PoStnlna plažana v gotovini Leto XIX., št. 149 Ljubljana, četrtek 30. junija 19» Cena 2 Din UpravnlStvo: Ljubljana, KnaOjeva 6 — Telefon 8L 3122. 8123, 3124, 8125, 8126. InseratnJ oddelek: Ljubljana, Belen-burgova uL — TeL 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga Oslo 78.180. Wien št. 105.24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25^—% Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon St. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. SOKOLSKA LJUBLJANA SOKOLSKIM BRATOM NA POT Veličastne in spontane nacionalne manifestacije ob odhodu naših Sokolov in Sokolic v zlato Prago Ljubljana, 29. junija. Odhod sokolskih telovadcev na vseso-kolski zlet v središče slovanstva, zlato Prago, je Ljubljana danes izkoristila za veličastno manifestacijo sokolske in nacionalne misli, ki je vsemu svetu ponovno izpričala, da je Ljubljana, kakor je zmerom bila, sokolska in nacionalna brez kompromisa. V teku dneva so vlaki z vsega področja ljubljanske župe pripeljali številna odposlanstva članov in članic v krojih. V popoldanskih urah so društva v mestu in najbližji okolici zbrala svoje družine na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, kjer je bil zbor. Točno ob 16. je župni načelnik brat Lubej dal povelje in 250 članov in 106 članic, ki so se bili zbrali iz 36 društev, se je strumno postrojilo v povorko. Prtljago so vozovi odpeljali proti glavnemu kolodvoru, ob 16.15 pa je povorka rdečih sokolskih srajc krenila z letnega telcvadišča skozi tivolski drevored po Bleiweisovi, Aleksandrovi, Tyrševi, Tavčarjevi in Miklošičevi cesti na kolodvor. Ze pred izhodom telovadišča se je zbrala velika množica, da pospremi Sokole na postajo. Ko so Sokoli in Sokolice stopili na cesto, jih je obsul pravi dež cvetja in s cvetjem so bili obsipani tudi na vsej poti skozi mesto. Na čelu sprevoda je za skupino kolesarjev in za župnim načelnikom korakala godba Sokola I., ki je ves čas igrala vesele koračnice, a za Sokoli in So-kolicami v krojih se je zvrstila nepregledna vrsta Sokolov in nacionalistov v civilu. Vse ulice, koder je korakala povorka, so bile na mah polne naroda, ki je burno, viharno pozdravljal telovadce. Na Miklošičevi cesti in pred kolodvorom se je bilo nabralo toliko sveta, kakor smo ga vajeni videti samo pri velikih, skrbno, po smotrnem načrtu pripravljenih manifestacijah. Pri vsem tem je vladala vzorna disciplina. Na potu se je dogodil tudi sledeči prizor. Skupina čsl. Orlov in Orlic je pred neko gostilno pozdravila sokolske vrste z živahnimi klici: »Zdar Buh, Na zdar! Pozdravte Prahu! Štastnou cestu!« Naši so se živo zahvaljevali: Zdravo! Slava češkoslovaškemu narodu! Živelo bratstvo!... Na četrtem tiru je bil pripravljen vlak ~ t ».»i # «U m fr f: . ' T * P FV V r 1 T t / '/ar/ »rt m ^vr- "i v> 7 h ,r"i ' "ir ' I''""'* Bilo je 15 vagonov, ali nekateri so diii že prenapolnjeni s pripadniki gorenjske župe. Toda izgled na tesno in težavno dolgo vožnjo ni nikomur mogel vzeti dobre volje. V vzomi discipli-ii so se sokolski potniki po društvih namestili v vagonih, kakor je pač šlo. Medtem je tisočglava množica pritisnila na peron in je glava do glave prekrila ves prostor, vse tire. Neprestano so orile sokolske pesmi, kakor burja je odmevalo sokolsko Zdravo! Srečno pot, pozdravite brate, pozdravite Prago! Živela Češkoslovaška! Zivio kralj, živela Jugoslavija! Vse do odhoda vlaka so trajale ovacije in manifestacije. V množici so bili pripadniki vseh stanov, glavno besedo pa je imela naša mladina. K slovesu so prišli mnogi oficirji, bil je tu t-udi konzul CSR g. Mi-novsky. Daleč čez 5000 ljudi se je poslavljalo od sokolskih potnikov. Na peronu je bilo razpoloženje, kakršno zajame človeka, potopljenega v množico samo ob najbolj svečanih prilikah. S tolikšnim navdušenjem, s tako gorečimi izrazi ljubezni in zvestobe po navadi pozdravljamo Sokole samo, kadar se po velikih, na mednarodnih tekmah doseženih triumfih vračajo v domovino. A danes je dala Ljubljana toliko živega ognja iz sebe pač samo zato, da pokaže, koliko temperamenta in privrženosti zmore, kadar hoče izmeriti svoje sile. Med viharnim vzklikanjem Sokolstvu, kralju in domovini, med dežjem cvetja, stiskanjem rok, da ne govorimo o željah, ki so jih srca na tihem šepetala za zmago naših bratov in sester v bratski Pragi, je prišla minuta odhoda. Morje robcev je zavalo-valo v pozdrav, burno so zagrmeli zdravo-klici, a na oknih odhajajočega vlaka so še dolgo viseli celi grozdi rdečih srajc in roke so še dolgo odzdravljale Ljubljani. Tisoči so odhajali s perona s poživljeno vero in samozavestjo. Ko so manifestantje v množici opazili predstavnika češkoslovaške republike, konzula inž. Minovskega, so ga obsuli s cvetjem, ovacijami in vzkliki bratskemu narodu in njegovi državi. Tako so pokazali na najbolj prisrčen način, da je sokolska Ljubljana in z njo vsa naša nacionalna javnost zmerom brez pridržka na strani češkoslovaškega naroda in njegove države. Ko se je občinstvo vsu-lo na Masarvkovc cesto, se je sam od sebe formiral velik sprevod, ki je krenil po ulicah v mesto. Nacionalisti v povorki in občinstvo na trotoarjih so neprestano ■vzklikali Sokolstvu, Jugoslaviji _ Se pozno v večer je Ljubljana ostala pod vtisom redkega, čudovitega dogodka. Brez poziva, brez organizacije, spontano je metropola Slovencev sama iz sebe izpričala, da razume devizo, • ti. Z istim vlakom se je odpeljalo v Prago tudi 110 članov in 52 članic s področja kranjske sokolske župe. Tudi v vseh krajih po Gorenjskem je domače občinstvo Sokolom in Sokolicam priredilo prisrčne odhodnice in jih okitilo s cvetjem. Člani sokolskih društev v mariborski in celjski župi so se v Prago odpeljali s svojim posebnim vlakom. Slovo Beograda od praških izletnikov Beograd, 29. junija. Davi so krenili na pot v sokolsko Prago prvi oddelki članov beograjske sokolske župe. Njihov odhod se je spontano prelevil v veličastno manifestacijo za sokolsko Jugoslavijo in jugo-slovensko-češkoslovaško bratstvo. V gostih špalirjih je množica beograjskih nacionalistov pozdravljala odhajajoče oddelke, ki so ob sviranju sokolskih in nacionalnih koračnic v strnjenih vrstah odkorakali izpred Sokolskega doma na Terazi-jah po glavnih prestolnUkih ulicah na železniško postajo. S prvim vlakom, ki je imel označbo P 1. je odpotovalo iz Beograda na X. vsesokol-ski zlet 900 članov in članic, že zgodaj zjutraj so se v skupinah, oblečeni v sokolske kroje ali pa narodne noše, zbirali v. Sokolskem domu na Terazijah. Ob 9. se je razvrstil sprevod z godbo in prapori na čelu, ki je med silnimi ovacijami in navdušenim pozdravljanjem množic strumno odkorakal proti kolodvoru. Prestolnica je bila še od včeraj vsa v zastavah. Ljudje so s nepopisnim navdušenjem vzklikali so-kolskemu starosti Nj. Vel. kralju Petru U., kraljevemu domu, Jugoslaviji, sokol-skim idejam, bratski češkoslovaški, pre-zidentu dr. Benešu in češkoslovaškim Sokolom. Ves čas je godba svirala pesem sokolskih legij in razne sokolske koračnice. Jutri zjutraj bodo krenili na pot z vlakom, označenim s »P 9« oddelki kmečkih sokolskih čet s področja beograjske župe, ki bodo šteli do 1000 članov in članic. Vodil jih bo župni načelnik br. Jovanovič. Sokolski Beograd pripravlja tudi njim za slovo velike manifestacije, 2.000 hrvatskih Sokolov na poti v Prago Zagreb, 29. junija, d. Nocoj se je s posebnim vlakom odpeljalo na zlet v Prago okrog 2000 članov in članic zagrebške sokolske župe. Na pot so krenili pod vodstvom staroste dr. Gavrančiča. Zagrebško sokolsko občinstvo jim je za slovo priredilo na postaji prav lepe manifestacije. Udeleženci praškega zleta so se zbrali v bližini hotela »Esplanade« že pred 17. ura S sokolsko godbo na čelu je nato sprevod krenil skozi gost. špalir navdušeno vzklikajoče množice na postajo. Dolgi vlak je bil ves v jugoslovenskih in češkoslovaških zastavah. Med navdušenimi ovacijami množic, ki so napolnile prostorni peron do zadnjega kotička, je vlak odbrzel proti madžarski meji. Množice so vztrajale še nadalje na postaji, ker sta bila napovedana še dva posebna sokolska vlaka. Prvi s Sušaka, drugi z Dolenjskega. Obema sokol-skima vlakoma so v Zagrebu priredili navdušen sprejem. Sokolska godba je odhajajočim Sokolom skoraj ves čas njihovega postanka v Zagrebu svirala sokolske pesmi in koračnice. Grandiozen zaključek narašča jskega zleta v Pragi Krasen, že drugi nastop j ugoslovenske sokolske mladine je izzval nepopisno navdušenje Praga, 29. junija, h. Zlet sokolskega naraščaja je končan. Danes popoldne je bil na Masarykovem sokolskem stadionu še drugi javni nastop, ki je potekel enako sijajno, kakor prvi v nedeljo in je tvoril harmonično dopolnitev včerajšnjega zmagoslavja pri pohodu sokolske mladine skozi Prago. Kakor v nedeljo, je tudi danes nastopilo blizu 40.000 naraščajnikov in nara-ščajnic. od tega samo 10.000 takih, ki so nastopili že v nedeljo. Vsi drugi so bili novi, ker gre na stadion le 16.000 telovadcev hkrati, prišlo pa je dvojno število fantov in deklet, tako da je mogla pri prostih vajah nastopiti v nedeljo le prva polovica, danes pa je nastopila druga polovica. Dvakrat je nastopil samo jugoslovenski naraščaj ter oni oddelki iz CSR, ki so predvajali kake specialne vaje. Višek današnjega popoldneva je bil zopet nastop jugoslovenskega naraščaja, ki je vnovič izzval nepopisen orkan navdušenja. ovacij in manifestacij. Te niso veljale samo ljubljeni mladini iz Jugoslavije, temveč v enaki meri njenemu sijajnemu izvajanju vaj, ki so bile res dovršene. Zaradi tega so bile ovacije ob odhodu naših fantov in deklet še mnogo večje, kakor pri prihodu. Vaje so nudile celo vrsto skoraj bajnih slik, ko so se belo-rdeči kroji fantov in belomodre oblekce deklet neprestano prelivale v naših nacionalnih barvah, tako da so pri množici gledalcev vedno na novo izzivale vihar vzklikanja in ploskanja. Ko so naši fantje in dekleta odhajali s telovadišča, so zopet vsi ljudje vstali ter vzklikali in mahali z robci in rokami. Bilo je to novo nepozabno doživetje. Obisk je bil danes ob drugem nastopu malo manjši, kakor v nedeljo ob prvem, a še vedno je pasiralo vhode nad 100.000 gledalcev, tako da je bilo s sokolsko mladino vred na stadionu zopet okrog 150.000 ljudi Kako ogromen vtis je na vse napravil naraščajski zlet in kako silen pomen mu pripisujejo tudi na najvišjih mestih, najbolj jasno kaže dejstvo, da je prezident republike dr. Beneš danes že drugič prišel na zletišče in zopet prisostvoval celemu nastopu. Z njim je bila njegova gospa, v častni loži pa so bili tudi predsednik vlade dr. Hodža z več ministri, jugoslovenski poslanik v Pragi dr. Protič, sokolski voditelji, med njimi predsednik mednarodne gimna-stične zveze grof Zamojsky, višji vojaški poveljniki in drugi dostojanstveniki. Množice so popularnega prezidenta republike zopet sprejele z navdušenimi ovacijami. Razen nastopa jugoslovenskega naraščaja so žele viharno odobravanje tudi vse druge točke, zlasti oba glavna nastopa moškega in ženskega naraščaja, pri katerih je, kakor v nedeljo, tudi danes istočasno nastopilo 16.000 naraščajnikov in nato 16.000 naraščajnie. Veliko navdušenje in odobravanje je izzval tudi nastop 4800 naraščajnie, ki so izvajale češkoslovaške narodne plese. Ob pol 7. je bil nastop zaključen in z njim končan naraščajski zlet. Ob 8. zvečer so že začeli odhajati prvi posebni vlaki. Do polnoči bo preko 50 posebnih vlakov odpeljalo 60.000 glav broječo naraščajsko armado iz zlate Prage na njihove domove. Zato so pa že začeli prihajati prvi udeleženci članskega zleta. Danes dopoldne so se z dvema posebnima vlakoma pripeljali Bolgari, člani in članice »Junaka«, prišlo jih je 800, z njimi pa je prišlo okrog 200 češkoslovaških Sokolov iz vse Bolgarije. Bolgari so bili v Pragi od občinstva navdušeno sprejeti in vso pot od kolodvora do njihovega stanovanja aklamirani s toplimi ovacijami. S posebnim vlakom se je pripeljala danes popoldne tudi druga sokolska etospedicija iz Amerike. Tudi te goste so po mestu sprejeli s prisrčnimi in toplimi ovacijami. Naši mednarodni tekmovalni vrsti Praga, 29. junija, h. Jutri dopoldne ob 8. se prično na Masarykovam športnem stadionu, ki leži tik ab sokolskem stadionu, mednarodne telovadne tekme. Sedaj sta definitivno sestavljeni obe jugoslovenski tekmovalni vrsti. Člansko tekmovalno vrsto vodijo naslednji člani: Janko Pristov, Boris Gregorka, Josip Kujundžič, Tošo Primožič, Josip Vadnov, Mirko Forte, Miloš Slkrbinšek in Štefan Boltezar. Tekmovalno vrsto članic pa tvorijo: Lidija R upnik, Marta Pustišek, Jelica Varzzaz, Elka Kovačič, Milena Šket, Marta Podpac, Duša Radivojevič in Anica Hafner. Prvih 6 je iz Ljubljane, Radivojevičeva je iz Beograda, Hafnerjeva pa z Jesenic. Francoski minister na zletu Pariz, 29. junija, b. Vlada je sklenila, da .se velikih sokolskih slavnosti v Pragi udeleži minister javnega zdravja Marc Ru-card kot uradni zastopnik francoske vlade. Med tem so že dospeli v Prago francoski telovadci pod vodstvom polkovnika Lecocqua, predsednika francoske zveze telovadcev, ki je obenem uradni zastopnik ministrstva za fizično vzgojo. Sprejem francoskih telovadcev je bil zelo prisrčen. V petek dospe še druga skupina francoskih telovadcev, ki bo štela okoli 400 oseb. Hodževa posvetovanja z manjšinami Praga, 29. junija, h. Ministrski predsednik dr. Hodža je danes nadaljeval svoje razgovore za parlamentarno rešitev narodnostnega vprašanja. Najprej je sprejel poljskega poslanca dr. Wolfa, ki mu je sporočil želje in zahteve poljske narodne manjšine, nato pa zastopnike madžarske stranke in jih pozval, naj konkretizirajo v svoji spomenici navedene zahteve. Ob 12. je imel dr. Hodža daljši razgovor s poljskim poslancem šlesko-moravskega deželnega zbora Karlom Junigom, ki je predsednika vlade informiral o kulturnih in gospodarskih razmerah Poljakov v CSR. Svoje današnje razgovore je končal dr. Hodža z razgovorom z zastopnikom nemške socialno - demokratske stranke Jakschem. Razgovori se bodo jutri nadaljevan. V teku prihodnjih dmd bo predsednik vlade sprejel tudi zastopnike vseh ostalih opozicijskih strank. ItaOjansko-madžarski trgovinski sporazum Rim, 29. jun. o. Snoči so bila zaključena trgovinska pogajanja med Italijo in Madžarsko. Dosežen je bil sporazum, po katerem bosta obe vladi pospešili razvoj trgovinskega prometa med obema državama. Italija bi si rada na ta način vsaj dehio nadomestila izgubo, ki jo je stvarno utrpela po priključitvi Avstrije k Nemčiji. Nj. VIs. knez namestnik Pavle v Ljubljani Ljubljana, 29. junija. V zvezi s prireditvami Zveze fantovskih odsekov je danes Ljubljana imela priliko, da pozdravi v svoji sredi visoke goste. Z jutrnjim beograjskim brzovlakom se je pripeljal predsednik vlade dr. Milan Sto-jadinovič. Na postaji so predsednika vlade pozdravili ban dr. Natlačen, predsednik mestne občine dr. Adlešič in podpredsednik dr. Ravnihar. Kmalu zatem se je z avtomobilom z Brda, kjer se mudi na letovanju, pripeljala Nj. Vis. kneginja Olga. Predstavniki vlade, banovine in mesta so kneginjo prisrčno pozdravili, nato pa so na peronu skupno pričakali dvornega vlaka, ki je prispel točno ob 8. in s katerim se je iz Beograda pripeljal Nj. Vis. knez-namestnik Pavle. Knezu-namestniku so izrekli dobrodošlico predsednik vlade, ban in zastopniki Zveze fantovskih odsekov. Vojaška godba je za-svirala državno himno. S kolodvora so se visoki gostje v avtomobilih odpeljali po Miklošičevi cesti do Kralja Petra trga, kjer je bila postavljena častna tribuna. Tu so bili medtem že zbrani češkoslovaški minister dr. Sramek in člani kraljevske vlade, ministri dr. Korošec, dr. Miletič, Cvrkič, dr. Kulenovič, dr. Krek in minister dvora Antič, podpredsednika Narodne skupščine Jaša To-mič in Vučetič, škof ljubljanski dr. Roz- man in škof mariborski dr. Tomažič m dr. Množice občinstva, ki so se bile uvrstile v špalir obakraj ceste, so kneza-namest-nika in kneginjo sprejele z živahnimi ovacijami. Ko je Nj. Vis. knez-namestnik z Nj. Vis. kneginjo Olgo zavzel svoje mesto na častni tribuni, se je pričel slavnostni sprevod, v katerem so razen slovenskih fantov v krojih sodelovali tudi zastopniki katoliških telovadcev iz Poljske m Francije, češki Orli in Orlice ter razne skupine na vozovih in peš. Mimohod sprevoda je trajal 1 uro 20 minut. Po Masarykovi in Tyr-ševi cesti je sprevod krenil do stadiona, kjer je mariborski škof dr. Tomažič daroval sv. mašo, ljubljanski škof dr. Rož-man pa je imel cerkven nagovor. Popoldne so se prireditve Zveze fantovskih odsekov zaključile s telovadnim nastopom na stadionu. Enajsti rojstni dan kneževiča Nikole Beograd, 29. jun. p. Nj. Vis. kneževic Nikolaj je praznoval danes svoj 11. rojstni dan. V dvorski kapeli je bila svečana služba božja, ki so ji prisostvovali Nj. Vel. kralj Peter II., ostali v Beogradu se nahajajoči člani kraljevske rodbine, dvorne dame ter člani civilnega in vojnega dama Nj. VeL kralja. Sporazum o kritju stroškov za umik prostovoljcev Glavno breme so prevzele Anglija, Franciia, Nemčija in Italija London, 29. jun. a Načelni sporazum, ki je bil pred dnevi dosežen v okviru nev-tralnostnega odbora o izvedbi angleškega načrta za umik tujih prostovoljcev iz Španije ter za ojačeno kontrolo nad mednarodnim trgom in prometom na španskih mejah in vodah, je bil snoči izpopolnjen s sporazumom o kritju stroškov. Ožji nev-tralnostni odbor se je sestal včeraj popoldne in je seja trajala do poznega večera. Razen o stroških za organizacijo umika tujih prostovoljcev iz Španije in ojačenje kontrole, pri čemer so v odboru naleteli «na delni odpor ruskega zastopnika, ki v imenu svoje vlade ni hotel prevzeti Rusiji pripadajoče petine stroškov, so razprav-Ijavi tudi o drugih tehničnih vprašanjih v zvezi z angleškim načrtom, tako o imenovanju raznih opazovalcev v španskih lu-kah in o preštevanju tujih prostovoljcev ter njihovega zbiranja v nekaterih republikanskih in nacionalističnih pristaniščih. Prihodnja seja odbora je napovedana za četrtek popoldne. O snočnji seji ožjega odbora za nevme-šavanje je bilo izdano sporočila ki pravi, da so zastopniki Anglije, Francije, Nemčije in Italije prevzeli po eno petino stroškov za umik tujih prostovoljcev iz Španije in novo organizacijo kontrole na njenih mejah in vodah. Ti stroški bodo znašali skupno do 1.5 milijona funtov šterlingov. Ruski delegat je izjavil, da bo Rusija plačala le del njej pripadajoče petine. Zato so zastopniki ostalih štirih prispevajočih držav izjavili, da prevzamejo tudi po eno četrtino ostanka te ruske petine. Tako je bilo urejeno vprašanje stroškov. Poleg tega so se tudi sporazumeli, da bo vsaka država plačala po eno četrtino pripadajočega ji dela že v najkrajšem času, tako da bi se lahko priprave za izvedbo angleškega načrta čim bolj pospešile. Perthovo posredovanje pri Članu Rim, 29. jun. o. Vprašanje, kako naj bi se vendarle ukinilo bombardiranje angleških tovornih ladij v republikanskih španskih lukah, §e vedno ni rešeno. Mussolkri je v evoii brzojavki, s katero je odgovoril na nedeljski Chamberlajnov brzojavni poziv sicer zatrdil, da bo zastajvil vas svoj vpliv pri generailu Francu, da bi ugodil angleškim željam in tako prispeval k pomirjen ju angleške politične javnosti, ki jo silno vznemirjajo ponavljajoči ee letalski napadi ter bombardiranja angleških ladij v Spanji, toda tudi Mussoflinijeva beseda očitno ni zalegla. V zadnjih dveh dneh je bilo napadenih zopet nekaj angleških trgovskih ladij. Zato je snoči angleški poslanik lord Pertn ponovno obiskal italijanskega zunanjega ministra Ciana. Govorila sta pol ure o teh napadih. Pertih je CBanu obrazložil bojazen angleške vlade, da se ne bi politična javnost v Angliji docela orientirana proti vladni pomirljivi politiki, tako da bi vlada le s težavo branila svoje stališče o popoind nevtralnosti Perth je ponovno poudaril potrebo, da se Italija zavzame za ukinitev letaliških napadov na angleške tovarne ladje. Republikansko vojno poročilo Madrid, 29. jun. AA. Vojno ministrstvo objavlja: Na teruelskem bojišču so republikanske čete zboljšale svoje postojanke, posebno prve bojne vrste, ko so zavzele vrhova Veneolao in Valderan. Republikanci še nadalje napadajo v smeri Pene Ara-gonese. Tudi v odseku pri PuebK de VaJ-verde so zavzeli nekatere postojanke. Na estremadurskem bojišču je sovražnik zaman napadal pri Lani in Casuelle. Pri bombardiranju Valencije in Alican-ta so Francova letala prizadela ladjam »Bremen« in »Galbad« precejšnjo škodo. Štiri letala so zatem vrgla okotli 20 bomb tudi nedaleč od Barcelone. Ta napad je zahteval več človeških žrtev. Iz Francovega tabora Saragosa, 29. jun. AA. (Havas) Včeraj popoldne so združene vojaške sile generala Arande in Garcie Valina začele silno ofenzivo v odseku Onda Vechi. Napad so nadaljevale tudi še v zori z največjo srditostjo. Vojna operacija je toliko uspela, da so prišli nacionalisti do Artane in obkolili nekaj utrjenih postojank, na katerih je mislil sovražnik postaviti svojo močno obrambno črto. S temi uspehi je tudi zelo olajšano nadaljnje napredovanje do obale Sredozemskega morja zahodno od ceste Tarragona —Valencija. Število ujetnikov ter množina vojnega materiala, ki je bil zaplenjen, je velika Na jugovzhodnem odseku pri Teruelu so se boji začeli davL Tudi severne države za priznanje nevtralnosti Kodanj, 29. junija, b. V dneh 23. in 24. julija bo tu konferenca držav tako zvane-ga »Oslo-sporazuima«, h kateremu pripadajo poleg vseh skandinavskih držav tudi Holandska. Belgija in Luksemfourg. Poslednja posvetovanja te skupine so se vršila ob priliki zadnjega zasedanja sveta DN v Ženevi. Izbira drugega kraja za novo zasedanje je v zvezi s spremenjenim stališčem teh držav do ženevske ustanove. Dnevni red konference, ki je bila sklicana na pobudo švedskega zunanjega ministra Sandlerja, ni še določen. Uradno se označuje kot predmet bližnjih razgovorov samo želja po izmenjavi misli glede na splošni evropski položaj. Kakor pa se dozna-va iz zanesljivega vira, bo glavni predmet razgovorov predvsem iskanje pravne formulacije posebne nevtralnostne politike vseh nordijskih držav v okviru DN. Za osnovo te nove tendence v njihovi zunanji politiki naj bi služil primer Švice, ki je dosegla v aprilu priznanje izrednega položaja v okviru ženevske ustanove. Velike poplave na Japonskem Tokio, 29. jun. Po vsej Japonski so nastali silni viharji in poplave. Listi objavljajo danes obširna poročila o elementarnih katastrofah, ki so posebno hudo prizadele južne in jugovzhodne pokrajine. Nešteto rek in hudournikov se je razlilo čez bregove po ogromnih nasadih riža in uničilo velik del dobro obetajoče posetve. Nad 100.000 kmečkih hiš in koč je vodovje že podrlo. Nešteto cest, železniških prog, telefonskih in brzojavnih napeljav je razdejanih. Katastrofe so zahtevale tudi zelo veliko število človeških žrtev, ki pa jih doslej še ni bilo mogoče prešteti. Tudi vsa tokijska predmestja so pod vodo. 10 milijonov brezposelnih v Ameriki VVashington, 29. jun. br. Kljub vsemu prizadevanju vlade za pospešen.je gospodarske delavnosti brezposelnost v Ameriki stalno narašča. Po uradni statistiki je bilo ob koncu maja 10 milijonov brezposelnih, kar pomeni napram stanja ob koncu aprila porast za 220.00(4 Afera s tajnimi dokument! v Londonu Churchillov zet je iznesel pred zbornico podrobnosti o letalskem oboroževanju Anglije, za katere Je zvedel zaupno mmnb | London, 29. Junija, b. London doživlja veliko senzacijo, ki ima vse znake poli-tično-parla.nentamega škandala. Glavni protagonisti te senzacije so 29-letni poslanec Duncan Sandys, zet znanega konservativnega politika Winstona Churchilla, vojni minister Hore Belisha ter državni pravdnik, ki se zanima za zadevo po zakonu o čuvanju državnih tajnosti. Pred dvema dnevoma je namreč poslanec Sandys stavil v parlamentu vprašanje, ki se je nanašalo na moč angleške protiletalske obrambe. Angleško letalsko oboroževanje je že nekaj časa predmet zelo ostrih napadov opozicije in pred kratkim je tudi Winston Churchill zahteval v tej zadevi jasen odgovor vojnega ministra Horeja Beiishe. Namesto pričakovanega odgovora pa je Churchillov zet Sandys v ponedeljek izjavil v spodnji zbornici med drugim: Dva dni po predložitvi svojega vprašanja v spodnji zbornici sem prejel povabilo generalnega pravdnika sira Donalda Some n vel la, ki mi je v razgovoru omenil, da je vojni minister Hore Belisha na njega naslovljeno vprašanje poslal v nadaljnjo presojo državnemu pravdništvu, ker da je iz mojega vprašanja razvidno, da poznam neke tajne dokumente vojnega ministrstva, ki bi jih po redini poti ne mogel dobiti. Podatki o številčnem stanju angleške protiletalske obrambe so bili vzeti iz nekega. dokumenta, ki je bil označen za stro go tajnega in ki je bil poznan le nekaj osebam. Gre torej za kršitev službene tajnosti, ki naj hi jo bil zagrešil neki urad- nik vojnega ministrstva. Državni pravdnik je zahteval od mene, da mu izdam ime svojega informatorja. Na vprašanje, kaj bi se mi moglo zgoditi, ako tega imena ne izdam, mi je državni pravdnik zagrozil s § 6 zakona o čuvanju državne tajnosti, ki določa kazen dO dveh let ječe za onega, ki ne obvesti oblasti o taki informaciji. Ta Sandysova izjava je na ponedeljski seji angleškega parlamenta izzvala pravi vihar odpora in ogorčenja. Poslanci so zahtevali ustanovitev posebne komisije, ki naj prouči vprašanje, ali je postopanje državnega pravdnika proti poslancu Sandy-su utemeljeno ali ne. Ta predlog je bil od vseh strank podprt. Vladi po vsem tem nI preostalo drugo kakor da pristane na ta predllog spodnje zbornice. Ministrski predsednik Chamberiain je izjavil, da vlada predlog sprejema, da naj se takoj sestavi komisija iz 10 članov in da naj se čimprej o zadevi razpravlja v spodnji zbornici, ker tudi vojni minister Hore Belisha želi, da se zadeva čimprej likvidira. Načelno vprašanje, okoli katerega se vsa zadeva suče, je sedaj to, ali sme poslanec izdati nekaj, kar spada pod državno tajnost, četudi stori to samo v izvrševanju svojeiga mandata, in ali je dolžan izdati ime svojega informatorja v tem primeru. Kočljivo je v celi stvari predvsem to, da je vojni minister predal Sandysovo vprašanje državnemu pravdniku, še preden se je sam pogovoril s poslancem, kajti parlament ima vtis, da se hoče s tem uvesti praksa, da sme minister prisiliti k molku poslanca, kadar to želi vlada. Imredy svari.•• Proti importiranju tujih idej na Madžarsko Budimpešta, 29. junija, b. Na velikem zborovanju vladne stranke v Debrecinu je imel ministrski predsednik Imredy govor, v katerem se je nenavadno ostro izrekel proti slehernemu poskusu importi-ranja tujih idej na Madžarsko. Dejal je med drugim: Zelo lahko bi živeli od prevzete dedščine, ako se ne bi bili pojavili med nami novi, lažni preroki, katerih kruh je rušenje državne avtoritete in katerih molitev so za Madžarsko uho nerazumljive obljube, kajti s svojimi frazami prevedenimi iz tujih jezikov, prav gotovo niso z ničemer obogateli madžarskega naroda. Velikih idej ni nikdar uničil sovražnik, temveč so jih uničila pretiravanja njih prevnetih oznanjevalcev. Voditelji našega naroda niso bili nikdar tirani, kajti skrbno so čuvali svobodo naroda in narod sam. ki se je svoje svobode oklenil in jo spoštoval, ki pa je obenem želel tudi avtoriteto v državi. Ali ni čudno, da mora predsednik vlade, ki naj predstavlja oblast, govoriti o vrednosti svobode? Mnoge megle je leglo na madžarske trate, toda trdno upam, da se bo razpršila, četudi so stroji, ki to umetno meglo proizvajajo, še vedno na delu. V političnem življenju Madžarske je bila moč prepričevalnosti vedno velika in so tudi sedaj podani vsi pogoji za uporabo sredstva prepričevanja v naši politiki. Eckhardt se približuje vladi Budimpešta, 29. junija, b. Stranki madžarskih malih poljedelcev pod vodstvom posl. Tiborja Eckhardta zelo blizu stoječi list »Nemzet« objavlja uvodnik pod značilnim naslovom: »Imredy in Eckhardt ns isti poti«, v katerem razpravlja o vseh skupnih točkah Imredyjevega in Eckhard-tovega programa. Iz članka je jasno razvidna želja, da bi se čimprej odstranila vsa nesoglasja med vlado in Eckhardtom in ustvarila osnova za skupno delo Imre-dyjeve vladne in Eckhardtove stranke. Atentat na ministra šanghajske vlade Šanghaj, 29. jun. o. Davi je skupina neznancev napadla kitajskega ministra Tata. člana šanghajske vlade, ki je bUa ustanovljena po voljii Japonske. Pri prvem napadu je biil minister samo ranjen. Skušaj je pobegniti, toda napadalci so ga dohiteli in z nekaj streli usmrtili. Nato so se v hipu razbežali. Japonska policija, ki jih .je pričela 'akoi zasledovati, jih ni mogla več izslediti. V Šanghaju je zavladalo zaradi tega napada. ki je bil morda najpomembnejši v celi vrsti atentatov zadnjih tednov, veliko vznemirjenje. Japonske policijske oblasti so na zahtevo šanghajske vlade še snoči izvršile obsežno racijo po mestu in aretirale več sto Uudi. Zajele so sicer več sumljivih elementov, ki pa n-so baš v najtesnejši zvezi s tajnimi zarotniškimi organizacijami Kita i~ike. Stroga kontrola nad tujci na Nizozemskem Pariz, 29. jun. br. Nizozemska vlada je izdala zelo stroge ukrepe proti nezaželenim tujcem. Oblasti morajo takoj izvesti kontrolo nad vsemi tujci, ki se mude na Nizozemskem. Političnim emigrantom bo odpovedano nadaljnje gostoljubje in morajo v treh dneh zapustiti nizozemsko ozemlje. V bodoče bo dovoljen tujcem prihod samo tedaj, če se izkažejo s povabilom svojih sorodnikov ali znancev, odnos-no, če dokažejo, da prihajajo v poslovnih zadevah. Akcija proti SSorzi Rim, 29 junija Kakor se doznava, je fašistična stranka napravila vlogo na kralja, v kateri opozarja na protifašistično rovarjenje bivšega italijanskega zunanjega ministra grofa Sforze in predlaga, naj se mu odvzame red sv Anuncijate, s katerim je bil svoječasno odlikovan za svoje zasluge med in po svetovni vojni. To odlikovanje mu daje posebne privilegije na dvoru in mu omogoča, da se sme vsak čas vrniti v Italijo. Grof Sforza živi sedaj v Franciji, kjer vodi protifašistično propagando. Nesreča nemškega letala Berlin, 29. jun. o. Kakor se je zvedelo, se ie preteklo soboto vzhodno od Berlina ob reki Hawel ponesrečilo letalo, ki je padlo iz višine 4000 m. ter na zemlji zgorelo. Posadka 7 tehničnih strokovnjakov, ki so proučevali novj tip letala, se ie ubila. Vojvoda Windsorski pride zopet na Jadran Dubrovnik, 29. jun. o. Angleški listi poročajo, da namerava vojvoda Windsorski s svojo soprogo tudi letos prebiti poletje v naših jadranskih vodah. V Monacu si je že najel jahto, s katero se bo odpravil na pot. Jahta bo nekaj tednov križarila vzdolž Hrvatskega Primorja, dalmatinske in grške obale. Tukaj pričakujejo, da se bo vojvoda Windsorski med potjo ustavil tudi v Dubrovniku. Anglesko-nemska pogajanja London, 29. junija, h. Ze teden dni trajajoča finančna in gospodarska pogajanja med Anglijo in Nemčijo dosedaj še niso dovedla do nikakega pozitivnega uspeha. Danes je angleška delegacija sporočila nemški delegaciji, da bodo pogajanja v četrtek prekinjena, če do tega dne ne pride do sporazuma glede avstrijskih posojil. S tem dnem bo prenehal tudi dosedanji angleško-nemški dogovor o plačilnem prometu, kar bi imelo za posledico popolno prekinitev gospodarskih odnošajev. Angleška delegacija zahteva, da Nemčija prizna svoje obveznosti glede avstrijskih posojil ter da se nat nanovo uredi plačilni in blagovni promet ter amortizacijska služba za razna povojna nemška posojila. Nova četa samarjanov v Trbovljah Trbovlje, 29. junija. Rdeči križ v Trbovljah se je udejstvoval prav uspešno tudi v tekočem letu. Njegovi požrtvovalni voditelji so delovali sicer v skromni tišini, a z vso vnemo samari-tanskih prosvetiteljev, ki je pred nekaj dnevi pokazala nove razveseljive uspehe. Trboveljski RK je zaključil II. bolničar-ski tečaj, ki je trajal od 8. februarja do 18. junija v 4. razredu II. državne deške ljudske šole v Trbovljah. Odlična organizacija tečaja je zasluga neumornega prosvetnega delavca učitelja g. Karla Omerza, vzgledno vodstvo pa uspeh občinskega zdravnika g. dr. Virgila Krasnika, ki je predaval teoretično in s praktičnimi vajami o anatomiji, fiziologiji, higieni in nalezljivih boleznih. Poslušalci so se pri njem poučili tudi o nezgodah, učinku vojnih strupov, o prvi pomoči in negi bolnika. O administraciji Rdečega križa in njegovi veliki humanitarni vlogi je hospitan-tom dajal koristne in poučne smernice predsednik društva g. Karel Omerzu. Učni program je izpopolnil učitelj g. Filip Slo-kan s predavanji o organizaciji zdravstvene in bolniške službe. V tečaju je bilo vsega 64 predavanj. Pred izpitno komisijo, ki so jo tvorili predsednik g. Omerzu, šef tečaja g. dr. Krasnik in tajnik društva učitelj meščanske šole g. Josip Turk, je položilo bolničarski izpit 29 kandidatov in to 16 z odličnim, 10 s prav dobrim in trije z dobrim uspehom. Tečaj je obiskovalo 45, završilo pa 36 poslušalcev. Odlični uspeh novih bolničarjev RK je pripisati dobri predizobrazbi tečajnikov (4 razredi gimnazije ali meščanske šole), njihovi izredni marljivosti, nič manj pa smotrnemu vodstvu tečaja. Naš veliki industrijski okraj je s tem tečajem pridobil novo skupino dobro izvežbanih bolničarjev RK. Trbovlje štejejo danes 80 sa-maritanov in bolničarjev, ki so vsi podpisali izjavo, da se bodo odzvali RK za karitativno službo Rdečemu križu v Trbovljah želimo novih lepih napredkov pri njegovem človekoljubnem poslanstvu! Beležke Krofta o svobodi osebe in mnenja Pariška izdaja ameriškega lista »New York Herald Tribune« je posvetila 12 strani obsegajočo prilogo češkoslovaški republiki. Poleg informativnih člankov, namenjenih javnosti na zapadu, objavlja tudi nekaj razgovorov z vidnimi češkoslovaškimi državniki ter nekaj izjav. Zunanji minister dr. Kamil Krofta piše v svojem prispevku med drugim: Človeštvo živi danes v zelo nervoznih časih in nemogoče nam je reči, kako se bodo razvijali dogodki v bližnji bodočnosti. Zato morajo danes često celo stare, stabilizirane države s tradicijami v notranji in zunanji politiki večkrat menjati svoje stališče. Tudi mogočne države morajo pogosto nastopati z rezervo, ko so prizadeti njihovi neposredni interesi ali njihov prestiž, da ne reagirajo s prenagljenimi dejanji. Kako naj bi bili potemtakem prihranjeni očitki srednje veliki državi v srednji Evropi v takih okoliščinah? Eno pa je gotovo: češkoslovaška je nekompromisno svobodna država, je taka bila in bo taka ostala, država, v kateri sme vsakdo brez strahu za posledice javno izpovedati svoje mnenje. Naš največji ponos je, da smo mogli ohraniti tako stanje, ponosni pa smo tudi, da se nismo izneverili duhu zapadnih demokracij, ki spoštuje svobodo slehernega posameznika in njegovega mnenja. Proti politiki miru za vsako ceno Lord Cramborne, bivši državni podtajnik v angleškem zunanjem ministrstvu, ki je podal ostavko na svoje mesto v februarju tega leta, istočasno z bivšim zunanjim ministrom Edenom, je govoril te dni v Burto-nu o politiki miru i® dejali med drugim: Misel, da je mogoče odstraniti vzroke trenj med nami in avtoritarnimi državami z enostranskimi koncesijami, je čisto otročja. S tem bomo samo vzbudili vtis. da hočemo mir >za vsako ceno«, kar bo še povečalo zahteve nasprotnikov. Edino primerno ravnanje bi bilo, da enkrat za vselej jasno povemo, da sicer ne želimo vojne, da pa vodijo in morajo voditi našo politiko določena temeljna načela, predvsem dobra vera v mednarodnih odnošajih, M jo smatramo za nujno potrebo za ohranitev miru in civilizacije, zaradi česar ne smemo nič storita, kar bi to načelio oslabilo. Sleherno prizadevanje, da bi postopali drugače, bi tvegalo izzvati tako dolg in strašen spor. da bi od njega nihče ne imel koristi. Samo po tej poti se lahko izognemo vojni Litvinov o ČSR Ruski zunanji minister Litvinov je imel te dni večji volilni govor v Leningradu, kjer je določen za kandidata v vrhovni sovjetski svet ruske sovjetske republike. Podal je ob tej priliki pregled mednarodnega položaja in se je dotaknil med drugim tudi položaja češkoslovaške republike. Izjavil je v tej zvezi: Naša splošna politika miru nam seveda nalaga v prvi vrsti obvezo, da želimo mirno ureditev sporov, ki so nastali med češkoslovaško in njenimi sosedi. Izogibljemo pa se strogo, da bi dajali kakršnekoli nasvete češkoslovaški vladi, ki nas za to tudi ne vpraša, kajti mi zaupamo v njeno ljubezen do miru in smatramo, da je sama sposobna presoditi vprašanja, ki se tičejo njene notranje državne organizacije. Mislimo, da bo sama našla pametne meje, Id so v skladu z njenim prestižem, z njeno suverenostjo in njeno neodvisnostjo Ločitvena mrzlica na Dunaju Dunajski listi poročajo, da je bilo tekom zadnjih tednov vloženih pri dunajskih sodiščih nad 10.000 tožb za ločitev zakona. Ogromna večina tožb odpade na zakonske pare med pripadniki arijske in semitske rase. V tisočerih dunajskih družinah so se odigrale zadnje mesece najhujše tragedije, razbila so se za vedno družinska og* njišča družin, ki so obhajale že srebrne in celo zlate poroke. V zvezi s tem valom ločitvenih tožb je tudi na tisoče stanovanjskih odpovedi, ker mnogi otroci ne marajo več živeti s svojimi židovskimi očeti ali materami, ah pa arijski možje in žene s svojimi židovskimi zakonskimi drugi. Moto-rallye v Prago Ljubljana, 29. junija. Mednarodna organizacija SCIM je razpisala v okviru X. vsesokolskega zleta v Pragi rallye, ki se ga bo udeležil tudi ljubljanski Motoklub Ilirija. Ljubljanski tekmovalci, 10 po številu, bodo startali jutri ob 10. izpred Narodnega doma. Pot jih bo vodila preko Ljubelja, skozi Bruck ob Muri, Judenburg, preko Dunaja v sokolsko Prago. Cilj bo v Pragi 2. julija med 9. in 10. zjutraj. Udeležbo pri tej mednarodni tekmovalni vožnji sta našim tekmovalcem omogočili z znatnima podporama tudi konzorcij naših listov in tvrdka Slamič. V Pragi bodo naši tekmovalci sodelovali pri sokolskih svečanostih, krenili pa bodo tudi v Lany, da se poklonijo grobu prvega češkoslovaškega prezidenta Masaryka in polože nanj venec. O tej vožnji naših mo-tociklistov bomo še poročali. Poziv Sokolom v Šiški Sokol LJufoljana-šiSka poziva brate in sestre, naj se udeleže pogreba soustanovitelja društva br. Jožeta Krsnika. Pogreb bo danes ob 5 pop. izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Udeležba v civilni obleki z znaki. Odbor. Napredovanje Beograd, 29. jun. p. V 5. pol. skupino je napredoval, podnačelmik sreza Maribor-de-sni breg dr. Mirko Brolih. Vremenska napoved Dunajska: V jutranjih urah vdor hladnejšega zraka z zapada, ki bo povzročil nevihte, ponekod s točo; v hribih nagel padec temperature z nevihtami. Gospodarstvo Naša trgovina s posameznimi državami v maju Pred dnevi smo objavili globalne in podrobne podatke o naši zunanji trgovini v mesecu maju. Sedaj objavlja carinski oddelek finančnega ministrstva še podatke o izvozu in uvozu v prometu s posameznimi državami. V maju je bila med državami, kamor smo največ izvažali, zopet na prvem mestu Nemčija, čeprav izvoz ni dosegel lanske vrednosti, kakor tudi ne povprečne vrednosti v prvem letošnjem četrtletju. V maju smo izvozili v Nemčijo za 86.8 milijona din (lani 90.6); uvoz iz Nemčije pa je bil nadalje znaten in je v maju dosegel 151.2 milijona din (lani 137.7). Tako smo bili tudi v maju v prometu z Nemčijo nadalje pasivni za 64.4 milijona din. kar je povzročilo nazadovanje naših terjatev in pozneje podražitev marke. V prvih petih mesecih t L je naš izvoz v Nemčijo znašal le 481.4 milijona din Gani 526.9), uvoz pa se je povzpel na 716.7 milijona in (525 5); tako smo imeli v petih mesecih z Nemčijo za 235.3 milijona din pasivno trgovinsko bilanco, medtem ko je bila naša trgovinska bilanca z Nemčijo lani v istem razdobju aktivna za 1.4 milijona din. Izvoz v Avstrijo se je držal na višini prejšnjih mesecev in je znašal 50.6 milijona din Gani 58.8), uvoz iz Avstrije, ki je prejšnji mesec takoj po priključitvi Avstrije k Nemčiji popustil na 29.4 milijona din, pa se je zopet dvignil na 38.1 milijona din (lani 39.4). Prejšnji mesec je Anglija zaradi naglega povečanja našega izvoza prišla v naši izvozni statistiki na prvo mesto, pri čemer je vrednost izvoza dosegla 117 milijonov, v maju povzpel na 63.4 milijona din (lani ši, vendar je bil še vedno prav znaten, tako da je Anglija prišla na drugo mesto. V Anglijo smo izvozili v maju za 78.4 milijona din (lani za 38.8). medtem ko je uvoz iz Anglije narasel le na 35.0 milijona din (lani 31.1). Znatno se je v maju povečal naš izvoz v Češkoslovaško, ki je prejšnje mesece hudo zaostajal in se je gibal le na višini okrog 20 milijonov din, medtem ko se je v maju povzpel na 63.4 milijana din (lani 28.1). Uvoz iz Češkoslovaške pa je bil prav1 tako znaten in je narasel na 69.4 milijona din (lani 40.8). V prometu z Italijo je bil tudi v maju naš izvoz razmeroma slab in je dosegel le 25.3 milijona din (lani 40.0). Uvoz iz Italije prav tako ni bil znaten in je znašal le 32.8 milijona din (lani 36.1). Plačevanje cestne takse na vagonske pošiljke Z uredbo o cestnih fondih je v točki 6 čl. 10. uvedena posebna taksa na železniške prevoze blaga v vagonskih pošiljkah. Na osnovi pooblastila iz te uredbe je minister za zgradbe g. Dobrivoje Štošovič sedaj predpisal pravilnik o pobiranju cestne takse na železniške prevoze blaga v vagonskih pošiljkah, ki pravi med drugim naslednje: Cestna taksa za železniške prevoze blaga v vagonskih pošiljkah se pobira na železniški tovorni list. Monopolizirani blanketi železniških tovornih listov za vagonske pošiljke morajo imeti poleg državne takse tudi natiskano znamko, ki nosi naziv »Taksa za cestni fond«. Ta taksa znaša na vagonske pošiljke premoga, kamenja, peska, opeke in strešnikov, rude in uporabljene embalaže 10 din in za ostale vagonske pošiljke 15 din od vagona. Izdelavo in prodajo železniških tovornih listov z natiskano znamko za cestni fond vrši uprava državnih monopolov. Dohodek od te takse bo uprava državnih monopolov mesečno nakazala z obračunom Državni hipotekami banki za državni cestni fond. Na račun provizije za prodajo železniških tovornih listov pripada pooblaščenemu prodajalcu 1% od vrednosti znamke za cestni fond poleg provizije, ki mu že pripada od vrednosti državne takse na tovornem listu. Glede zamenjave slučajno pokvarjenih ali neuporabljenih tovornih listov z natiskano zmamko za cestni fond se uporabljajo veljavni predpisi za tovorne Hste. Dokler Uprava državnih monopolov ne bo izdala železniških tovornih listov z natiskanimi znamkami za cestni fond, se bo pobiranje te takse za cestni fond vršilo tako, da bodo davčne uprave, ki vršijo prodajo železniških tovornih listov, na obstoječih tovornih liistiih za vagonske pošiljke nalepile ust.reza.jo5i znesek 10 od nosno 15 d:n v veljavnih taksnih znamkah po navodil h monopolske uprave. Na tovornih listih, ki fih imajo' pooblaščeni prodajalci, bodo oni sami nalepili taksne znamke po dobljenih navodilih od davčnih uprav. Dohodek od nalepljenih taksnih znamk za račun cestnega fonda bo monopolska uprava izročila Državna hipotekami banki za državni cestni fond. Organi železniških postaj ne smejo »prejemati železniških tovornih listov za vagonske pošiljke na katerih ni nalepljena taksa v smislu predpisov, za kar so ti organi odgovorni materialno kakor tudli disciplinsko. Ta pravilnik stopi v veljav« 1. julija t. 1. Gospodarske vesti = K prisilnemu nalaganju poslovnih rezerv v državne papirje. V zvezi s pravkar sprejeto uredbo o ustanovitvi poslovnih rezerv in o delnem nalaganju teh rezerv v državne papirje, poročajo iz Beograda, da bodo morale zavarovalnice, banke in ustanove socialnega zavarovanja ter zadruge po sedanjih kalkulacijah v prihodnjih 6 letih nakupiti za 1 Vi milijarde din državnih papirjev, kar bo prišlo v prid emisiji 4milijardnega notranjega posojila. Največ bodo morale nalagati v državne papirje ustanove socialnega zavarovanja. Letni premijski dohodek od starostnega zavarovanja delavcev (Suzor) in nameščencev (pokojninski zavodi) se cenijo na 180 milijonov din; od tega bodo morale ustanove socialnega zavarovanja naložiti v državne papirje vsako leto 60°/o, to je skoro 110 milijonov, v šestih letih pa 660 milijonov. Vrhu tega bodo morale te ustanove nalagati v državne papirje tudi del dosedanjih rezerv (zlasti za nezgodno zavarovanje). = Ukinjen ie kliringa s Švico. Po tritedenskih pogajanjih v Bernu in Curihu eo bila v ponedeljek zaključena trgovinska po «aianja med našo državo in Švico m je bil sklenjen nov trgovinski in plačilni sporazum, ki ga je za našo držalo podpisad po- močnik zunanjega ministra g. Mfrrvoje P1-ljja. Z novim sporazumom je urejen tako blagovni kakor tudi plačilni promet Švica nam ie odobrila nekatere nove kontingente, glede plačilnega prometa pa je določeno, da se ukine dosedanji kliring in se uvede prost devizni režim. — Trgovinski sporazum z Grčifo. Včeraj je bil v Atenah po daljših pogajanjih podpisan nov trgovinski in plačilni sporazum med našo državo in Grčijo. Za našo državo sta sporazum podpisala poslanik g. Lazarevič in vodja delegacije dr. Oforado-vič. Z novim sporazumom se dosedanja trgovinska pogodba iz leta 1936. podaljša do 1. julija 1939 z možnostjo odpovedi do konca leta 1938. Spremenjene so nekatere določbe glede plačilnega prometa. V bodoče nam bo Grčija plačala za naše blago 35% v devizah, 65% pa v kompenzacijskih bonih 2ito nam bo Grčija plačala v celoti v devizah, lesno oglje pa 50% v devizah. Uvedeni so posebni boni za turiste iz naše države, ki bodo dobili na razpolago dnevno do 1000 drahem. Prav tako so predvidene olajšave za grške turiste v Jugoslaviji. Tudi naša država je pristala na olajšave za uvoz grškega blaga, predvsem grškega bombaža in olja. V zadnjem sporazumu predvidena mešana komisija bo do prihodnjega leta podrobno proučila vsa vprašanja, nakar bomo prihodnje leto sklenili z Grčijo novo trgovinsko pogodbo. = Postopna likvidacija carin med Hem- Fijo in Avstrijo. Medtem ko so b^le nemške cairine na avstrijsko blago kmalu po anšlu-su ukinjene, se nadalje pobirajo avstrijske carine pri uvozu nemškega Maga v Avstrijo. Odstranitev teh carin provznoiga težave, ker se ie bati, da bi nemška industrija preplavila 6 svojima izdelki avstrijski trg. Sedaj poročajo z Dunaja, da bodo v prihodnjih dneh ukinjene številne carine pri uvozu nemškega blaga v Avstrijo. Predvsem bodo ukinjene carine na tako blago iz Nemčije, kjer ni nevarnosti, da bi carine prost uvoz nemškega blaga povzročil znatnejše spremembe kalkulacijjske baze za avstrijsko industrijo, vendar se bojijo na Dunaja, da bo konkurenca nemškega blaga ^prisiliti a avstrijsko industrijo, da precei znSa cene. Odlok, s katerim bodo carine ukinjene, pomeni prvo etapo k nameravani popoM likvidaciji carin, kar se mora izvršiti do konca leta. — Novo predsedstvo Saveza trgovskih združenj v Splitu. Zaradi spora o udeležbi vsedržavnem trgovskem kongresu v Ljubljani, ki je bila splitskemu savezu onemogočena od političnih faktorjev iz Zagreba, je kakor znano, odstopil še pred kongresom predsednik saveza dr. Uroš Kraljevič, z njim pa sta odstopila tudi oba podpredsednika Ivan žaja in Jakov Dvornik. Preteklo nedeljo je bila zaradi tega skupščina saveza, ki jo je vodil predsednik v ostavki dr. Kraljevič. Skupščina je odobrila stališče predsedstva in je naprosila člane predsedstva v ostavki, da nadalje oscanejo na čelu saveza. Ker pa dr. Kraljevič in Ivan žaja nista na to pristala, je bil za predsednika izvoljen inž. Josip Go-tovac iz Splita, kot podpredsednika pa sta bila izvoljena Jerom Matačič iz šibenika in Jakov Dvornik iz Splita. Borze Na beograjski borzi so se danes trgovali v privatnem kliringu angleški funti po 238, za grške bone pa je bilo povpraševanje po 29.25. Nemški klirinški čeki so znova popustih na 14.90—15.10. DEVIZE Curih. Beograd 10. Pariz 12.1525. London 21.6235, New Yoiik 436.3750. Bruselj 73.98, Miilan ' 22.94, Amsterdam 341.50, Berlin 175.70, Dunaj, bankovci 32, Stockholm 111.4750 Oslo 108.65. Kobenhavn 96.50, Praea 15.12, Varšava 82. Budimpešta S6.50, EFEKTI Beograd. Vojna škoda 478 — 478.50 (477.50 — 478.25), za sept 478 — 479, 4«/o agrarne 61.50 — 62, 6«/o begluške 90.50 — 91, 6% dalm. agrarne 89-50 — 90, 7% iinvest. 98.50 — 99, 8»/0 Blah- 97.25 — 98, 7% Blair 93 — 93.25, Narodna banka 7320 den. h s&dne dvorane Apelacija je potrdila oprostitev Katarine Sernečeve Našim čitateljem je znano, da je bila bivša knjigovodkinja in blagajničarka pri tvrdki Jax in sin Katarina Semečeva sredi februarja po celodnevni razpravi, ki je trajala pozno v noč, pred sodnikom poedincem dr. Jožo Kokaljem v smislu § 280; k. p. oproščena krivde in kazni za obtožbo, da je na škodo svojega delodajalca z nepravilnimi manipulacijami poneverila v nekaj letih svojega služibovanja okrog 240.000 din. Sodnik je" utemeljil to sodbo iz razloga, da preiskava, razprava in mnenje izvedencev niso doprinesli zadostnih dokazov za njeno kazensko odgovornost, niti ni bil ovržen zagovor obtoženke. Državni tožilec dr. Fellaher. ki je zastopal obtožbo proti Sernečevi, je proti tej oprostilni razsodbi vložil priziv na apelacijsiko sodišče, ki je te dni priziv zavrnilo. Pričo so vtaknili v preiskovalni zapor Pred malim kazenskim senatom je bila te dni razprava proti trojici mladih fantov, ki so bili obtoženi zločinskega izsiljevanja denarja na račun ljudi nenormalnih nagnjenj. Dva izmed obtoženih sta bila zaradi sličnih izsiljevanj že pred kratkim občutno obsojena Po obeodbi pa so zasledili še nove grehe in ju poklicali ponovno pred sodnike. Obtožnica jih je imenovala poklicne izsiljevalce, ki so vzeli na piko ljudi dvomljivih nagnjenj in se posluževali preprostega trika: na domu eo Obiskovali svoje žrtve in jim lagali, da je nekdo, 6 katerim so imeli opravka, obolel — navadno za spolno boleznijo, zaradi česar da Je potrebna določena vsota denarja za zdravljenje. Da bi se škandalu izognile, so žrtve včasih plačale dokaj mastne zneske, včasih pa eo bi3i izsiljevalci nagnani. Razprava je bila zelo zamotana, saj so se obtoženci branili na vse kriplje. Zmedo je zakrivilo pričevanje delavca Jožeta O., in je sodišče na podlagsj njegovega pričevanja ugodilo predlogu državnega tožilca Goslar-ja, naj se razprava ponovno prekine, priča i pa spravi v preiskovalni zapor zaradi suma zavestnega krivega pričevanja. Domače Tesli * Lepa počastitev junakov iz osvobodilnih bojev leta 1912. Na Vidov dan so na Bakarnovem gumnu, hribu blizu Prilepa, odkrili 18 metrov visoko piramido v spomin na junake, ki so žrtvovali svoja življenja v bitki s Turki 27. oktobra leta 1912. V tej ogorčeni bitki je bilo v nekaj urah mrtvih in ranjenih nad 1400 srbskih junakov. Posvetitve lepega spomenika se je udeležilo nad 30.000 oseb iz Prilepa in okolice. Lepo slavje so vodili člani četniških in sokolskih organizacij. Blizu piramide stoji kapelica, v kateri narod vsako leto na Djurdjev dan časti spomin vojnih žrtev. * Ciril-Metodova proslava na obmejni Peci Podružnica SPD >Peca< priredi običajno proslavo slovanskih apostolov ev. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 10 .julija v kapeli sv. Cirila in Metoda na Peci. Na predvečer v soboto bo k reso vanje, v nedeljo ob 9. uri v kapeli služba božja in nagovor Z vso požrtvovalnostjo in z velikim trudom je podružnica na obmejni Peci zgradila lepo kapelo, ki ie posvečena slovanskima apostoloma, da vabita zavedne Slovane, nai se vsaj enkrat v letu zfcero okrog njiju. Podružnica apelira na vsa. nacionalna društva ka.kor tudi na vsakega posameznika, da &e te proslave udeleži, posebno pa pričakuje udeležbe od strani Ciril-Metodovih podružnic. Smatramo, da je posebno velik obisk prav sedaj naibolj potreben, da dokažemo, da ie Peca gora kralja Mat jaža, na kateri so ee in se bodo zbirali Se daljni rodovi slovanskega živi;ja. Za prenočišča in prehrano v Uletovi koči je vtioč nova lokomotiva iz Koprivnice. Kopalne obleke in potrebščine K. SOSS, Ljubljana, Mestni trg 18 * Proteu9, 3. in 4. številka. Odlična re- vija za poljudno prirodoznanstvo priobču- je v svojti. dvojni številki na prvem mestu pripovedno razpravo W. Bolscheja >V do- movini ihtiozavra, ki jo je priredil dr. P. Grošelj. Cel niz slik pojasnjuje ta pogled v globoko davnino naše zemlje in se prevod čita kakor velezanimiva novela. Hugon Turk je prispeval razpravo »Živali in njihova vloga v zgodovini človeške prehranec. Inž B. Hribar, nadaljuje sestavek »Nekaj r _ ~dovini in razvoju parnega kotla«, prof. s> ^ Breskvar pa je čitatelja povedel v astronomski svet ter je v svojem spisu »Zvezde stalnice« podal kopo zanimivosti o pojavih v vsemirju. »Drob ie vesti r prinašajo aktualne krajše članke o »Borbi proti dJumu v Londonu«, o »izjemni sončni protube-ranca«. o »Rastlinski sociologiji« jn še več raznih zanimivosti na Šmartinsko oesto proti podvozu pod že-leznišk m viaduktom. Do tu bo nova tramvajska proga dvotirna in ne, kakor je bilo prvotno nameravano, samo enotirna. Pod žedeznškim viaduktom se obe progi strneta. Odtod bo proga vodila mimo skladišč gradbenih tvrdk »Obnove« iin Tonniesa do mitnice, kjer se bo desna proga spet odcepila in tekla dalje Med hmeljtniki proti pokopališki cerkvici Sv. Križa. Tod se bo obrnila im tekla okrog kamnoseškega podjetja Kunaver ob Savski cesti nazaii do mitaice. Tako bo napravila velik polkrog. Na enem delu izven cestišča bodo položene železniške tračnice, na drugem delu pa bo vozil tramvaj po žlebičastih tračnicah. Mnogo truda in deda bo prizadejala Smar-tinska oeeta, ki je bila pred leti tlakovana z drobnimi kookamd in todo morali v§o cesto od trgovine gospe Marinkove dalje proti železniškemu podvozu odkriti in znova prekopal. Maloželezniška družba bo moral seveda izpopolniti in modernizirati ves vozni park. Zato bodo podaljšani in moderni zara-uii vsi opatijski vozovi. Nekateri so že v prometu, ostal; pa bodo nastopili vožnjo še letošnjo jesen. Zgradba nove tramvajske proge na pokopališče k Sv. Križu bo veljala okrog 2,240.000 dinarjev in je mestna občina ljubljanska pred kratkim zaključila še precej ugodno posoifilo, ki ga b« dobila Maložaleaniška družba na razpiv. go. Sigurno tedaj Ljubljančani lahko računajo, da se bodo ob letošnjih Vseh svetih vozili na pokopališče k Sv. Križu po novi tramvajski progi. Iz Celja _ __,_ lavlt na gtmnaBtfa K sprejemnemu izpitu za L razred drž. realne gimnazije v Celju, ki je bil 25. t m, se je prijavilo 173 učencev in 105 učenk. Izpit je napravilo 262 učencev in učenk, odklonjenih pa je bilo 16 učencev in učenk. e— Škropljenje ulic. Vsako leto moramo ponavljati prošnjo, da bi mestni škropilni avtomobil škropil tudi ulico, ki vodi z Dečkovega trga proti parku, ter Sodni j-sko stezo in ulico pred Grofijo, v kateri je nastanjeno okrožno sodišče. Ker so te ulice zelo prometne, saj se jih poslužujejo domačini in tujci, ki imajo opravka na sodišču, in poleg Celjanov tudi letoviščarji ki hodijo v velikem številu tod v park in obe mestni kopališči ob Savinji, ponavljamo tudi letos utemeljeno prošnjo, da bi občina poskrbela za redno škropljenje teh vilic. EDINA TOLAŽBA Prej ali slej A boste tudi 1 Vi, gospa, } nosili samoff VISETIL" TRIKO PERILO e— Akcija za otvoritev klasične gimnazije v Celju. Drž. real. gimnazija v Celju potrebuje zaradi nadaljevanja akcije za otvoritev drž. klasične gimnazije v Celju podatke, koliko učencev in učenk bi se z novim šolskim letom 1938-1939 vpisalo v I. razred klasičnih vzporednic, če bi jih ministrstvo prosvete otvorilo. Starši otrok, ki so meseca junija napravili sprejemni izpit, naj pošljejo izjavo za klasično gimnazijo na ravnateljstvo drž. realne gimnazije v Celju, najpozneje do torka 5. julija. e— Završni izpit na trgovski šoli. Te dna je bil na iiržavni dvora zredili trgovski soli j v Celjiu zaključen zavrena izpit, ki mu je • predsedoval ministrski odposlanec dr. Laza Kostic. redni profesor na Ekonomski komer-cijalnii visoki šoli v Beogradu. K celotnemu izpitu se je prijavilo 28 rednih učencev in učenk ter 1 privatist, k popravnemu izpitu pa 2 kandidata in 2 kanididatiirji. Pismeni izpit je bil od 10. do 15. junija, ustni pa 18. in od 20. do 24. t m Završni izpit, eo napraviili z odličnim uspehom: Irena Do-manjikova in Nežiika Verbovškova (oproščeni ustnega izpita); s prav dobrim uspehom: Mirko Crepinšek in Ailbert Jelovšek; z dobrim uspehom: Slavko Antolič, Anton Cestnik, Rihard Haberl, Anton Koren (privatist), Vera Čuježeva, Ivana Dalbarjeva, Rozalija Gošnikova, Cirila Petrakova, Epika Piaiter-jeva. Marija Švajgerjeva, Olga Wintrova, Pavla Zajkonjškova im Siajva Zupančeva; % zadostnem uspehoon: Karel Haterl, Karel Perko, Hilda Gremova, Marija Koveainova im Ivama Zamliičeva. Popravni izpit imajo trije kandidati in šest kamdidiatiinj. Ena karn-didatamra je izgubila pravico do ponavljanja za vršnega izpita. Ena kandidatinja je med izpitom odstopila. e — Kuratori j Dnevnega zavetišča ▼ Celju se iskreno zahvaljuje celjskim brivcem, ki že več let brezplačno strižejo gojence zavetišča. t Zagorijo naj kresovi flne 4. julija, na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda v dokaz naše čuječ-nosti In v bodrilo bratom v zamejnih in obmejnih pokrajinah! e— Škropljenje sadnega drevja in hmelja. Ker ©e v veliki meri pojavljajo^ listne uši na hmelju, jablanah, hruškah, oefejah ter drugih vrtnih rastlinah, poziva mestno poglavarstvo v Celju vse posestnike in imetnike vrtov, da v smislu zakona o za,ti-ramiu bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin (Uradni lafet z dne 23. januarja 1930. štev. 104/23) izvrše škropljenje, odmosmo ga poverijo Sadjarslkemu in vrtnarskemu društvu. podružnici v Celju. Mestno poglavarstvo bo po svojem strokovnem uslužbencu izvršilo kontrolo sadovnjakov in mestnih vrtov ter bo izvršilo škropljenje na stroške imetnika, ki bi škropljenje opustiL Za sadjarsko in vrtnarsko podružnico sprejema prijave g. Jože Gaberšek, mestno poglavarstvo računovodstvo. Potrebna navodila glede škropljenja se dobe v sobi štev. 47. mestmega poglavarstva. Iz Maribora a— Bolgari so nnagali. Pio večdnevni borbi za to. kje naj Bolgari prodajajo svoje pridelke, eo končno zaradi splošnega odpora mariborskih gospodinj zmagali Bolgari, ki so izostali tako dolgo, dokler ni mestno poglavarstvo njihove vloge ugodno rešilo, tako da prodajajo sedaj lahko svoje pridelke na starem mestu. Mariborske gospodinje so sprejele to vest z zadoščenjem, a_ Spremembe v Matični šoli. Zaradi odhoda prof. M. Kozine iz Maribora, ki je vršil ravnateljske posle na Matični glasbeni šote, je bil imenovati za začasnega vodjo g. Bajde. a_ pri Sv. Urbanu se zbero na predive-čer slovanskih blagovestnikov mariborski Cirilmetodarji k tradicionalnemu kresova-nju, ki bodi dostojen zaključek 50-letmioe moške in 40-letnice ženske podružnice CMD v Mariboru. Skupen odhod k Sv. Urbamu bo v ponedeljek, dne 4. julija ob 19. uri z zbirališčem ob križišču Vrbanove in Koro-ščeve ulice ob pričetku kamin skega drevoreda. Pevci in fanfaristi še posebno dobrodošli a— Zgorela je domačija posestnika Rudolfa Mlačnika v Libeličah nad Preval jami. Škoda znaša nad 40.000 dinarjev. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika. a— Kriminal. Izpred neke trgovine v Gosposki ulici je še naiaafledenl srtor&ec odnesel z bicikla gostilničarke Rozalije Zupanove rjav damski plašč, vreden 500 din. — Za celo njivo krompirja, je oškodoval neki tat hišnega posestnika Jožefa Senoko-vtiča v Koseskega ulici 133. Tait je izravai nad 150 krompirjevih sadik 6 sadeži vred in jih odpeljal._ Ieland-Tatna Jaekull-ekepedieija priporoča sa solno ©nje samo ?36HABBA Pil. ftrogerija Gregorid, dr.b o. a.Ljubljana, Prešernova 5« Iz Ptuja j— Delne župne vaje gasilstva. Nedavno se je vršila pri Sv. Miklavža blizu Ormoža gasilska župna vaja za bivši ormožki žmpnd okraj- Vaje se je udeležilo 12 gasilskih oet s sešitimi motorkami in štirimi ročnimi brizgalnami. Vaje so bile na vrhu Kajžer-ja. »Pogorišče« so od vseh strani naglo napadli in že so nekaj minut na*« čroalke brizgale mnogo vode. Vajo je vodSl podsta-rosta gasilske čete Kolarič, ki jo je prav vzorno pripravil Med vajo 60 prihajale tudi štafete iz vseh gasilskih čet. ki so poročale o dogodkih v okolišču gasilskih čet Po vaji so se štafete vrnile na sedež gasilskih čet e poročilom o lepem uspehu vaje. Po vaji je bil še razgovor vseh navzoč-nih poveljnikov in drugih funkcionarjev, nato pa je bil sestanek vseh gasilcev. Zadnjo nedeljo pa je bila druga delna župna vaja pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Te se je udeležilo osem gasilskih čet z dvema motor kam a in šestimi ročnimi brizgalnicaani. Vajo je vodil poveljnik gasilske čete od Sv. Marjete, g. Geč. Tudi tukaj je gasilstvo pokazalo svojo volio, da hoče biti vedno pripravljeno. Vaja se je vnšila Mjjiub hudi nevjhti. Pri obeh vajah je bdi tudi pregled poslovanja posameznih gasilskih oet ter je župni starešina g. Musek Izrazil svoje priznam ie. Vršile se bodo še nadaljne župne vaije in sicer 3. julija v Bukovcih, poaneje pri Sv. Urbanu in za zaključek vaja na Ptujski gori za vse gasilske čet« desnega dravskega brega. BONBONI Lepo slavje kmečke mladine Vojnik, junija. Naša dolinica, ki leži med hribčki od Celja proti severu, je imela nedavno ne VRTNE SOLNČNIKE Izdelujem počenšl od Din 80.— BELA FETTMANN Zagreb, Masarykova Beograd, 28. junija, p. Prosvetni minister je razpisal nov naknadni natečaj za namestitve učiteljev na izpraznjena mesta. Razmestitev učiteljev in učiteljic na osnovi poslednjega natečaja je bila izvršena 15. junija. Zaradi te razmestitve je ostalo nezasedenih spet precej službenih izobra mest, ki jih je treba izpolniti. Učiteljstvo, ki želi hiti premeščeno na ta prazna mesta, mora vložiti enako kakor pri prvem letošnjem natečaju, svoje prošnje, naslovljene na prosvetno ministrstvo, pri sreskih na-čelstvih odnosno šolskih upraviteljstvih najkasneje do 20. julija. Od mest, za katera je potrebnih 10 odnosno 8 službenih let, v dravski banovini nobeno ni prazno. Prazna mesta, za katera je potrebnih 5 službenih let, so: v črnomaljskem srezu: Metlika 2 mešani (v nadaljnjem kratko označeno me.) v srezu Dolnja Lendava: Dolnja Lendava 1 moško (kratko mo.) in 1 žensko (kratko ž.), ▼ srezu Maribor-levi breg Kamnica 1 me., v srezu Šmarje: Šmarje 2 mo. Na šolah v ostalih krajih so v dravski banovini prazna naslednja mesta: srez Brežice: Sv. Anton 1 me, Artiče 1 ž, Koprivnica 1 me, Pečice 1 ž in 1 me, Pišece 1 mo, in 2 me, Podgorje 1 me, Podsreda 2 me, Senovo 1 me, Dole 1 me, Velika Dolina 2 me; srez Celje: Dramlje 1 ž, Svetine 1 ž, 1 me, Slivnica 1 ž, Galicija 1 ž, Loka 2 mo in 1 ž.; srez Črnomelj: Adlešiči 1 ž, 1 me, Bojanci 1 me, Talčji vrh 1 me, Tribuče 1 mo, VI-It^u ^T* ,s' niča 1 me, Radatoviči 1 me; srez Dolnja bih za Slfro ali dajanje ' - . Z, _ ____ . » naslova 5 Din Najmanj. {Lendava: Srednja Bistrica 1 me, Bogojtna ši znesek 17 Din. 1 me, Crenšovci 1 me, Dokležovje 1 me, Dva dijaka I Gančand 1 ž, Gomillca 1 ž, Hotica 1 me, nižješolca vzamem na sta- Kapca 1 me, Lipa 1 ž, 1 me, Petešovci 1 ž, novanje io celotno oskrbo. Velika Poljana 2 ž, Trnje 1 me, Turnišče 3 Pomoč pri učenju. Naslov me Zamostje 1 že; srez Gornji grad: Go- v vseh poslovalnicah Jutra. • ' , - T iv^, . __ ___ 15528-22 rlca * Ljubno 1 me, Reclca z me; srez Kamnik: Blagovica 1 ž, Sela 1 me, šen-INSERIRAJTE I kovturn 1 ž; srez Kočevje: Banjahika 1 ž, V »JUTRU« I Briga 1 me, Dvorska vas 1 mo, Fara vas 1 ž Kočevska Reka 1 ž, Koprivnik 1 ž, Ozelj 1 ž, 1 me, Reflienau 1 mo, Smuka 1 me, Dolenja topla reber 1 me; srez Slov. Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje laslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 4-sobno stanovanje vse pritikline in komfcrt, poleg kavarne Evropa, Kersnikova ul. 7, oddam sa _vgust v I. nadstropju. — Primemo trdi za poslovne prostore event. se deli za 2 stranki. Ogled od 11.— 12. in od 17.—18. ure. 15516-21 Konjice: črešnjivci 1 me, Sv. Florijan 1 ž, Kebelj 1 ž, Resnik 1 me, Komarje 1 me, Stranice 1 ž, Vitanje 1 me, Ž reče 1 ž; srez Kranj: Šenčur 1 me, Voklo 1 me; srez Krško: Bušeča vas 1 me, črneča vas 1 mo, 1 ž, št. Janž 1 me, Sv. Križ 2 me, škocijan 1 mo, Trebelno 1 me, Zameško 1 mo, 1 ž; srez Laško: Jurklošter 1 me, Sv. Lenart 1 me, Sv. Rupert 1 me; srez Litija: Sv. Gora 1 ž, Kolovrat 1 ž, Sv. Križ 1 mo in 2 ž, Polšnik 1 me, Veliki Gaber 1 me; srez Ljubljana—okolica, vzhodni del: Dolsko 1 ž, Javor 1 ž; srez Ljubljana—okolica, za-padni del: Blatna Brezovica 1 mo, Ligojna 1 mo, Zaplana 1 mo; srez Ljutomer: Apače 2 me, Cven 1 me, Sv. Jurij ob ščavnici 1 ž, Kapela 2 me. Slatina Radenci 1 ž, Gornja Radgona 1 me, Stara cesta 1 mo, 1 ž, Stokovci 1 ž, šafarsko 1 ž, ščavnica 1 ž; srez Logatec: Begunje 1 me, Cajnarje 1 ž, Cerknica 1 me, Rovte 1 mo; srez Maribor-levi breg: Sv. Ana 2 ž, 2 me, Sv. Anton 2 me, Sv. Barbara v Slovenskih goricah 2 ž, Sv. Benedikt v Slov. gor. 2 ž, Sv. Duh na Ostrem vrhu 2 ž, Gradišče 1 ž, Sv. Jakob v Slov. gor. l ž, Jarenina 2 me, Sv. Jurij ob Pesnici 1 ž, Šv. Jurij v SL gor. 2 ž, Sv. Križ 1 ž, Lokavec 1 ž, Marija Snežna 1 ž, Sv. Rupert v Slov. gor. 1 ž, Sladki vrh 2 me; srez Maribor-desni breg: Crešnjevec 1 ž, Sv. Martin 2 ž, Planina 1 mo; srez Murska Sobota: Andrejevd 1 me, Bukovci 1 ž, Bodonci 1 ž, Budanci 1 ž, Cankova 1 me, Domanjševci 2 ž, Gede-rovci 1 me, Gornja Lendava 1 ž, Genterov-ci 2 ž, Kančevci 1 ž, Križevci 1 ž, Krupiv-nik 1 ž, Kuzma 1 ž Markovci 2 ž, Mar-tjanci 1 mo, 6 ž, Petrovci 1 ž, Seleborci 1 mo, Serdica 3 ž, Sv. Jurij 1 ž, Tišina 2 me, Trdkova 1 ž, Vidonci 1 ž; srez Novo mesto: Ambrus 1 ž, 1 me, Crmošnjice 1 mo, Dolže 1 mo, Hinje 1 me, Horinj 1 me, Podgrad 1 mo, Poljane 1 ž, šmihel pri Žužemberku 1 ž; srez Dravograd: Sv. Danijel 1 ž, Kapela 1 ž, Lokovec 1 ž, Marenberg 3 me, Muta 1 mo, Pernice 1 me, Podpeca 1 ž, Sv. Primož 1 ž, Remšnik lž, 1 me, Ribnica 1 mo, 1 ž; srez Ptuj I: Sv. Bolfenk na Kogu 1 ž, 1 me, Sv. Lovrenc v Slov. gor. 1 me, Runeč 1 mo, 1 ž, Sv, Tomaž pri Ormoža 2 me; srez Ptuj II: Sv. Andraž v Halozah 1 ž, 1 me, Sv. Barbara v Hataaah 1 me, Sv. Duh v Halozah 1 mo, 1 ž, Sw. Lonsoc na Drav. polju 1 me, MajSperk 1 ž, 1 me, Naraplje 1 me, Nova Cerkev 1 ž, 1 me, Ptujska gora 1 ž, 1 me, Sv. VM 1 ž, Za-vršec 1 ž; srez Radovljica: Blejska Dobrava 1 ž. Breznica 1 me, Ljubno 1 mo, AvS-ce 1 ž; srez SlovenjgTadec: Sv, Andraž pri Velenju 1 mo, 2 ž, Bele vode 2 ž, Št. Janž na Vinski gori 2 ž, Razbor 1 me, Sela-Vrhe 1 mo, Zavodnje 1 ž; srez škofja Loka: Sv, Lenart 1 mo, Poljane 1 ž, Selca 1 mo, Jt ž, Zabrdo 1 me; srez Šmarje: Buče 2 ž, S*. Ema 1 mo, 1 ž, Lemtoerg 1 ž, OitmfljB 1 ž. Sv. Peter pod Sv. Gorama 1 ž, PuStanje 1 ž, Trevorje 1 ž, Pristava 1 i; Stopezce 1 ž, Sv. Štefan 1 ž. Sv. VM pri Grob^nem 1 ž, Sv. Vid pri Planini 2 me, VlrStajn 1 ž. 1 STzdolž morske obale prodam: rentabilne stanovanjske in trgovske hiše, vile s parki, sta v bi šč a z lastno plažo, hotele, pensione L t d. - Informacije brezplačne. AGENTURA: M. MUSAN1C — SPLIT, Zadarska br. 10. V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni danes nenadoma poklical k Sebi našega dragega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, tasta ter svaka, gospoda Ignaca Kosimika POSESTNIKA IN TRGOVCA V LAHOVCAH Zapustil nas Je sredi dela v najlepši mošld dobi star 54 let. Dragega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v petek, dne L julija ob 9. uri dopoldne na pokopališče v Lahovčah. Lahovče pri Komendi, dne 29. jundja 1938. MANA, žena; FRANCE tn IVAN, sinova; MILKA por. UPAR, ANGELA tn PAVLA, hčere; MIHA, JOŽE in MAKS, brstje; FRANČIŠKA, sestra; JANEZ LEP AR, zet; IVAN in DANICA, vnuka. citajte in širite »J U T R 0 e S1. majem je bil odprt v Beogradu nasproti kolodvora Telefon št. 22-784 Hotel je najmodernejše urejen ter razpolaga z najboljšim komfortom: topla in hladna voda, sobe s kopalnicami in telefoni, lift itd. Cene zelo solidne. V gauUihl žalosti javljam, da nam je tragično preminil ▼ najtepft moški dobi 38 let naš nadvse ljubljeni očka ki soprog, gospod ANDREJ TAVČAR MESAR IN GOSTILNIČAR V GORNJEM LOGATCU Pogreb bta&ega. pokojnika bo v četrtek, 30. junija 1938 ob 36. mi. Gornji Logatec, Trat, LJubljana, dne 29. junija 1938. Kahtjoča soproga % otroki in ostalo sorodstvo Napredovanja v učiteljski službi Beograd, 28. junija. AA. Po prošnji prestavljen okrajni šolski nadzornik Močnik Peter iz Prevalj v dravograjskem okraju za šolskega nadzornika za Maribor levi breg. Z ukazom kr. namestnikov so napredovali v 5. pol. skupino tile šolski nadzorniki: Nefima Aleksander, okrajni šolski nadzornik v Murski Soboti; Pabor Slava, učiteljica šole za defektne otroke v Mariboru; Reven Adela, učitelflca v Kočevju; Pernat Ivana, učiteljica ▼ Št. Vidu (Ptuj); Bizjak Jelica, učiteljica v Kranju; Silvester Franc, učitelj v Zalogu pri Ljubljani; Pirhovec Leo, učitelj na Jesemcah| Lipovec Danica v Licu (okraj Delnice). V 6. pol. skupino: Dežela Davoriiik% učiteljica v Dolnjem Logatcu, Kavčič Ama« lija v Sulincih (Murska Sobota); Kramolt Marija v Št Vidu nad Ljubljano; Sanein Franc, učitelj v Ptuju; Zalar Marija, v Metliki; Završnik Antonija na Vrhniki; Mlekuž Zora v Št Vidu pri Ptuju; Ga-brovšek Gabriela v Hotedršici; Korpar Jožica, pri Sv. Lenartu pri Ptuja; GratEšar Ana, na Brezovici pri Ljubljani; Damjacin Dragica v Celju; Zejn Berta ▼ Pečarevca; Cepič Marjeta v Kamnici pri Mariboru; Kerkoč Anton r Gabrku (Škofja Loka* Lovrenčič Albina, v Kuzmi (Murska Sobota). V 7. ped. skupino- Kotnik Dragica v SRv-nici pri Celju; Piisič Josip v Št Vkta v litijskem okraju; Sen vet or Avgust v Racah pri Mariboru; Monopoli Ana v Lfabljaraj Krista Josip pri £v. Barbari; Mauko Marija v Humu prt Ptuju; Špacan Berta ▼ Ljubljani; Babič Filip rta KMn pri Krškem, Kovačič K^ptflda v Kalob^u pri Celja; Krzman Josi^p v Križevnh psi Ljtrfco-meru; Velušček Marija pri Sv. Jurja v celjskem okraju; Zeilhofer CBga v Cveira v ljutomerskem cAraju; Brisk Valerija v Blrčni vasi; Virnfk Josip v Velesovem pri Kranju; Prinčič Stanislav v Genterovrfh in Beltram Marija, učiteljica v otroSkem vrtcu v Ljubljani. narodna Tiskarna I LJUBLJANA J KNAnjeVA 9 IZVRŠUJE VSB VRSTE It&bOVfM PREPROSTE IS NAJFINEJŠE INSERIRAJTE V „JUTRU**! ZAKLETI GRAD Sokolska armada v Pragi t Mi Nastop ženskih telovadk na praškem stadionu črne vdove" — velika nevarnost za London Kaj se bo zgodilo s strupenim tropskim pajkom v primeru zračnik napadov na angleško prestolnico ? Skri>em, ki navdajajo prebivalstvo Lon-itoina spričo priprav angleške vlade za obrambo mesta pred inapadi iz zraka, ee je pridružila te dni še ena briga: skrb za varnost pred razvpitim tropskim pajkom, ki e svojim ugrizom lahko umori človeka. Ta pajek, znam v anglosaškm svetu pod imenom »črna vdova«, se je udomačil v londonskem terariju, kjer ga prirodoslovci negujejo in opazujejo. »Črna vdova« spada med najbolj strupene pajke na svetu. Če piči človeka, je po njem. Žrtev umira v strašnih bolečinah. Londonski listi razmo-idttvajo vprašanje, kaj se bo zgodilo s »črnimi vdovami« v primeru kakšnega letalskega napada na angleško prestolnico. Mrčes se bo razbežal, napadel bo ljudi in posledica tega bo strastna smrt Zmeda med prebivalstvom bo velikanska. O stvari so razpravljali celo v parlamente. ikjeT je neki poslanec Vprašali ministra za narodno zdravje, če ve, kakšno nevarnost pcaneid ta pajek za prebivalstvo Londona. Poslanec je tudi pripomrtil, da pričakujejo »črne vdove« pomnožitev svojega rodu. Treba je prebivalstvo pravočasno opozoriti na to nevarnost, je diejal poslanec, kajti priro-dozmanstvo nima vedno sporednih smotrov s človeškim življ enjem ... i Vlomilec padel z dimnika V Jeni Je policija zasledovaiVa dva vforoS-oa, kij so ju ljudje zasačiti pri nekem vlomu. Medtem ko eo stražniki eneca tatu prijeM. je drugi pobegni na streho ter je od tam splezal po iestvah na bližnji dimnik, mi-sieč, da se bo s tem rešil. Ko je prišel na vrh dimnika, se je začel slačiti, obleko pa je vrgel na cesto. Policija ie poklicala na pomoč gasilce, ki so naperili na vlomilca curke hladne vode. Razpeli so tinti reševalno ponjav« misleč, da ee je bo možakar poslužil v obramid svojega življenja Toda namesto da M skoči v ponjavo, se je hotol izmuzniti zopet na streho. Pri tem se mu je spodrsnilo in je treščil s hiše na zemljo. Obležal je s hudimi zunanjimi in notranjimi poškodbami. Pet milijonov Angležev se bo preselilo Posebna angleška komisija študira zdaj velikopotezen, a nič manj težaven načrt, kakor bi pet mfflttjonov Angležev preselili iz velemest v sto noviih manjših mest, katere pa bo treba šele zgraditi. Nameravajo zgraditi mesta po 50.000 prebivalcev. Načrt za preselitev je izdelala »Komisija za sto novih mest«, ki je tudi določila, kjer naj stoje nove naselbine 76 jih ho na Angleškem, 15 na Škotskem, 9 v Walesu. Od novih naselbin bo 35 pristaniških mest Kadar bodo mesta zgrajena, bo London izgubil dva milijona prebivalcev, ostanek naseljencev pa bodo dala ostala angleška mesta, Škotska in Wales. Uboj med vegetarijci V Bacsanu pri Chateau Thierryju v Franciji imajo že dvajset let kolonijo vegetarij-cev. Zadnie dni s® ie odigral v tej, sicer idilični in miroljubni koloniji uboj. ki je razburil vse njene prebivalce. Jugoslovan Dragoljub Ilič, star 34 let, se je zaljubil v sestro nekega Godeča, ki je veljal v koloniji vegetarljcev za patriarha in ije Godeča ubil, ker se je ta upiral možitvi svoje sestre z Bičem. Ilič je sam ;*> kazal policiji, kje je zakopal svojo žrtev. Pri tem se .je tudi razkrilo, da se je Godec prav za prav pisal Labat in da je bil nekoč prej kaznovan zaradi nravstvenega prestopka. Na grškem dvoru pričakujejo veselega dogodka Princesa Friderika, soproga grškega prestolonaslednika Pavla se čuti mater in to rodila predvidoma v začetku novembra. Princesina poroka je bila letos v januarju. Strela ubila šest ljudi Zadmje dni so hrumele nad ozemljem Moravske in Slovaške hude nevihte. Šest ljudi, ki eo iskali v viharju zavetja pod nekimi drevesom, je ubila strela. V Mun-kačevu je padala tako debela toča, da so biM ljudje na prostem ranjeni. Boj proti suši Velika suša v letošnjem poletju je vdihnila angleškemu poljedelca TomMnsu mfsei srečno napravo, ld ga napravi j a popolnoma neodvisnega od dežja Kronanje albanskega kralja Albanski kralj Zogu I. bo svečauo kronan za vladarja svoje dežele letos 1. septembra Ta dan bodo namreč slavili desetletnico, odkar je Albanija bila proglašena za kraljevino. Nezgoda Grete Garbo V okolici Stockhclma se je prekucnil avtomobil z Greto Garbo in njenimi prijateljem, dirigentom Stokowskim. Zvezdnica in njen spremljevalec nista bila ranjena, pač pa sta se hudo prestrašila. A N E K D O T A Francoski matematik Henri Mardeuz je bil znan reševalec najbolj težavnih računov na pamet v rekordnem času. S to svojo sposobnostjo je spravil matematike cesto v veliiko zadrego. Nekoč pa se je spra/vSl nadenj mftadič, ka je misMl, da ga bo ugnali z vprašanjem: »Ali md veste povedati. kodko ije trakratt pet?« Mardauz ni pcandSljaL Dejal je: »Če prištetem vas zraven — sto pettLeseit«. Po-sitaroal so šmemovaffi nadutega mladiča »ničlo«. VSAK DAN ENA Postrešček: >K)b pa tata sobo v hotelu a-®et?< (»Ric et Rac«) S P O B T Dve zmagi Ljubljane na deželi Kombinirana enajsto ri ca našega Ugaša je v sredo zmagala nad Dravo v Ptuju s 6 : 0, včeraj pa nad Muro v Murski Soboti s 6 : 3 (2:3) Murska Sobota, 29. junija. Za gostovanje ligaškega moštva SK Ljubljane, ki sicer ni nastopilo kompletno, je vladalo med tukajšnjo športno publiko veliko zanimanje. Kljub precejšnji vročini sta obe moštvi pokazali kultiviran nogomet, v čemer je dolgo prednjačila domača Mura, kar ji je tudi upravičeno prineslo ugodnejši izid prvega polčasa. Težišče igre je bilo na desni strani domačega napada, ki ga je dobro zalagala krilska vrsta. Ne-siguren je bil le levi branilec Mokorel, pa tudi vratar ni bil preveč zbran. Od Ljubljane se je pričakovalo več kakor je pokazala, zlasti glede kombinacij-ske igre. Očitno so gostje tempo in požrtvovalnost prilagodili podeželskemu merilu, kar pa bi jim bilo prav lahko prekrižalo račune. Le uspešnim potezam Janežiča in Er. berja, ki ju je po odmoru še dobro podpiral Pepček, se mora Ljubljana zahvaliti, da se tekma ni končala s prav tesno razliko v njeno korist. Občinstvo, ki ga je bilo okoli 600, je bilo z igro zadovoljno. Namesto zadržanega sodnika g. Turka je tekmo vodil g. dr. Pla-ninšek, ki je pokazal, da je kljub daljšemu presledku še zmerom v odlični formi in je le škoda, da je šel med »upokojence«. Moštvo SK Ljubljane je na poti v Mursko Soboto v sredo popoldne v kombinirani postavi igralo proti enajstorici SK Drave iz Ptuja. Ljubljančani so z lahkoto zmagali s 6:0. Kljub veliki vročini sta obe moštvi igrali zelo živahno in je bil tudi pose t tekme prav dober. Naša udeleženca sta padla v vodo Na mednarodnem slaloma s kajaki na Isari sta Jugoslovena Malahovsky in Močnik zaradi padcev izpadla iz tekmovanja — Vsa prva mesta so zasedli Nemci Monakovo, 26. junija. Danes ob 9.30 je startal prvi tekmovalec na mednarodnem slalomu s kajaki. Proga je bila že po razlagi izredno težka, česar pa ni bilo treba niti posebej razlagati, kajti že od daleč se je videlo, da bo tekmovalcem razen znanja treba po njej tudi precej sreče. Naju je ljubeznivo »vzel v roke« vodja švicarske ekipe g. Vogt, ki nama je kot novincema razkazal vse malenkosti in naju opozoril vsaj na glavno, na kar je bilo treba paziti pri vožnji. Malahovsky je imel startno številko 15, Močnik pa številko 19. GOSPODINJA, ld varčuje denar in varuje perilo, pere le s »PERIONOM" Prvi dve tretjini sva vozila zelo dobro, saj sva dobila vsak samo po eno kazensko točko od 36 možnih. Pozabila sva nato, da je bil najtežji del proge na koncu in nisva prihranila dovolj sil, da bi vzdržala do kraja. Malahovskega so zmotili še gledalci z vpitjem, da je pozabil na vodo in se hip nato tudi že prekucnil. Nekaj kasneje je enaka usoda doletela tudi Močnika. Sicer pa tudi ostalim ni šlo bog ve kaj prida! Od 8 Švicarjev sta se plasirala samo dva, vsi ostali so šli tudi gledat pod vodo. Razen tega se je vsem poznalo, da so vajeni samo prog do 300 m. Od 5 Du-najčanov se je plasiral samo eden (Pill-wein), ostali so tudi izpadli. Madžari so si progo samo ogledali, tekmovati pa sploh niso poskusili. Od 91 tekmovalcev jih je prišlo na cilj samo 23. torej slaba četrtina. Prvih pet mest so zasedli Nemci, med njimi kot prvi Landgraf iz Zvvickaua s časom 6:08.3. Tekmovanje je trajalo do 5. popoldne in vsa ogromna množica je do kraja vztrajala ob progi. Ker je bilo mnogo padanja v vodo, je bilo tudi mnogo smeha in so sploh rekli Monakovčani, da je ta slalom v vodi silno zabavna zadeva. Po končanem tekmovanju so nekateri tekmovalci pokazali prave ekshibicije z eskimskimi čolni, v katerih so se prekuce-vali in spet postavljali pokoncu, da je bilo veselje. Najbolj zanimiv pa je bil Hoff- mann iz Ulma na vodnih smučeh, ki je izvajal na vodi vse kakor na snegu. Pokazal je celo, kako se smučar pobere, kadar se mu na mokrem primeri »pika«. Zvečer pri razglasitvi rezultatov je naš Malahovsky v imenu našega Kajak kluba »Ljubljana« podaril nemškemu savezu našo trobojnico in klubovo zastavo, oboje na prav ličnem podstavku. Švicarski vodja je pozneje povabil naše tekmovalce na slalom s kajaki ki bo v začetku septembra v Bruggu. Organizacija je bila tudi to pot prav dobra, predvsem pa smo bili tujci deležni izredne pažnje povsod, kjer smo se pokazali MOC. Ne dovolite, da ( Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravje! originalna, naravna in zdravilna je samo ena, Ona z rdečimi srcL Zdravje in užitek! Punčec izgubil London, 29. junija. Danes sta bila v Wimbledonu odigrana oba semifinala v singlih, v katerih so — kakor znano — igrali Francoz Austin, Nemec Henkel, Američan Budge in Jugoslo-ven Punčec. Svetovni prvak Budge je opravil s Pun-čecem v treh se tih brez velike težave in dokazal, da je še zmerom nedosegljiv igralec na svetu. Dvoboj se je končal s 6:2, 6:1 in 6:4 v njegovo korist. V drugi igri je Austin zmagal nad Hen-kelom prav tako v treh setih s 6:2, 6:4 in 6:0. Finale, iz katerega bo izšel neoficielni svetovni prvak, bosta igrala torej Budge in Austin. Kljub porazu se je Punčec več kakor častno uvrstil med najboljše štiri teniške igralce na svetu. V nekaj vrstah Na teniških tekmah za prvenstvo Hrvatske, ki se te dni odigravajo v Zagrebu, nastopa tudi talentirani junior ljubljanske Ilirije Boris Smerdu, ki si je že na nedavnem klubskem prvenstvu osvojil več lepih naslovov. Mladi Smerdu je tudi na tujih tleh pokazal svojo odlično formo in je v prvih igrah dozdaj porazil vse nasprotnike. Med drugim je v prvenstvu juniorjev prišel že do polfinala, ker je nad Krznar-jem z lahkoto zmagal v dveh setih 6:1 in 6:2. V finalu bo imel za nasprotnika odličnega Branoviča, ki smo ga prav tako že v Ljubljani občudovali zaradi lepe in sigurne igre. (V ostalem nam bo odlični Boris še sam kaj napisal, kako se mu je godilo v teh vročih dnevih na šalati. Op. ur.). Po dolgotrajnih pregovorih je zdaj menda dokončno urejena stvar, da bosta Beograd in Zagreb sredi julija imela veliko teniško senzacijo. Za nekaj nastopov sta namreč med kratko turnejo po Evropi angažirana trenutno najmočnejša teniška amaterja, Američana Budge in Mako, M bosta pri nas igrala proti Ptmčecu in Mi-ttču. Velika mojstra se bosta odtod vrnila naravnost v Ameriko, kjer se jima bo treba polagoma pripraviti za finale v tekmah za Davisov pokal. Tehnični referent našega pflavainega sa-veza Ivo Suste je te dni iz neznanih razlogov podal ostavko. Kdo bo njegov na>-stlednik, aa zdaj še ni mano. SK Mars. Danes od 18. dalje Igramo na ctva gola. Načelnik. Postani In ostani član Vodnikove družbe! 49 NRPOLEONOUR TR1HR LJUBEZEN Zgodovinski roman »To ni nič,« je rekel, »pogosto sem prehlajen. A naša rodbina ima krepka pljuča. Za tem ne umiramo.« Hotela se je po najkrajši poti vrniti v park. »Nu,« je rekel Napoleon, »meni pa dobro de, če sem na čistem zraku. Nikoli še nisi bila v Versail-lesu. Razkažem ti park.« Krenila sta proti terasam, mimo vseh krajev, ki so obujali spomin na slavne obiskovalce, skozi labirint, k Apolonovemu vodnjaku in k stebreniku. Marija Walewska je lahkih nog stopala ob Napoleonovem komolcu ter uravnavala svoj korak po njegovem... Ko sta se bila vzpela po širokih, samotnih stopnicah, sta obstala in uživala krasni razgled. Pogled jima je romal čez zeleno travnato preprogo, preko ribnjakov in križastega prekopa daleč tja do velikanskih dreves, ki so zaključevala park in ki je bilo videti, kakor da bi odpirala vrata proti nebu. Na njuni levici se je bleščalo Švicarsko jezerce v okviru temnih gozdov. Cesar je ogledoval to sliko skozi svoj mali daljnogled. Njegovo vladarsko mišljenje se je odzivalo temu bogastvu in tej dobro premišljeni razsežnosti. Vse je pričalo o redu, volji in moči. Postava Ludvika XIV. mu je v tem trenutku gospodovalno stopala pred oči. »Srečen je bil,« je rekel nazadnje, »imel je prednike ... Nikomur ne bi bilo prišlo na misel, da bi mu bil oporekal naslov. Zato je bil vzlic svojemu povprečnemu razumu velik vladar — samo po svojem vztrajnem delu in dostojanstvenem nastopanju ... Jaz pa ... ki imam morebiti desetkrat toliko zmožnosti kakon on, se konec koncev ne morem zanesti, da bi pustil v zgodovini brazdo, enako njegovL Zmage in osvojitve so minljive. Važnejše je, da ustvarjaš nove reči.« Nadaljevala sta izprehod. Oba sta molčala. Slišati je bil samo šum njunih korakov po pesku, klicanje tiče v in tiho šelestenje listja. Samota, ki ju je obdajala, je bila še presunljivejša ob misli na knežje ljudi, ki so jo oživljali v minulih dneh. Dolgi izprehod je Marijo Walewsko utrujal. Vkljub rezkemu zraku so ji lica bledela. Zato sta sedla na klop v dolbini, ki je bila umetno zarezana v zelenikovo seč. Solnce je bilo vendar že predrlo meglo, in njegovi mlačni žarki so ju božali. Napoleon je rahlo stiskal komolec Marije Wa-lewske k sebi. Namenil se je bil, da ji v tem trenutku nekaj pove, kar jo bo gotovo bolelo, česar ji pa ni mogel dalj zamolčevati. »Marie, mislim, da se morava za nekaj tednov ločiti; morda celo za nekaj mesecev.« »Ločiti!?« Prestrašena je zastrmela vanj, kakor otrok, ki stopi v temno klet. Zelo mu je bila vdana, a tega ni pričakovala. To je bilo zanjo strašno razočara- nje. »Ločiti se?« »Biti morava pametna. Nadvojvodinja pride. Mnogoštevilni zlohotneži, ki naju obdajajo, bi jo kmalu poučili o najinem razmerju, ako bi bila ti ob njenem prihodu v Parizu. Posebno tvoja nosečnost bi ji utegnila biti v spotiko. Premisli, kaj bi pomenilo takšno odkritje tik po poroki za hčer cesarja Franca. Nikoli mi ne bi odpustila te žalitve. Najino zvezo narekuje politika. In tvoja navzočnost bi vplivala na vse moje politične račune.« Odvrnila se je, da ne bi videl brezupnega izraza na njenem obličju, in tiho dejala: »Storiti hočem, kar želite, Napoleon...« »Lahko bi napravila takole. Cez nekaj dni odpo-tuješ s svojo svakinjo in bratom kam v kopališče: Plombieres, v Aix ali v Baden, kakor te je volja. Tam ostaneš, dokler ne bo porod za teboj. In ko mi podariš lepega fantka — le pazi, da bo fant,« je smeje se dodal — »se vrneš v Pariz, kjer ti pripravim veliko lepši in bogatejši dom, nego ga imaš v Houssayevi ulici. Imela boš vse, kar si more ženska želeti.« »če sem pri vas,« je rekla, »mi ni vsega drugega nič mar.« Nato je utihnila. Misli so se ji podile po glavi. Razumela je, da se mora iz spodobnosti odstraniti. A kako samotno ji bo v tujem mestu, ko bo Napoleon stopal z nadvojvodinjo pred oltar, ki je postavljen v louvrski galeriji! Prizadevala si je, da bi zatajila skrivaj tleče lju-ije, ki se ga je sramovala. Toda zaman. Srce Urejuje Davorin Ravljen. •— Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno ji je drevenelo in grenkoba ga je zalivala. Sredi te zmedenosti jo je obšla misel: »Ako vam ni nevšečno, bi utegnilo biti zame najbolje doma v ,Walewicah. Poklicala bi mater k sebi, da bi mi pomagala v moji težki uri. In moj otrok« — obotavljala se je — »bi se tako rodil na Poljskem. Tudi za grofa potem sramota ne bi bila tako očitna.« »Stori, kakor te je volja. Da si le ti zadovoljna, meni je vse prav. — Sicer je pa tvoja misel izvrstna. Pojdi v Walewice. Ni brez pomena, da se rodi moj sin na Poljskem, ko je poklican za vladarja Poljakov.« In spet jo je objeL Žalostno se mu je nasmehnila. Gotovo da, ljubil jo je. To je dobro vedela. Hotel je, da bi bila srečna. Vendar, ali jo je mogel ta zmagovalec braniti razočaranja in gorja? Kako svetlo se ji je zdelo življenje še pred nekaj meseci, in kako motno in brez toplote je bilo zdaj vkljub njegovi sijajni obljubi! ... Cesar je molčal. Sočutje ga je prevzemalo ob misli na to krasno, čisto ženo, ki se je vdajala v vse, ki se je bila zaradi njega vsega odrekla in ki si je moral za nekaj časa ločiti od nje, ker je tako terjala njegova pot navzgor. To je edina ženska, ki me je kdaj ljubila, je čutil sam pri sebi. Obrnil se je k nji in se zavzel, ko jo je videl mahoma mirno, sproščeno, da, skoraj veselo... Prav ta trenutek je bila začutila, kako se je pod njenim srcem prvič zganil Napoleonov otrok. tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi y Ljubljani.