kuhinji stol ter odšel na vrt opravljat kot po navadi duhovne molitve in jc_ pri odhodn na svojo sestro, ko mu je obleko likala, nekako milo pogledal. Tudi mati pokojnikova je bila pri delu na vrtu okrog 4. ure popoldne, kjer se je izjirehaja] in molil. Nato je odišel proti vodi, ki tečo na konci vrta proti nekemu zapuščenemu mlinu. Gospod je imel navado, da si je pod žlebom napravil z malo vode mrzlo kopelj. Konstatirano je, da je pokojnika, ko si je slekel gorico obleko in je hotel še no^'avice sezuti, v istem hipu zadela srčna kap in je na mestu izdihnil, ťo preteku ene ure so mrtveca našli in ga položili na oder. Kaj da je prestala ob takem prizoru njeg-ova še živeča mati, ki je v svojem živ^enju T visoki starosti že marsikaj bridkega doživela, se ne dá opisati; kajti to slednje je najhujSi udarec za njo. Pa tudi pokojnikovi štiri bratje in dve sestri bridko žatjujejo po njem; kajti on jim ni bil le kot brat, ampak dobri učitelj kot najbopi oče. L'a tudi bližqji in da^ni soroduiki so ga izvenredno |jtibili in zato tudi oni po iqem bridko žaljnjejo. Da je bil pokojni gospod Janez resnično priljubljen tudi med drugimi tjudiui v svoji in tujih iarah. je pokazal sijajni pogreb, ki 88 je vršil z velikansko udeležijo ljudstva različnih slojev in to na dan 10, oktobra 1.1. Pogreba se je udeležilo 26 duhovnih sobratov, na čelu jim vele£. g. Andr. Lavni, dekan iz Vipave, veleblag. gosp, okr. glavar dr. Pilsjjofer iz Postojne, g. dež. poslanec Perhavc, župan g. Ur.šič iz Št. \"ida; potem razna^društva, kakor: pevsko društvo „Ljubljana.", pevsko društvo iz Št. Vida, požarna hramba, Marijina družba in šolarji. Dalje je bilo videti neštevilno veliko Qudi od blizu in daleč, ki so bridko jokali ob sprevodu pokojnega in vse nm jo klicalo a potrtim srcem: Bog mu daj večni mir in pokoj! — Vsem sorodnikom pa kličemo v tolažbo to, da je Bogu vaegamogočnemu tako dopadlo in ga je hotel k sebi imeti, saj je bd pokojnik goreč častilec blagoslovljene Device Marije, kjer jo sedaj, upamo, v obličje gleda v nebesih. — Vipavska dolina je naravno res lei>a dolina; ali za brate, sestre in mater pokojnega Janeza je postala „dolina solza''. Dostavek. Temu dopisu naj dodenemo, da je pokojnik služboval na Trebelnem kot kaplan, potem je prišel v Polšnik, kjer jo postal župnik. Tu je srečno sezidal novo cerkev po glavnem načrtu sosedtyega žapnika, tudi dolenjskega rojaka, g. Avseca, na cast N. 1. G. Lurški, ob jedneiii za 50 letnico i)roglašenja verske resnice o Brezmadežnem Spočetju. Delalo se jc od 1. 1904—1906. Urednik „Uol. N'ovic* je v teh letih kot litijski dekan izvrševal ulaganje temeljnega kamna in blagoslovljenje nove cerkve, ki ima obliko centralno zgradbe in naredi najboljši utis. Dne 16. avg. 1906 jo je slovesno posvetil sedanji knezoškof ljubljanski. Vsi sosedini gg. duhovniki so zelo čislali dražega tovariša, kateremu naj sveti večna luč! Siihoi*. Vesela je bila za našo župnijo Cahejeva nedelja. J[ilo joseusko aolnce je privabilo mlado in staro na prijazni hribček k sv. Jožefu — ne samo iz domače fare, am[jak tudi iz sosediijih, da prisustvujejo pomenljivi slavnosti blagoslovljenja novo zastave za mladeniško Marijino družt)o. Prihiteli so zastopniki Marijinih družb iz Metlike in Radovico 8 krasnima zastavama in celo iz daljnega Sendča. Mladeniči so ponosni na to, da jo vslod pro.šnje g. župnika blagovolil priti qih rojak kanonik Žlogar ter blagosloviti igih lepo belorudečo zastavo, kakor je v njih imenu izrazil v toplem pozdravu načelnik, vrii mladenič Stariha. Istotako je pozdravil svoje sobrate iz Metlike, Radovice, Semiča. Po skončani cerkveni slavnosti so se mladeniĚi poslovili ter se z Marijino in narodno pesmijo še vspodbudili v ljubezni do nebeške Kraljice in mile domovine slovenske. Mladeniči, napredujte v bogoljubnosti in izobrazbi, da boste v veselje svojim starišem in v ponos lepe Belekrajine! — Kakor so očetje zadovoljno gledali svojo mladež, ki si prizadeva za zgoraj označene čednosti, tako naj tudi sami dajo lep zgled svojim sinovom, da bodo vsigdar v javnem živ-ijenju zastopali prava načela. In kmalo jim bo priložnost to osve-dočiti. Kajti v občino se je pritihotapil nek cerkvenemu mišljenju nasproten duh, kateremu se morajo ustaviti razsodni možje. Pri občinskih volitvih prevajajte Ijuliko, da ostane le kleno zrno. — Trgatev je izpala bolj pičlo, kakor eo je pričakovalo; zato pa je kakovost mošta izborna kakor kak 34gar. Kupci požurite se po zlato kapljico! Iz Hrczovice ííonije i)ri Sent Jerneju. LTnirl je 3. okt. 1911 ob polu eni popoludne Krance Radovan, ključavničar in posestnik na Brezovici Gor. pri Šent Jerneju na tako imenovanem Kariovčku, v 62. letu. Bil je jako priden delavec in skrben oče. Zapustil je 4 nedorastle otroke in žalujočo vdovo. Bolehal je že 7 let in upal je še vedno, da bo ozdravel, a bilo je zaman, V nedeljo 1. oktobra se je silno veselil in rekel, da je žo veliko boljše, pa odleglo mu je le k smrti. Neizprosna sušica v griu mu je pretrgala nit življenja. Kako je bil pri ljudeh priljub^en, je pokazal pogreb, h kateremu so prihiteli sorodniki, znanci in prijatelji, da so pokojniku izkazali še zadnjo čast. Okolica bo i)0-grešala pridnega in postrežljivega ključavničarja. Rodbina pa skrbnega preživiteUa otrok in že nad 80 let starega in bolchnega očeta Adama. — France naj počiva v miru! Ljubljana. — Mohorjani! -Slov. Straža" vas klice. — Zopet Vas je druži)a sv, Mohorja razveselila s krasnim književnim darom. Za uduino dveh kron dobite šest lepih knjig, katere Vam bodo krajSale dolge zimske večere. Za ta dar ste gotovo družbi zelo hvaležni. Kako pa lahko najlepše izkažete hvaležnost? Družba sv, Mohorja sama ima svoj sedež v mestu, kjer prebivajo najbolj zagrizeni naši narodni nasprotniki, ki nam hočejb ugrabiti našo lepo zemljo in zatreti naš mili slovenski jezik. — Družba sv. Mohorja je največja slovenska trdnjava v naši, narodno najbolj ogroženi Koroški in njenem glavnem mestu Celovcu, Veliko napadov je že morala prostati od strani nomških nestrpnežev in zato jo bo gotovo razveselilo, ako bo vsak Mohorjan v znak hvaležnosti, da mu za tako nizko ceno podaja vsako leto toliko duševnega kapitala in zabave, ob sprejemu knjig daroval za „Slovensko Stražo" v.saj 10 vinarjev. — Mohorjani 1 Lansko loto ste se radi odzvali naši pro.šnji in poslali skupno 2748 K 4 v. Srčna Vam hvala za ta lep dar. Prosimo Vas pa, da se nas tudi letos spomnite s Se obilnejšim darom. „Slovensko Stražo" čaka v bodočem lotu ogromnega dela, katero bo jm mogla izvršiti le, ako bo dobila za to potrebna sredstva. Armada Mohorjanov šteje nad 84.000 članov, ako bi v.sak Član daroval „Slovenski Straži" vsaj 10 vinarjev, bi so nabrala že leiia vsota, s katero bi bilo obmejnim Slovencem veliko pomagano. Gg. poverjeniki družbe sv. Mohorja — prav vsi i»omagajte ,.Sloven.»iki Straži", naberito pri razdelitvi knjig kar največ darov, — Mohorjani! „Slovenska Straža" zaupa v Vas in je prepričana, da se bode po Vaši požrtvovalnosti lani nabrani znesek letos vsaj potrojil. Osrednje vodstvo „Slovenske Straže". --4>— DomaČe in ptuje novice. Odlikovan Slovence. Vrii rodoljub g. Jakob Pukl, stanujoč v Maria-tínzersdorfu, jo radi njegovoga karitativnoga delovanja odlikovan s papeževim častnim križem. Dne 21, oktobra mu jo kot svojemu načelniku priredila jtodružnica Katol. Schulvereina tem povodom častno akademijo. Odličen Novonieščaii. Iz Nižjeavstrijskega se nam poroča, da je na Dunaju V. okraj fine 10. oktobra umri dolenjski rojak Ć, g. dr, .Mihael MogoHč. Bil je rojen iz čislane meščanske rodbine v Novem Mestu 1. 1840. Po dovršeni gimnaziji si je izbral bogoslovje ter bil posvečen v Ljubljani 1. Itííi4. Dalj časa je pa-stiroval v ljubljanski .škofiji — nazadnje v Št. Lambrtu, kjer je omislil tudi slikarijo onrlotni novi cerkvi (v ozadju se nahaja tudi pokojnikova slika). Od tam je prestopil v dunajsko nadSkofijo ter od 1. 1881 —1887 pastiroval v Sielicnhirton-K blizo JJunaja. V teh letih se je bavil intenzivno z bogoslovskimi in modroslovskimi študijami ter postal doktor bogo- in tuodroslovja, L. 1887 do 1908, torej ai let je bil žujmik v Stillťried-u ob sovorni železnici. — L. 1908 je šel v pokoj. Bil je prav pobožen, ponižen, tih mož, — Toliko naš izvcstite^. Pokojnik je namoraval vrniti se v svoj rojstni kraj, a smrt ga je prehitela. Prepeljan je bil v Novo Mesto, kjer se je v nedeljo 15. oktobra vršil iz rojstne hišo na Glavnem trgu pogreb ob obilni vdeležbi meščanstva. Sprevod je vodil s številno duhovščino p. n. g. i»rošt dr. Elbert, Mod svojimi rojaki naj počiv^ sladko v domači grudi ! Osebna vest. Dežolnosodni svetnik dr. Štefan Kraut, i)rej v Logatcu, je začetkom oktobra nastopil svojo mesto pri tukajšigom okrožnem sodišču. Prevzel je vodstvo c, kr. okrajnega sodišča. Iz sodno služIte. C. kr. avskukant g, Vladimir GoUa, ki je nedavno napravil sodni izpit, je od tukaj,šnjega okrožnega sodišča jioslan v Kr^iko namcstovat obolelega sodnika. Ljudsko šfpistvd. Na potrazredniei dekliško šole jo imenovana učiteljica gdč. Olga Andrejčič. Sini-inft kosu. Pred kratkim smo spremili k večnemu počitku vriega moža, vernega sina majke Slave, gosp. Franči.ška Chromy-ja, žolozniškega sprevodnika v pokoju. Zibelka mu jo tekla gori na severu med brati Moravani, grob mu jo ponudil slovenski jug. Rojen v Nimtschdorfu na Moravském, je bil od 26. leta v težavni železniški službi. Udeležil so jo zmagovite vojske na Laškem I, 1866; zadryîh 13 let jo užival zHsluženi pokoj, zadnje leto imel pri Grmu v Kandiji vinotoč, kjer se jo vsem prikupil s svojo prijaznostjo, visokim in nizkim. Dno 4. okt. je še čil, zdrav in vesel obhajal svoj god pri usmiljenih bratih, kjer deluje za blagor bližiyega občepri ljubljen i in poznani brat, č. g. Viktor. Hči pa je ć. g. ursulinka. To kaže globoko versko vzgojo, to zasluži vočno plačilo. A kmalu nas je ostavil. 6. oktobra ga je zadel mrtvoud, pripeljali so ga v bolnico, kjer je lepo pro- ■viden in udan v voljo božjo izročil svojo dušo Stvarniku nazaj dne 10. olitobra. Pogreb iz liúlníce na šmihclsko pokopališče Je bil 12. oktobra nad vac veličasten; vodil ffa je sam milosttjivi g. proSt ob spremstvu duhovnikov, frančiškanov, usmiljenih bratov in veliko odličnega občinstva od blizu in daleč. Vrli pevci so mu zapeli dvo t^euljivi žalostinki. Izpolnil je 67 let. Počivaj v miru, blaga du.ša, ki večno srečo naj okuša! Marijunska, koiim'regiicijn za dekleta v Novem mestu praznuje letos desetletnico svojega obstoja. Cerkvena slovesnost se je že vršila na rožnivensko nedeljo. Po duhovnih vajah, ki jih je vodil škofijski vodja Mar. družb, preč. g. Janez Kalan, so vse družbenice v nedeljo zjutraj pristopilo k sku])nemii sv. obhajilu pri slovesni sv. maši, ki jo je daroval tudi omenjeni gospod. Popoldne ob šestih pa je bil slovesen shod, pri katerem je-imol zopet slavnostni govor preč. g. Kalan. Bog plačaj qjegov trud stotero! — V nedeljo po Vseh svetih dne 5, novembra pa bo v proslavo desetletnice zabavni večer z govorom, petjem, šaloigro: pPri gospodi" in z igro h petjem „Grofica Kastronska". Vsi prijatelji družbe so tem potom najvljudneje vabite k terau zabavnemu večeru. I'rijaxen opomin. Od raznih strani iiribajajo pritožbe proti mestnemu uradu in postopanju mestnega blagajnika proti strankam. Ne samo to, da ga jo večkrat težko najti v pisarni, še tedaj po nepotrebnem stranke s prenapetim nastopom .šikanira. Ljudstvo dela opazke, da jo sedaj mestni župan — blagajnik. Za danes naj ta opomin zadostuje. Smrtna kosa. V sol»oto popoludne je dolga vrsta meščanov sprom^ala k zadnjemu počitku gospo Marijo dr. I'oznik-ovo, roj. Zottor. lïila jo dobrega, usmiljenega srca. Blagi gospcj večni mir, čestiti rodbini globoko sožalje! — Umrl je 14. oktobra v Ljubljani^ upokojeni župnik i^^ran Jarc, dolenjski rojak iz Ajdovca. — Župnikoval je dolgo let na Mirni. P. v m.! Večja Hvotft (1480 K) zavitih v star kuvert okraj- nega sodišča v Žužemberku z napisom Maria Htinigmann, jo bila dne 24. t. m., to jo na somanji dan zgubijena v Rudolfovem od gostilne Konda v Kandîji do sejmisča v Rudolfovem. Pošteni najditelj blagovoli najdeno oddati v občinskem uradu v Rudolfovem. Občinsko volitve pri Iteli cei'kvi so v večini izpadlo ugodno za S. L. S. Zato je nad vse smešno bahavo pisarenjo liberalnih listov „o sijajni zmagi narodno napredne stranke v Beli cerkvi, ki se otresa klerikalnega jarma". Da se osebnosti merijajo v občinskem zastopu, je pač sto uzrokov, ki nimajo s politiko nič opraviti. Seveda jo to potem gotovini ljudem kost, na kateri s slastjo glojejo, — pri teui pa vendar lakote ginejo. — Dobro jim teknilo! — Razglas. Zaradi prijavljeiça v letu 1912 naboni podvrženih novincev se daje na znaiýe sledeče: 1.) V.sak stavodolžni v letu 1889, 1890 in 1891 rojeni mladenič dolžan je so tekom meseca novembra 1911 zglasiti pri županstvu isto občine, v kateri poseduje domovinsko pravico ali pa v kateri stalno biva, 2.) Kdor 80 zglasi pri kakem drugem županstvu nogo onem svojo domovinske občine, se mora pri tej iiriliki legitiniovati z rojstnim ali domovinskim listom pri žu[)anstvu iste občine, v kateri stalno biva. 3.) Stavodolžne, ki bivajo le začasno v inozemstvu ali kateri so tako težko bolni, da so vsied toga ovirani se ustmeno ali pismeno pri pristojnem županstvu zglasiti, naj zglasijo stariši, varuhi ali pa drugi zanesljivi overjenci. 4.) Stavodolžni, ki želijo doseči kako ugodnost ali olajšilo v izpolnjevanji dejanske vojne službo v smislu § 31, 32, 33 ali 34 vojnega zakona, naj razmere, na katere oi^irajo udobnostno pravico, najjiozneje do konec irebru-arja 1912 naznanijo ))rÍ8tojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu, V ta namen služijo kot potrebna sjiričevala rodbinski listi, oporoke, prisojilna pisma in zapisniki o zapuščinskih obravnavah. Družinski listi morajo biti overjeni tokom istega meseca po pristojnem žujmem uradu, v kojeni se dotična prošnja vloži. 5.) Prošao zadovoljenje izven domovinskega okraja na nabor iti, vložiti so opremljene s kolekoni 1 K najpozneje do konca meseca novembra 1911, Po preteku tega roka vložene prošnje so bodo zavrnile. 6.) Stavljonci, kateri bi prcdjHsano zglasitev opu.'itili, se bodo kaznovali radi prestopka § 35 v. z. z globo od 10 do 200 K oziroma z zaporom od 1 do 20 dni. C, kr, okrajno glavarstvo Rudolfovo. .Jubilejne ustanove. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1911: a) osemnajst cesarja Franca .To.sipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemoglo obrtnike vojvodine Kratriske; b) štirnajst cesarja Franca Josi])a ustanov (4 ])0 60 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike iu trgovce vojvodino Kranjske; c) pot cesarico Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov — ter d) pet cesarja Franca Josipa ustanov jio 20 K za uboge vdove kratrjskih obrtnikov in trgovcev. Pro.snje naj se pošljejo trgovski in obrtni.ški zbornici v Jjjubljani do 15. novembra 1911. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je (»rosilcc obrt aH trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne moro več delati in da je ubog, oziroma, da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. Knkriit pa je le bogat bil. Hudo je, če mora človek vedno le služiti in drugim v strahu biti. Tako si je tudi mislil Jože Kašič iz Trebnjega. In ko je dobil od trgovca Alojzija Gorjujia v Proseku 208 kron, da bi dvignil moko na kolodvoru, si je mislil naš Jože: enkrat, *snmo enkrat čem biti v življenju bogat, pa naj bo, kar bol Šel je s svojimi sohlapci naravnost v Trst, kjer je zalumpal eno noč 80 kron. Drugo jutro se je odpeljal na Dunaj, kjer je našel spet veliko žejnih vran. Ko jo vse šlo, se je vrnil nazaj, pa so mu orožniki preskrbeli brezplačno stanovanje. Današnji list ima prilogo „Narodnoobrambni Vestnik" glasilo „Slovenske Straže". Gospodarske drobtine. — Prcmrtvanje govedi t išmarjeti bo v jiondcljok 30. okt. Prične se ob 9. dopoludne. Premovanje priredi deželni odbor. Pre-movali se bodo biki, krave, junice in teleta. Sesajoča teleta se morajo pripeljati na premovanje s kravami. Ob tej priliki se bodo nakupovali od deželnega odbora biki od 3 mesecev do 1 leta stari. Nakupovale se bodo tudi juničice, ki še sesajo, in starejše. Za lepo telice, ki jih bodo redili posestniki za pleme, se bodo razdeljevalo vzrejevalne premije. — Dne 23. t. m. se je vršilo ravno-tako premovanje v Uobrepoljah in 16. t. m. pa v Sodražici, le škoda, da nismo bili o tem pravočasno obveščeni. Našim živinorejcem in živinorejskim zadrugam priporočamo, da se mnogoštevilno udeležujejo teh prcmovaiý. ker so jirav taka premovunja najbolj poklicana, da spodbujajo naše gospodarje k napredku v živinoreji. Dobri izgledi najbolj spodbujajo. Kakor slišimo, se priredi še nekaj premovanj na ])olonjskem in sicer po kmetijski družbi, kateri je odstopil deželni odbor vso tozadevno akcijo. — Ogled goťjiinskih košenic se je vršil po zastopnikih živinorejske zadruge za novomeško okolico in onih ruprčvrške in poganske grajščine v petek dne 20. oktobra. Kakor izvemo, je loga pašnikov ugodna, trebalo bi pa jirej izdatnega izbo^šanja ruše, da bi se pašnik lahko ]>orabil za mlado goved. Za to in za druge potrebne naprave bi trebalo seveda zagotovljenih podpor in izdatnih sredstev, po drugi strani pa tudi zagotovila za oddajo potrebnega števila mlade govedi na pašo od strani članov. Pred vsem važna bi bila tudi dobava zanesljivih Jjudij-živinorejcev, ki bi s potrebnim veselem in razumom oskrbovali mlado goved na paši za čas poletja. Pričakujemo v tem oziru sicer natančnejšega poročila. Priznamo pa že danes velike težave, ki bi se ])ojavijB pri napravi in oskrbovanju gorjanskih pašnikov z ozirom na daljavo in na druge okolnosti, Raznoterosii. • „Svealin'' je najboljše in najcenejše nadomestilo za plt-novo luč, ki ne sme manjkati posebno v zimskem času v nobeni hiši, v nobeni sobi, kjer se rabijo petrolejeve svetilke,— „Svealin'' je tvarina, ki daje, primešana petroleju, čarobno čisto, belo luč, ki daleč prekaša vsako plinovo luč ter ne napravlja dima in neprijetnega duha in ohrani svetilke popolnoma čiste. Svetilka je vsaka dobra, samo da je snažna. — Svealin je neprecenljive vrednosti, ker se ž tgim uporaba petroleja zmanjšuje za 30 do 40 odstotkov ter je zolô po ceni Za navadno svetilko se rabi za enkrat 6 koščkov ter zadostuje za eden do dva mesca. Svealin se topi v petroleju ter izgine počasi v stenu. Če se pa v svetilko Vi»el;'e nov sten, so mora takrat takoj tudi v petrolej spustiti 6 ali več koščkov, da sc tako nov sten zopet nasrka svealina. In na tak način impregniran sten gori s krasno, belo in čisto svetlobo. Eden košček ve^a 4 vinarje, 3 ducati v originalnih škatljicah samo 1 K 20 vin. — Važno za cerkve, šole in urade. Potrebno krojačem in šiviljam, dijakom in vsem, ki potrebujejo luč dojgo vnoči. Na Dolenjskem imata svealin v zalogi J, Tandicr v Šmihelu, p. Kandija, in Urb. Horvat, knjigarna v Novem mestu, * Pravosudni uiljcl kr. hrvatsko- slavoiisko-dalinatinske vlade v Zagrebu je izvolil naročiti po več izvodov od naslednjih po društvu „Pravnik" izdanih del: 1. izvršilni red, 2. civilno- pravdni zakoni, 3. dopolnilo k iatim za 1907—1910, 4. odvetniška tarifa stara, 5. ista nova, 6. zakoni o javnih knjigah L hrvatski, IL slovenski, 7. zakon o dovoljevanju prijekih pnteva, 8. predpisi o nespornih pravnih stvareh in a. državni osnovni zakoni. — S tem značilnim činom, ki je s težavami boreče se založništvo Se posebno razveselil, so je zaloga rečenih knjig zniacgšala znatno in bodo nekatere skoraj pošle. To vetja posebno o najveći knjigi „Civilno-pravdni zakoni", ki dopolnjena z zakonskimi predpisi in vrhovno-sodnimi odločbami do zadnjega časa, ve^ja samo 8 K, torej skoro polovico maq, kakor enake neniSke knjige. Le-te knjige je v zalogi le Š8 krog 150 odtisov. Vsled naših malotnih razmer pa te kigige najbrže ne bodo doživele drugega natisa, vsaj ne v do-glednem času. Komur je torej do i^jih, naj jih naroči nemudoma pri društvu „Pravnik" v Ljabtjani ali v slov. knjigarnah. Po listu „Slov. Pravnik". Loterijske številke. CRADEC. 14. oktobra 51 62 81 15 67 TRST, 21. oktobra 30 58 50 28 17 Prostovoljna javna dražba. Dne 5. novembra 1!)11 o?» dreli popoliidiifi k« tinilo prodajal v Golili vasi pri RiidoHovfiiti Streinarjev malen, travniki, njive, vrt in hoste. Kupažetjni naj so zberejo pri mlinu. 205 Slovenske občine in gospodarska društva — spominjajte se v svojih proračunih „Slovenske Straže". Bog plačaj tisočkrai pri^č. ^u:. darnvalri'iii iii velecciijeitiin ^s;. darovalkaiii k spoiiiťuiku lia î^rob preé. 1*. Viljema Viiidišar-ja 1 Hvala lepa pa tudi onim, ki ao imeli veliko dobre volje in so samo obljubili prispevke. Žato nama je pa Bog naklonil na drugi strani zares veledušne dobrotnike, ki so pri.'skočili z izdatnimi doneski na pomoč tako, da ae je lahko postavil dovolj stojen spomenik že v torek 17, oktobra, torej ravno pred svetim Lukežem, krstnim patronom pokojnika, četudi .še manjka mala svotica v popolno pokritje. Prisrčne želje mnogoštevilnih častilcev rajnega, velečastitcga P. Viljema so so tedaj izpolnile. Njegov grob krasi spomenik, ki bode Še pričal poznim rodovom, da tu čaka vstajenja obče priljubljeni frančiškan in učitelj ter blagomil spovednik in tolažnik bolnih in revežev. — Poslovimo se še enkrat tem potom od predragega P. Viljema s prisrčnim vzdihom: Bog mn daj zaslužen rajski mir in pokoj in za lîjegovc veliiře dušne in telesne dobrote večDO plačilo v nebesih! — Nasprotno pa bodimo i)repričani,-da nam bo pokojnik za našo ljubezen hvaležen a priprošnjo pri Bog«. Novomesto, 18. oktobra 1911, Maks Bnintier. Urh. Horvat, i Dražbeni oklic. E 101/11 19 Dne 2S. oktobra 1911 dopoldne ob ID. url bo pri e^iodaj ossnsme-njeni sodniji, v izbi ic. 8 7.opettia ilm^lm zcmljištia vi. it. 1K7 in 1491! kat. obi. Cerove, obïtoje£iii ík tiiâe út. Iď v Ikilíu z pfos podaniki mi poalopji, endnt^B, vrta, 4 djít in 3 paJnikov, ki je cctijcDO Hkupaj na G141 K TH v. Najmanjili ponudek znaía 3073 K 39 v; pod lem Kncskom se ao prodaje. Draíbcoc pokoje in listine, ki ko tičejo nepremi^ÍDin, smejo tieti, ki xcio kupiti, pregledati pří spodaj OKnamecjcni Rodnijt v izbi Ět, med opravilnimi urami. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. II., dee 9. oktobra 1911, 201 Dražbeni oklic. E 490/11 19 Dne 4. novembra 1911 dopoldne ob polu enajsti uri bo pri spodaj OznamcDjeni sodniji v izbi «t, fí zopetna drasćlia zemljiiiS ?1. št. S^T, 3:^8 in G. Vzorci na zahtevanje poštniae prosto na ogled. Zanesljivi zastopniki se sprejmejo. Radi opustitve vinske trgovine proda se več - vinske posode - od 1—70 hektolitrov po nizki ceni. Ljubljana, Prisojna ulica 5. Grajzerjevi nasledniki. 1B2-3-3 Novo stanovanje 191-0-3 dekoratnik : Rudolfovem Ivan Huntara, -rrupn se priporoča slavnemu občinstvu in gg. graSčakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tapetovanja. — Za naročijo zadostuje dopisnica. — Ravnotam ae proda nagrobna svetiliiica. 15-28-19 za tri stranke, a tremi sobami in kopaliSčcm, s posebnim vhodom, se takoj odda v najem pri Matko MaloviČU mizarjn poleg Pošto. Novo mesto. Ravno tam je po ceni veČ novih okenj na prodaj, 110X75 cm velikosti. Josip Ogoreutz : : v Novem mestu : s priporoča svojo bogato zalogo VSakOVrstnCga oblačilnega blaga za moške in ženske po najnižji ceni. Vsakovrstni Šivalnl StfOji po najnižji ceni in ugodnimi plačilnimi pof^^ciji. Velika izbira nagrobnih vencev. Vedno HV(!Ža priznano nujboljSa Ogrska volnena in židana ^ mlinarska sita. Zaloga nepremočljivega platna in plaht - za vozove. - Zunaiga naročila točno in postnoobratno. Nizke cene. Dobra postrežba. isi-e-fi Izdajatelj in založnik Urban Horvat. Odgovorni uredaik Anton Žlostr. Tisk J, Krajec nasi.