KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 89 DVE POROČILI IZ LETA 1929 O NEMŠKI MANJŠINI V SLOVENIJI TONE ZORN I Med dokumenti, ki omogočajo spoznavanje položaja nemške manjšine v Sloveniji v ča- su med obema svetovnima vojnama, sta tudi ; obsežni poročili velikih županov ljubljanske j in mariborske oblasti iz marca leta 1929. Iz- j delani sta bili po naročilu jugoslovanskega i notranjega ministrstva po prepovedi delova- ' nja Političnega in gospodarskega društva za ' Nemce v Sloveniji (društvo je bilo prepo- vedano februarja tega leta). Oba dokumenta, ki ju na tem mestu v glavnem povzemamo, hrani arhiv Inštituta za narodnostna vpra- j sanja v Ljubljani. Oba dokumenta pri cenitvi števila pri nas i živečih Nemcev izhajata iz podatkov jugo- ; slovanskega ljudskega štetja leta 1921. Zani- j mivo pa je, da veliki župan ljubljanske ob- i lasti opozarja, da je bilo leta 1921 »pri ofi- cii,elnem štetju« našteto v Ljubljani 1700 Nemcev, medtem naj^ bi jih bilo po »cenitvi ljubljanskega policijskega ravnatelja do 2500«; med njimi so »inozemci v večini, tako da število domačih Nemcev ne dosega čez 1000«. Za območje mariborske oblasti je ! v poročilu izraženo mnenje, da so leta 1921 i našteli 23.670 pripadnikov nemške manjšine, ! od tega po večini v Mariboru, Ptuju, Celju, \ Apaški kotlini, Prekmurju in v še nekaterih , občinah zgornje dravsike doline. Veliki župan je poudarjal, da so zajeti v to število poleg pravih Nemcev, »to je onih, ki pripadajo nem- i ški narodnosti po krvi«, tudi tisti, »ki so se pod , vplivom raznih okoliščin povodom ljudske- j ga štetja vpisali za Nemce«. Med te »okoli- ; ščine« je naštel nemški pritisik pred letom i 1918, tako da so se leta 1921 mnogi »gospo- darsiko šibki politično odvisni Slovenci dali i zavesti od oportunističnih razlogov do tega, da so se pri ljudskem štetju vpisali za Nem- ce«. Zato je tudi leta 1921 ugotovljeno število Nemcev »skoro gotovo previsoko«. Po naka- zanem kriteriju je veliki župan razdelil šta- jersko nemštvo na tri kategorije. Prvo naj bi predstavljali »pravi Nemci in stari germa- niziranci». Teh naj bi bilo 8300, od tega 2500 v Apaški kotlini, 1800 v Prekmurju, ostalih 4000 pa v omenjenih treh mestih in drugih krajih. V drugi kategoriji naj bi bilo 10.000 ponemčencev v prvi ali v drugi generaciji, zadnjo kategorijo pa naj bi predstavljalo 5000 Slovencev, ki »so se (leta 1921 op.) vpi- sali za Nemce«. Obe poročili, ljubljansko in mariborsko, žal nista izdelani po enotnih merilih, zato podatki, ki jih povzemamo, niso v celoti us- kladeni. Iz njih je videti, da so znašali na območju ljubljanske oblasti izdatki za vzdr- ževanje nemških manjšinskih šol v letih 1927—1928 nekaj več kot 180.000 din. Ti iz- datki so se krili iz ddklad in naklad na dr- žavne davke ter iz samostojnih občinskih davščin. V celoti je bilo v tem času na ob- močju ljubljanske oblasti 13 nemških manj- šinskih šol, od tega na območju kočevskega okraja v Onëku, Ovčjaku, Rajhenau, Spod- njem logu, Starem bregu, Grčaricah, Podlo- gu in Verdrengu. Posebna dvorazredna nem- ška šola je bila tudi v Ljubljani (ustanovlje- na je bila 9. februarja 1919 ter imela 4 dek- liške in 3 deške razrede). Zaradi pomanjka- nja učencev je bila ljubljanska šola 4. ok- tobra leta 1921 skrčena na vsega pet raz- redov, do leta 1925 pa je to število padlo na 2 razreda z 32 učenkami in učenci. V času priprave poročila velikega župana ljubljan- ske oblasti je imela šola v dveh razredih 42 učencev, nastanjena pa je bila v poslopju druge mestne deške osnovne šole na Zoisovi cesti. Ljubljanska občina je šolo (»kakor vse 90 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 svoje osnovne in meščanske šole«) brezplač- no oskrbovala s kurjavo, razsvetljavo in vo- do. Sola je bila z učili dobro založena, »pred- njačila pa je vsem ostalim šolam v Ljubljani glede samoučil«. Poleg naštetih je bilo na območju ljub- ljanske oblasti še 19 šol z nemškimi vzpo- rednicami. Poročilo našteva kraje s takimi šolami. Na območju kočevskega okraja so bile take šole v Kočevju (6 vzporednic). Ko- čevski Reki fpo en nemški in slovenski raz- red), trirazrednica v Koprivniku, šola v Li- voldu je imela nemške in slovenske vzpo- rednice, trirazrednici v Mozlju in Starem lo- gu sta imeli po dva nemška razreda, enalko število tudi petrazrednica v Stari cerkvi, medtem ko je imela dvorazredna osnovna šola v Stalcerjih po eno nemško in sloven- sko vzporednico. Dalje sta bili v Vrčicah in Planini (črno- maljski okraj) po dve nemški vzporednici na tamkajšnjih enorazrednicah. Nemščino so poučevali še na osnovni šoli v Maverlenu po tri ure teden.s:ko. V Crmošnjicah, Lazah, Po- ljanah, Podstenicah, Smuki, Doljnji Topli re- bri in v Stalah (novomeški okraj) so imeli po poročilu utrakvistični pouk. Zunaj šir- šega kočevskega območja sta bili dve nemški vzporednici še na Gorenjskem, na jeseniški osnovni šoli. Poročilo poudarja, da je na nemških in utrakvističnih šolah poučevalo »dosti učiteljev nemške narodnosti in da se za pouk uporabljajo razne nemške šolske knjige«. Poglejmo še, kakšno je bilo stanje manj- šinjskega šolstva na območju mariborske ob- lasti. Tu so imeli v šolskem letu 1928/29 na 12 šolah 15 nemških razredov s 603 učenci. Stroški za te razrede so v šolskem letu 1927/ 28 znašali 129.073 din, v prihodnjem šol- skem letu pa je ta vsota znašala 173.281 din. Nadrobnejši podatki po posameznih okrajih dajejo naslednjo sliko: v Mariboru sta bila na drugi deški in na četrti dekliški šoli po dva nemška razreda s 56 oziroma 59 učen- kami in učenci. Na območju okraja Maribor — levi breg je imela šentiljska šola 5 nem- ških razredov s 154 učenci. Ljutomerski ok- raj: deška in dekliška šola v Apačah sta imeli po dva nemška razreda s 66 učenkami oziroma učenci; v Lokavcu je bil en nemški razred z 42 učenci in v Stogovcih trije raz- redi s 142 učenci. V okraju Murska Sobota je bilo več nemških razredov, ter v Fikšincih in Kramarevcih (po en razred). Drugo področje, ki se ga poročili dotikata, se je nanašalo na nemški manjšinski tisk pri nas. Poročilo velikega župana ljubljanske ob- lasti pravi, da izhajajo na njegovem območju štirje listi v nemškem jeziku (šlo je za lista Gottscheeor Zeitung in Neue Montags Presse, medtem ko ostalih dveh listov nismo mogli ugotoviti). Poročilo pravi, da za »majhno število Nemcev ti listi popolnoma zadoščajo, zlasti, ker prihajajo sem razni inozemski li- sti, kakor na primer Neue Freie Presse, Reichpost, Grazer Tagespost, Grazer Volks- blatt in drugi, poleg tega pa mnogovrstne nemške revije, ilustrovani, modni in humori- stični listi«. Nemški tisik, ki je izhajal na ob- močju ljubljanskega velikega župana se je fi- nanciral z naročnino, poleg tega pa še iz dru- gih virov, katerih »izvor se ne more povsod ugotoviti. Tako na primer poroča sreski glavar v Kočevju, da dobiva Gottscheer Zeitung po- leg drugih zasebnih podixir tudi podpore kočevskih rojakov iz Amerike«. O listu Neue Montags Presse (list je začel izhajati leta 1929 op.) pa veliki župan piše, da ga »ka- kor se sodi, podpirajo nemški gospodarski krogi v Liubljani. med njimi tudi banka Kreditni zavod za trgovino in industrijo«. Na območju mariborske oblasti pa so iz- hajali naslednji nemški listi: Deutsche Zei- tung v Celiu in Mariborer Zeitung ter Volks- stimme v Mariboru. Za prvi list v poročilu beremo, da je manjšinski časnik, medtem ko je drugi v slovenskih rokah ter ga izda- ja konzorcij Mariborske tiskarne d. d. Zad- nji list je izdajal konzorcij nekdanje avstrij- ske socialne demokracije. Iz poročila tudi iz- vemo za naklado vseh treh listov: Deutsche Zeitung 2000 izvodov, Mariborer Zeitung 4500 ter Volksstimme 2000. Tretji odgovor obeh velikih županov na vprašanje notrajnega ministrstva se je na- našal na finančna in gospodarska podjetja nemške manjšine pri nas. Po poročilu je bil na denarnem področju na območju ljub- ljanske oblasti na prvem mestu Kreditni za- vod za trgovino in industrijo v Ljubljani; zavod je bil preko Agrarne banke v Beogra- du tesno naslonjen na dunajski Kredit-An- stalt. Njegova delniška glavnica je znašala po bilanci za leto 1927 12,500.000 din, rezervni fond 11,149.000 din in vloge 379,595.702 din. V upravi banke so bili zastopani talko Nem- ci kot Slovenci, vendar pa so bili Nemci »od- ločilen faktor«. Posebej zanimivi pa so po- datki o nemških denarnih zavodih na ko- čevskem območju. Med njimi je bila najmoč- nejša Kočevska mestna hranilnica. O njej iz poročila izvemo, da so v njeni upravi tudi Slovenci, leta 1926 pa je postala posojilnica nesolventna, ker je nalagala preveč denarja v nekdanjo MeI^kantilno banko v Kočevju (slednja je prišla v konkurz); leta 1928 sana- cija Kočveske mestne hranilnice in posojilni- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 91 ce še ni bila (končana. Drugo denarno pod- jetje v Kočevju je bila tamkajšnja Hranil- nica in posojilnica, zadruga z naiomejeno za- vezo, v času priprave poročila najmočnejši denarni zavod Kočevarjev. Stel je 400 čla- nov s 530 deleži po deset dinarjev ter imel 70.000 din rezervnega, 20.000 pokojninskega ter 10.000 din rizičnega fonda. Hranilne ivlo- ge so znašale 12.850 din, čisti dobiček 79.000 din ter denarni ipromet leta 1928 144 milijo- nov dinarjev. Poleg tega so Kočevarji imeli še štiri hranilnice in posojilnice z omejeno zavezo v Kočevski Reiki, Starem in Spod- njem logu, Stari cerkvi in Crmošnjicah. Bi- le so zgolj lokalnega pomena s poprečno 800.000 do 1,000.000 dinarjev letnega prome- ta. V poročilu velikega župana najdemo pri- pombo, da naštete hranilnice in posojilnice »kot denarni zavodi za splošno korist ne pri- dejo v poštev«. Poročilo še navaja, da je imela hranilnica in posojilnica v Kočevski Reki 129 članov s 132 deleži (stanje vlog 452.000 din). Starem logu 159 članov s 318 deleži (508.000 din vlog), Spodnjem logu 47 članov s 33 deleži (142.000 din vlog), v Stari cerkvi 1S7 članov s 195 deleži. (957.000 din vlog). Poleg tega so imeli kočevarsiki Nemci svojo podružnico Kmetijske družbe za Slovenijo s 60 rednimi in 700 podpornimi člani; namen družbe je bil pospeševati kmetijsko gospo- darstvo s preskrbovanjem plemenske živi- ne, umetnih gnojil, semen in poljedelskega orodja. Zanimiva je sodba velikega župana o zna- čaju nemškega kapitala na Slovenskem. Pra- vi, da so bila do leta 1918 industrijska in tr- govska podjetja na območju ljubljanske ob- lasti po večini v nemških rdkah. Nacionali- zacija (tj. prehod v slovenske roke) po tem letu ni dosegla nameravanega uspeha. Tako so se večja industrijska podjetja, osnovana kot delniške družbe, sicer res na videz »na- cionalizirala«, ko je prenehala zapora nad delnicami, vendar jih je nemški kapital zno- v^a pokupil. Za Trboveljsko premogokopno družbo poročilo opozarja, da je družba sicer v rokah francoskega kapitala, vendar so vsi vo- dilni uslužbenci Nemci. Podobno velja tudi za Kranjsko industrijsiko družbo, v kateri so vo- dilni uslužbenci enako Nemci. Za ljubljansko pivovarno Union iz ;poročila izvemo, da »se je celo okrepila in vsrkala vase še tiste pi- vovarne, ki so bile pred prvo svetovno vojno v slovenskih rokah«; tako je sedaj vsa pivo- varniška industrija v nemških rokah. Veliki župan je pisal, da podjetja, ki niso bila us- tanovljena na podlagi delnic, sploh niso bila nacionalizirana, ampak so jih obdržali bivši nemški lastniki. Kot taka podjetja poročilo omenja tekstilni tovarni v Tržiču in Litiji, cementarno v Mojstrani, slaminkarske ob- rate v Domžalah. Med nemškimi denarnimi zavodi v Mari- boru poročilo tamkajšnjega velikega župa- na stavlja Mariborski kreditni zavod z 8 do 10 milijoni vloženega kapitala na prvo me- sto. Vlagatelji so bili večinoma Nemci. O poslovanju zavoda izvemo, da »deluje jalko dobro, vestno in korektno«. Poleg tega je bi- la v nemških rokah (različne provenience op.) večina mariborsike industrije, veletrgovin in obrti. Med zasebnimi nemškimi obrati poro- čilo omenia paromlina Franz Ludwig in sin, ter Karl Scherbaum in sin, usniame! Hermann Berg, Viljem Freundt. N. Halbärth in J. Hoffmann, pivovarno Tscheligi (spisek v po- ročilu ni dokončen). V Ptuju so bila po poro- čilu v rokah nemškega kapitala Ptujsko predujmno društvo ter društvi Vereinhaus in Landwirtschaftlicher Verein. Prvo je bi- lo registrirano kot zadruga z neomejeno za- vezo; rezervni sklad društva je konec leta 1928 znašal 549.225 din. Izvemo tudi, da »za- druga posluje jako dobro, njen denarni pro- met je razmeroma zelo visok«. Društvo Ve- reinshaus je štelo kakih 70 članov, bilo pa je tudi lastnik poslopja, vrednega okoli 1,500.000 din. Dohodki od hiše so letno zna- šali kalkih 21.000 din, vendar pa je imelo po drugi strani društvo okoli 30.000 din dolga. O delovanju društva iz poročila izvemo, da je njegova dejavnost omejena na oskrbovanje in uporabljanje« omenjenega poslopja. Društ- vo Landwirtschaftlicher Verein je štelo 25 čla- nov ter se je v glavnem ukvarjalo s sadjar- stvom. Društvo je bilo lastnik posestva, vrednega kakih 30.000 dinarjev. V Celju so bili Nemci lastniki več »procvitajočih« in- dustrijskih, obrtnih in trgovskih podjetij. Poročilo omenja naslednja podjetja: tovarno emajliranega iposodja Adolf Western dd. (30 milijonov obratnega kapitala), Daniela Ra- kusche veletrgovino z železnino (25 milijo- nov), celjski mestni mlin, katerega lastnika sta bila brata Rakuscha (10 milijonov), go- stilničarja in mesarja Franca Rebevška (2,5 milijona), trgovino s kolonijalnim blagom Gustava Steigerja, (2,5 milijona), trgovino z usnjem Ivana Jellenza (1 milijon) ter ope- karno Ungerja Ullmanna (1 milijon obrat- nega kapitala). Poleg tega je bilo na ob- močju celjskega okraja še 23 »dobro situi- lanih« nemških obrtnikov in trgovcev. Ve- liki župan v poročilu dodaja, da Nemci na tem področju nimajo svojih bank, pač pa imajo Hranilno in posojilno društvo z ne- omejeno zavezo v Celju. Društvo je štelo 600 članov s 747 deleži v skupnem znesku 92 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 9.752 dinarjev. Po bilanci iz leta 1928 je za- druga imela 147.955 din čistega dobička, medtem ko je dohodek iz nepremičnin zna- šal 25.082 din. — V ljutomerskem okraju je imel veleposestvo Julius Meinl; površina po- sestva v Cmcih je znašala kakih 100 ha po- vršine, na kateri so gojili okoli 70 glav ži- vine. Posestvo je imelo lastno elektrarno s sedežem preko Mure na avstrijski strani; odvečno energijo je elektrarna oddajala za- družni elektrarni v Apačah za oskrbo Apač in bližnjih Lutvercev. Tako kot v Celju je imela nemška manjšina svojo hranilnico in posojilnico tudi v Apačah, ki je s svojim prometom obsegala celotno Apaško kotlino ter bližnjo Ščavnico. Konec leta 1928 je hra- nilnica imela 228 članov, 1,925.761 din do- hodkov ter 1,889,922 din izdatkov. Hranil- nica je bila članica Zadružne zveze iz Celja. Na območju konjiškega okraja sta bili dve nemški kreditni zadrugi. Prva je bua Hra- nilno Ln posojilno društvo v Konjicah s po- polnoma nemškim vodstvom. Deleži so zna- šali po 870 din, rezervni kapital 6306 din in stanje vlog 391.698 dinarjev; število članov je bilo 156. Druga zadruga pa je bila Hra- nilnica in posojilnica v Ločah s pretežno nemškim vodstvom. Deleži so znašali po 750 din, rezervni sklad 7.357 din in hranilne vloge 1,471.557 dinarjev. Število članov je bilo 27. Poročilo pravi, da bilančne številke kažejo, da je »delovanje obeh kreditnih za- vodov zelo živahno«. Žal v ohranjenem gradivu župana ljub- ljanske oblasti manjka priloga z nadrobnim seznamom nemških društev na območju nek- danje Kranjske, tako da se moramo omejiti na najvažnejša. Leta 1927 je bila ustanov- ljena Zveza kočevskih prostovoljnih društev, ki je združevala vsa kočevska gasilska druš- tva. Poročilo pravi, da je veliki župan odob- ril ustanovitev Zveze, ker je po njegovem šlo za humanitarno^ zvezo, »čeprav obstoji v Ljubljani Jugoslovanska gasilska zveza, pri kateri so včlanjena razen kočevskih skoro vsa gasilska društva v Sloveniji. Zveza in pridružena društva imajo pravila v sloven- skem jeziku, sicer pa se jim dopušča popol- na avtonomija«. Citalniško društvo v Kočev- ju je imelo kakih 6000 knjig, dobljenih iz Avstrije in Nemčije. Se pred tem pa je ob- stajal Leseverein, ki pa je bil razpuščen ter knjige tega društva shranjene na kočevski gimnaziji. O kočevskem pevskem društvu (Gottscheer Gesangsverein) izvemo, da je imelo 64 članov, njegov namen pa je bil go- jenje nemške pesmi. Veliki župan je poro- čal, da je društvo »že ponovno nastopalo na način, ki ni v skladu z našimi interesi«. Ta- ko so »8. junija 1926 šli njegovi člani na izlet v Celovec, Št. Vid in Rožek na Koroškem, kjer so jim avstrijski Nemci pripravili ma- nifestacije. Pri tem so baje celo bUe de- monstracije proti naši kraljevini ter so bi- li nekateri društveni člani celo ovadeni so- dišču«. Delovanje društva je bilo zato začas- no prepovedano ter dovoljeno šele, ko je so- dišče ustavilo postopek. Društvo je tudi pri- rejalo izlete v okolico Kočevja z namenom, da goji narodno zavest. V društvu se je tudi prepevala »takozvana« kočevarskahimna »Die Wacht am Kulpa«, sestavljena na podlagi znane pesmi »Die Wacht am Rheim«. Pesem je veliki župan sicer prepovedal, vendar se je še naprej prepevala podobna pesem. Če- trto društvo v Kočevju je bilo Kočevsko športno društvo s telovadnim odsekom; dru- štvo je imelo 70 članov: 20 telovadcev, 30 mladincev ter 20 otrok. O usmeritvi društva beremo, da vlada v njem »prilično isti duh, kakršen je v kočevskem pevskem zboru«. Ostala nemšika društva so bila v Ljublja- ni. Športnega značaja je bilo Ljubljansko ja- halno društvo (pred tem Laibacher Reit- schul verein) z 22 člani. Društvo je imelo last- no jahalnico z zemljiščem. Drugo športno druš- tvo je bilo ljubljansko drsalno društvo (Lai- bacher Eislauf verein). Tako kot jahalno društvo se je tudi to omejevalo na upravlja- nje zemljišča, ki ga je imelo v lasti, in ki ga je dajalo v zakup. Društvo Schlaraffia je imelo vsega 28 članov, v glavnem Nemcev, v društvenem odboru so bili v celoti Nemci. Namen društva je bila gojitev umetnosti, 65 članov je imelo humanitarno društvo Mla- dinska skrb. Društvo je imelo v lasti dvo- nadstropno poslopje z vrtom, v katerem je vzdrževalo otroško zavetišče (del stavbe je imelo v najemu šentjakobsko gledališče). Po- leg tega je bilo več ljubljanskih Nemcev članov Društva lokostrelcev v Ljubljani ter Društva za gradnjo delavskih stanovanj. Ob zaključku poročila veliki župan ljubljansike oblasti piše, da ta »društvena organizacija Nemcem zadošča. Ponavljajo pa se od časa do časa še pritožbe, da se je odvzelo Nem- cem Kasinoverein (Kazinsko društvo) in Philharmonische Gesellschaft (Filharmonično društvo)«. Nadrobnejši pa je pregled, pripravljen za območje mariboräke oblasti. Pregled kaže, da so imeli Nemci v Mariboru sedem društev; pevski društvi Marburger Männeirgesangsve- rein, ustanovljeno leta 1846 s 50 člani, in Liedertafel iz leta 1865 s kakimi štiridese- timi člani, dalje športno društvo Rapid z ok- rog 250 člani (društvo je imelo lastno šport- no igrišče), kolesarsko društvo Marburger KRONIICA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 93 Radfahreir-klub Edelweis 1900 z 200 člani, društvo Schalaraffia Marpurghia (okrog 60 članov), lovsko družino Hubertus (30 članov) ter društvo nemških visokošolcev Vecrband deutscher Hochschüler in Maribor z okrog 50 člani. Poleg tega je bil v Mariboru močan oddelek požan.e ob.-^mbe, ki je bil skupaj z reševalnim oddelkom »ikljub temu, da se nahaja v njih večje število Slovencev, še ve- dno v nemških rokah«. Za Ptuj pregled na- vaja tri društva: Pettauer Gesangsverein s 120 rednimi in 130 podpornimi člani, druš- tvo Deutsches Heim (40 članov), ki pa v ča- su priprave poročila ni več delovalo, ter Ver- band deutscher Hochschüler (20 članov). Sre- dišče z vrsto organizacij nemške manjšine je bilo tudi Celje. Tu je bilo središče družab- nega in kulturnega življenja celjskih Nem- cev Celjske nemško pevsko društvo s 40 čla- ni. Društvena tiskarna Celje je imela 22 čla- nov; premoženje tega društva je znašalo 560.000 dinarjev. V tej tiskarni so tiskali list Deutsche Zeitung, po potrebi pa je društva tudi krilo primanjkljaj lista. Enaiko število članov kot društvo Društvena tiskarna Ce- lje je imelo še »Društvo za podpiranje nem- ško se učeče mladine v kraljevini SHS v Celju«. Društvo je bilo lastnik zemljišča, ve- likega 45 ha (zemljišče je bilo vredno 250.000 din). Athletik Sportklub Celje je štel 168 članov. Poleg naštetih je bilo v Celju še Dru- štvo za nemško sirotišnico in zaščito mla- dine (društvo je bilo v likvidaciji). Ob celj- skih društvih je veliki župan pripominjal, da se nemška »društva izogibajo javnega po- litičnega delovanja. Tudi se ni opazilo, da bi nejavljeno (= ilegalno) politično delovala«. Za ostalo Štajersko poročilo navaja na- slednja nemška društva: Männergesangsve- rein v Št. Lovrencu na Pohorju (14 članov). Športni klub v Šoštanju (18 članov), pro- stovoljna gasilska društva z 20 do 25 člani v Apačah. Žepovcih in Žibercah, Männer- gesangsverein v Konjicah (20 članov), poleg tega pa je bilo občutiti »pretežno« nemški vpliv še v gasilskih društvih v Konjicah, Lo- čah in v Vitanju. II Ob nemški manjšini je skušalo poročilo mariborskega velikega župana odgovoriti še na nekatera vprašanja madžarske manjšine v Prekmurju. Poročilo pravi, da je v vsem Prekmurju 25 šol, namenjenih Madžarom. Te šole obiskuje 1422 učencev, od tega od- padejo na murskosoboški okraj štirje razre- di z 226 učenci ter na dolnjelendavski 21 razredov s 1196 učenci. Izhajala sta tudi dva madžarska lista Muravidek v nakladi 800 iz- vodov in Nepujsag v 600 izvodih (list je v začetku leta 1929 zaradi denarnih težav pre- nehal izhajati). Poročilo dalje omenja enajst društev, ki »kot manjšinska .. . pridejo v poštev«. To so bila meščanska čitalnica v Dol. Lendavi (15 članov). Židovsko omladinsko društvo v Dolnji Lendavi (26 članov, po rodu Židov madžarske narodnosti), pevsko društvo Škr- janec v Dol. Lendavi (20 članov), gasilsko društvo v Dol. Lendavi (okoli 230 članov), prostovoljna gasilska društva v Dobrovni- ku (34 članov), Petišovcih (20 članov). Dolgi vasi (20 članov). Dolini (20 članov), Centibi (20 članov), Motvarjevcih, (27 članov), ter iz- raelitsko žensko društvo v Dol. Lendavi (60 članic). Poročilo tudi opozarja, da se v de- lovanju teh društev »dosedaj ni opažalo pro- tidržavne tendence ter se tudi v političnem oziru društva kot taka ne udejstvujejo, pač pa se v njih delovanju izraža kulturno živ- ljenje tamkajšnje madžarske manjšine«.