Georitem 7 NSL.qxd 4.2.2009 9:15 Page 1 7 ALE[ SMREKAR DRAGO KLADNIK GNOJI[^A NA LJUBLJANSKEM POLJU ANSKEM POLJU LJUBLJA GNOJI[^A N GO KLADNIK: DRA http://zalozba.zrc-sazu.si AR, ISBN 978-961-254-071-5 € ALE[ SMREK 9 2 1 6 9 8 7 5 1 7 0 4 5 12,00 GEORITEM 7 GEORITEM 7 1 2 GEORITEM 7 GNOJI[^A NA LJUBLJANSKEM POLJU Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 4 GEORITEM 7 GNOJI[^A NA LJUBLJANSKEM POLJU Ale{ Smrekar, Drago Kladnik LJUBLJANA 2008 GEORITEM 7 GNOJI[^A NA LJUBLJANSKEM POLJU Ale{ Smrekar, Drago Kladnik © 2008, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednika: Drago Kladnik, Drago Perko Recenzenta: Milan Oroèn Adami~, Irena Rejec Brancelj Kartografa: Katarina Polajnar, Franci Petek Fotografa: Ale{ Smrekar, Janez Su{in Prevajalec: Donald F. Reindl Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Prelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Tiskarna Present d. o. o. Naklada: 300 izvodov Publikacija sloni na raziskovalnem projektu Kmetijstvo na vodovarstvenih obmo~jih s poudarkom na popisu gnoji{~ in gnojni~nih jam, ki ga je financirala Mestna ob~ina Ljubljana. Popisovali so geografi Andreja Konov{ek, Primò Pipan in @iga Ram{ak. Izid publikacije je podprla Mestna ob~ina Ljubljana. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 911:631.248(497.4–19) 504.5:631.862(497.4–19) SMREKAR, Ale{, 1967– Gnoji{~a na Ljubljanskem polju / Ale{ Smrekar, Drago Kladnik ; [kartografa Katarina Polajnar, Franci Petek ; fotografa Ale{ Smrekar, Janez Su{in ; prevajalec Donald F. Reindl]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2007. – (Georitem, ISSN 1855-1963 ; 7) ISBN 978-961-254-071-5 1. Kladnik, Drago, 1955– 239403520 6 GEORITEM 7 GEORITEM 7 GNOJI[^A LJUBLJANSKEM POLJU Ale{ Smrekar, Drago Kladnik © 2008, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU AVTOR Ale{ Smrekar ales.smrekar@zrc-sazu.si giam.zrc-sazu.si/ales.htm Leta 1995 je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani diplomiral iz geografije in etnologije, leta 2000 je na istem oddelku zagovarjal magistrsko delo z naslovom »Varstvo kra{kega okolja na primeru Cerkni{kega jezera«, leta 2005 pa je na Oddelku za geografijo Fakultete za humanisti~ne {tu-dije Univerze na Primorskem v Kopru zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Zavest o rabi vode kot naravnega vira«. Od leta 1995 je zaposlen na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 2005 pa vodi njegov Oddelek za varstvo okolja. Leta 2006 je bil izvoljen v naziv znanstveni sodelavec. Sprva se je ukvarjal z metodologijo ranljivosti okolja in njeno uporabo, zadnja leta pa raziskuje predvsem integralno obremenjevanje prodnih ravnin in posku{a ozave{~ati javnost o okoljskih proble-mih. Sodeluje pri {tevilnih raziskovalnih projektih in nalogah, mnoge tudi vodi. Njegova bibliografija v doma~ih in tujih publikacijah obsega ve~ kot 250 enot. AVTOR Drago Kladnik drago.kladnik@zrc-sazu.si giam.zrc-sazu.si/kladnik.htm Leta 1979 je diplomiral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani iz geografije in zgodovine, leta 1999 je na Interdisciplinarnem podi-plomskem {tudiju prostorskega in urbanisti~nega planiranja, organiziranem na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo, zagovarjal magistrsko delo z naslovom »Leksikon geografije podeèlja v lu~i prostorskega planiranja«, leta 2007 pa doktoriral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z zagovorom disertacije »Tuja zemljepisna imena v slovenskem jeziku; razvojni vidiki in problematika njihove rabe«. Od leta 1979 dela na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2007 je bil izvoljen v naziv vi{ji znanstveni sodelavec. Sprva je bila njegova raziskovalna usmeritev agrarna geografija, znotraj nje pa problematiki rabe tal in me{anih delavsko-kme~kih gospodinjstev. V zadnjem ~asu se temeljiteje ukvarja z zemljepisni-mi imeni in izrazi, regionalizacijami, varstvom geografskega okolja in pripravo temeljnih geografskih knjìnih del. Njegova bibliografija v doma~ih in tujih publikacijah obsega ve~ kot 800 enot. 7 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik GEORITEM 7 GNOJI[^A NA LJUBLJANSKEM POLJU Ale{ Smrekar, Drago Kladnik © 2008, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU IZDAJATELJ Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU gi@zrc-sazu.si giam.zrc-sazu.si In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico in zemljepisni muzej ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regionalni razvoj. 8 GEORITEM 7 GEORITEM 7 GNOJI[^A LJUBLJANSKEM POLJU Ale{ Smrekar, Drago Kladnik UDK: 911:631.86(497.4Lj. polje) 631.86:504.5(497.4Lj. polje) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Bogate zaloge podtalnice na Ljubljanskem polju, ocenjene na 100 milijonov m3, so naravni vir regionalnega pomena. Odlok o varstvu virov pitne vode je vodovarstveno obmo~je razdelil na tri varstvene pasove virov pitne vode. Obmo~je obremenjujejo {tevilne dejavnosti, med katerimi je zaradi slabe-ga nadzora problemati~no zlasti kmetijstvo. Ve~ina kmetov se ukvarja s tradicionalno ìvinorejo, predvsem govedorejo. Med evidentiranimi 155 hlevi jih je bilo kar 134 ali 86,5 % opremljenih samo z lo~enim zbiranjem gnoja z nastiljem in gnojnice. Med njimi jih je bila skoraj polovica v drugem varstvenem pasu virov pitne vode. Sodobnej{i na~in kmetovanja spremlja zbiranje ìvinskih gnojil z gnojevko, kar se pojavlja na 21 kmetijah. Skupno je bilo na kmetijah registriranih 307 gnojnih objektov, od tega 151 gnoji{~ in 156 gnojni~nih jam. Leta 2002 je prevladoval tradicionalni na~in skladi{~enja ìvinskih gnojil z gnoji{~i nad gnojni~nimi jamami. Rezultati anketiranja so pokazali, da je bilo kar 110 gnoji{~ urejenih. Delno urejenih jih je bilo 18, neurejenih pa 23. Posebej pozorni smo namenili 9 najbolj neurejenim gnoji{~em, ki niso imela niti betoniranega dna niti oboda, tako da je gnojnica pronicala neposredno v prst in naprej v podtalnico. Popisni podatki, torej izjave popisanih kmetov o urejenosti gnojni~nih jam, so pokazali, da naj bi bilo ve~ kot tri ~etrtine objektov urejenih in samo 8 naj bi jih bilo vodoprepustnih; dejansko stanje je seveda slab{e. Ve~je zgostitve problemati~nih gnoji{~ smo zaznali zlasti v drugem varstvenem pasu ~rpali{~a Hrastje, kar zaradi njegove dolvodne lege ob sorazmerno majhni globini gladine podtalnice ni ugodno. Velikost gnoji{~ in gnojni~nih jam je zelo pomembna tudi zaradi ustreznega ravnanja z ìvinskimi gnojili. Med vsemi gnojnimi objekti sta skoraj dve tretjini imeli primerno kapaciteto. Gnojni objekti so bili le izjemoma pokriti, tako da so ob okrog 1400 mm letnih padavin njihove è tako premajhne kapacitete {e manj ustrezne. KLJU^NE BESEDE geografija, Slovenija, Ljubljana, Ljubljansko polje, gnoji{~e, gnojni~na jama, gnoj, podtalnica, vodni vir, vodovarstveno obmo~je, varstveni pas, kmetijstvo, okolje 9 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik GEORITEM 7 GNOJI[^A NA LJUBLJANSKEM POLJU Ale{ Smrekar, Drago Kladnik UDC: 911:631.86(497.4Lj. polje) 631.86:504.5(497.4Lj. polje) COBISS: 2.01 ABSTRACT Manure Piles in the Ljubljana Plain The extensive groundwater reserves in the Ljubljana Plain, estimated at 100 million m3, represent a natural resource of regional significance. The Decree on the Protection of Sources of Drinking Water divides this water protection area into three drinking-water protection zones. The area is exposed to possible pollution by many activities, among which agriculture is especially problematic because it is not supervised strictly enough. The majority of farms are engaged in traditional animal hus-bandry, of which cattle breeding dominates. Among 155 registered barns, a full 134 or 86.5% only had separate manure collection for bedding and liquid manure. Nearly half of these were in the second drinking-water protection zone. Modern agriculture includes the collection of manure as liquid manure, which takes place on 21 farms. Altogether these farms included 307 registered manure-collection structures: 151 manure piles and 156 liquid manure pits. In 2002 the traditional method of storing manure in manure piles above manure pits predominated. Surveys indicated that 110 of these manure piles were in storage basins, 18 were in partial basins, and 23 were open. Special attention was called to nine of the most open manure piles, which lacked both concrete slabs and walls, so that the liquid manure could seep directly into the soil and then into the groundwater. Farm cen-sus data on manure pit construction indicated that more than three-fourths of these structures were fully enclosed and that only 8 were water permeable; of course, the actual situation is worse. A greater concentration of problematic manure piles was especially determined in the second protection zone of the Hrastje pumping station, which is unfavorable because of its downstream location and the relatively shallow groundwater depth. The size of the manure piles and liquid manure pits is also very important with regard to proper manure management. Nearly two-thirds of these structures had an adequate capacity. Most of these manure-collection structures were uncovered; annual pre-cipitation of approximately 1,400 mm/m2 makes their insufficient capacities even less appropriate. KEY WORDS geography, Slovenia, Ljubljana, Ljubljansko polje, dunghill, manure pit, manure pile, groundwater, water source, water protection area, agriculture, environment 10 GEORITEM 7 Vsebina 1 Uvod ........................................................................................................................................................................................ 13 1.1 Namen in cilji ...................................................................................................................................................... 14 1.2 Izbor preu~evanega obmo~ja in njegove glavne zna~ilnosti .................................. 15 1.3 Zna~ilnosti podtalnice na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja .......................................................................................................................................... 20 1.4 Kmetijstvo in mesto ...................................................................................................................................... 22 2 Zakonska regulativa .................................................................................................................................................. 28 3 Metode dela ...................................................................................................................................................................... 34 3.1 Pregled temeljnih izrazov .......................................................................................................................... 39 4 Zna~ilnosti kmetijske pridelave na kmetijah vodovarstvenega obmo~ja .............. 42 4.1 Socialne in socialnoekonomske zna~ilnosti ............................................................................ 43 4.2 Posestne razmere .............................................................................................................................................. 49 4.3 Temeljna obelèja kmetijske rabe tal .............................................................................................. 52 4.4 Usmerjenost kmetijske pridelave ...................................................................................................... 63 4.5 Opremljenost s kmetijsko mehanizacijo .................................................................................... 64 4.6 Tr`nost pridelave in dopolnilne dejavnosti ............................................................................ 66 4.7 Na~rti v zvezi s kmetovanjem in problematika nasledstva ...................................... 68 4.8 Okoljska problematika in perspektive ekolo{kega kmetovanja ............................ 74 4.9 Glavne zna~ilnosti ìvinoreje ................................................................................................................ 78 4.10 Gnojilna in {kropilna praksa .............................................................................................................. 84 5 Problematika popisanih gnojnih objektov na kmetijah vodovarstvenega obmo~ja .................................................................................................................................. 90 5.1 Urejenost .................................................................................................................................................................. 94 5.2 Primernost kapacitete .............................................................................................................................. 100 6 Sklep ...................................................................................................................................................................................... 107 7 Seznam virov in literature ................................................................................................................................ 109 8 Seznam slik .................................................................................................................................................................... 114 9 Seznam preglednic .................................................................................................................................................. 118 11 12 GEORITEM 7 1 Uvod @ivimo v ~asu, za katerega je zna~ilno naglo posodabljanje vseh por ~lovekove-ga ìvljenja. Napredek je o~iten tako v tehnologiji, komunikacijah, informatiki kot v kakovosti ìvljenja povpre~nega ~loveka. Tak{en, recimo mu pozitivno nastrojen razvoj, pa zaradi pretiranega izkori{~anja naravnih virov zahteva visoko ceno, ki se povratno odraà zlasti v bistveno poslab{ani kakovosti ìvljenjskega okolja. To je lahko celo tako mo~no prizadeto, da je ogroèno zdravje ljudi, ena od klju~nih vrednot sodobnega ~loveka. Zlasti v mestnih aglomeracijah se zaradi zgo{~anja najrazli~nej{ih dejavnosti pojavljajo raznovrstni navzkrìni interesi. Prizadevanja po pospe{evanju razvoja dolo~enih dejavnosti se negativno odraàjo na nekaterih drugih, s prvimi neskladnih ali celo nezdrùljivih dejavnostih. Raziskovalci se trudimo prepoznati medsebojno povezanost, soodvisnost in skladnost ter na podlagi nosilne sposobnosti okolja predvideti {e sprejemljivo stopnjo obremenjenosti dolo~enih pokrajinskih segmentov. Tak{en pristop je obi~ajen in {e posebno poglobljen pri raziskavah okoljskih razsènosti, saj se ~edalje bolj uveljavlja na~elo, da je lahko sodoben ~lovek svoboden le v primerno kakovostnem okolju. Eno od najbolj izrazitih sodobnih nasprotij je na relaciji med intenzifikacijo kmetijstva in varovanjem vodnih virov. ^eprav imajo kmetijski pridelki za prehrano ~loveka izjemen pomen, ostaja pitna voda tisto nepogre{ljivo bogastvo, brez katerega ni ìvljenja. Bolj ko se posodablja kmetijstvo, pospe{uje rast pridelkov z obilno uporabo organskih in mineralnih gnojil ter z izdatnej{o uporabo fitofarmacevtskih sredstev pove~uje stopnja za{~ite kulturnih rastlin, bolj je prizadeta kakovost za pitje primernih vodnih zalog. Pitno vodo je sicer mogo~e zagotoviti tudi s pomo~jo uporabe ~istilnih naprav, vendar je kakovostna pitna voda, ki se kopi~i v primerno ~istem vodo-nosniku, postala pravo razko{je, ki si ga lahko privo{~i le manj{i del ljudi na na{em planetu. Ljubljanska pitna voda velja za eno od bolj kakovostnih v svetovnih prestol-nicah in drugih podobno velikih mestih. Izpiranje neizrabljenega du{ika v podtalnico zaradi presèka gnojil ali ~asovno neustreznega gnojenja povzro~a pove~ane koncentracije nitratov in nitritov, gnojenje z organskimi gnojili pa tudi bakteriolo{ko onesnaènje. Poleg ploskovnega obremenjevanja okolja se pri kmetijstvu soo~amo tudi s to~kovnim obremenjevanjem, zlasti zaradi neustrezne urejenosti hlevov ter neprimerne velikosti in za{~ite gnojnih objektov pred prenikanjem {kodljivih snovi v podtalje. Prav zaradi tega smo ugotavljali, kak{no je stanje gnojnih objektov na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja; v ta namen smo jih evidentirali in popisali. Raziskavo smo izvedli leta 2002 na celotnem vodovarstvenem obmo~ju s povr{ino nekaj ve~ kot 56 km2, opredeljenem po takrat veljavnem Odloku o varstvu virov pitne vode (Uradni list SRS 13/1988). 13 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik V zadnjih nekaj letih je zlasti s sprejemom evropskega pravnega reda pri{lo do precej{njega prestrukturiranja slovenskega kmetijstva. S to ~edalje intenzivnej{o in vse bolj usmerjeno dejavnostjo se ukvarja ~edalje manj ljudi. Tako ne presene~a oce-na, da se je na obmo~ju Ljubljane od leta 2000 {tevilo aktivnih kmetij zmanj{alo za eno tretjino (Lampi~ s sodelavci 2007). Prav pregled stanja pred novodobnimi spre-membami v kmetijstvu in odnosu do okolja dokazuje, kako zelo pomembno je tovrstno poznavanje tako za razumevanje razvoja kmetijstva, s poudarkom na ìvinoreji, kot tudi odnosa kmetovalcev do okolja. 1.1 Namen in cilji K obremenjevanju podtalnice s kopi~enjem in hranjenjem iztrebkov doma~ih ìva-li v neurejenih oziroma premajhnih objektih ali celo neposredno na neza{~itenem poroznem povr{ju ter s prekomernim gnojenjem zaradi prevelikih obtèb kmetijskih zemlji{~ z ìvino, izdatno prispeva ìvinoreja. Omeniti velja tudi neustrezno gnojenje kmetijskih zemlji{~ v ~asu, ko lahko {kodljive snovi hitro prodrejo v podtalnico, saj je samo~istilna sposobnost vodonosnika zaradi po~ivanja rastlinstva v hladnem delu leta bistveno zmanj{ana. V ~asu raziskave smo podrobneje popisali gnojne objekte na takratnem vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja ter raziskali in s sodobno tehnologijo geografskih informacijskih sistemov (GIS) grafi~no prikazali njihove temeljne lastnosti. Za bolj- {e razumevanje tematike so podrobneje osvetljene tudi glavne zna~ilnosti kmetijstva na kmetijah, kjer se obravnavani gnojni objekti pojavljajo. Za uspe{no izvedbo pro-jekta smo si zastavili naslednje raziskovalne cilje: • izvesti popis vseh gnojnih objektov in pripadajo~ih kme~kih gospodarstev, • ugotoviti gnojilne navade popisanih kmetovalcev, • izpostaviti gnojne objekte, ki jih je treba nemudoma sanirati, • ugotoviti posestno sestavo popisanih kmetij ter njihove glavne socialne, gospodarske in razvojne parametre, • z analizo rezultatov popisa kmetijstva v letu 2000 (Statisti~ni urad Republike Slovenije 2002) zagotoviti soo~enje z rezultati na{ega popisa in pridobiti nekatere dodatne informacije, • temeljne zna~ilnosti preu~evanih parametrov predstaviti z besedilom, zemljevidi in grafikoni, • s sodobno ra~unalni{ko tehnologijo prostorsko interaktivno prikazati temeljne zna- ~ilnosti kmetij in njim pripadajo~ih gnojnih objektov, • predlagati oporne to~ke strategije za izbolj{anje ugotovljenih pomanjkljivosti in • prispevati k obogatitvi znanja o integralnem obremenjevanju slovenskih podtalnic in {e zlasti podtalnice Ljubljanskega polja. 14 GEORITEM 7 1.2 Izbor preu~evanega obmo~ja in njegove glavne zna~ilnosti Ljubljansko polje je 20 km dolga in do 6 km {iroka ravnina v vzhodnem delu Ljubljanske kotline (Gams 1992a in 1992b). Reka Sava ga razdvaja na dva dela, pri ~emer je v njegovem zahodnem delu {ir{i jùni del, v vzhodnem pa severni del. Kme~ka naselja so nastala na jeì nad savsko poplavno ravnico med Mednim in Zalogom na desni strani Save ter med Tacnom in Dolskim na njeni levi strani, drug niz vasi pa se je raz-vijal ob vznòju gri~ev in hribov med Mednim in Sostrim, kjer so prodnato ravnico potoki prekrili z ilovico. Osrednji deli polja, ki so skoraj brez povr{insko teko~ih voda, so dolgo ostali redko poseljeni ali sploh neposeljeni. Nekatere vasi so se postopoma spreminjale v ljubljansko primestje in predmestje, saj so na Ljubljanskem polju razmere za gradnjo bolj ugodne kot na sosednjem ilovnatem, slabo nosilnem Ljubljanskem barju. Velik del 60 km2 prostranega Ljubljanskega polja zavzema Ljubljana (Pak 1998). Obenem je Ljubljansko polje najbolj prometno obmo~je v Ljubljanski kotlini in eno od najbolj prometno pomembnih v na{i dràvi nasploh (Smrekar, Kladnik 2002). Skupna debelina holocenskih in pleistocenskih prodnih ter konglomeratnih plasti je zelo razli~na, ker je tudi predkvartarna podlaga razli~no pogreznjena. Na zahodnem AR ALE[ SMREK Slika 1: Na Ljubljanskem polju se je v znatnem delu ohranila slikovita pokrajina s prepletanjem travnikov, njiv in dreves; v ozadju [marna gora. 15 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik obrobju Ljubljanskega polja pri Mednem in Brodu so plasti pe{~enega proda in kon-glomerata debele le od 2 do 10 m. V njegovem osrednjem delu, od Spodnjih Gameljn prek Kle~ do Dravelj, je predkvartarna podlaga mo~neje pogreznjena. Kvartarne odkladnine (pesek, prod in konglomerat) so tukaj debele med 70 in 105 m. Druga poglobljena in {iroka kotanja je med Jar{kim prodom, [entjakobom ter vodarno Hrastje in @alami. Tu so prodne plasti debele med 70 in 80 m. Med Brinjem na levem bregu Save ter Zgornjo Zadobrovo in Studencem poteka od severa proti jugu visoko dvig-njena predkvartarna podlaga neprepustnih permokarbonskih sedimentov, zato so tamkaj{nje kvartarne naplavine debele le od 8 do 20 m. Na obmo~ju med Spodnjo Zadobrovo in Zalogom je permokarbonska podlaga ponovno nekoliko globlje, tako da so tam prodno-konglomeratne plasti debele ve~ kot 20 m oziroma do 40 m (Drobne 1997). Na obre~nih holocenskih terasah, ki so bile do nedavnega poplavljene, se na mladih, nerazvitih prsteh z alkalno reakcijo zve~ine {irijo travniki, po regulaciji Save in poglobitvi njene struge pa se je na njih pove~ala zastopanost njiv. Ponekod ob Savi, predvsem na obmo~ju med Tacnom in ^rnu~ami, oba bregova Save do 300 m na {iroko {e vedno pora{~ajo obre~ni gozdovi. Redek gozd se do 500 m na {iroko {iri tudi na obmo~ju Jar{kega proda. Mlaj{e würmske prodne terase so v glavnem izkr~ene, poseljene in kljub plitvi prsti spremenjene v njive. Na njih so plitve rendzine in globlje rjave prsti. Zdrùba rjavih prsti na prodnato-pe{~enem nanosu Save je ena najbolj rodovitnih pri nas, na njej je mogo~e pridelovati vse pomembnej{e njivske posevke in vrtnine. Je sorazmerno lahka, srednje humozna in ima rahlo drobljivo ornico. Za obdelovanje je primerna kmalu po dèju, ker se voda hitro odcedi in odte~e v podtalje (Kova~i~ s sodelavci 2000; Smrekar, Kladnik 2002). Zaradi kotlinske lege je zmanj{ana vetrovnost. Pogostej{i in izrazitej{i je toplot-ni obrat, zato sta zaznavna ve~ja onesnaènost ozra~ja in pove~ano {tevilo dni z meglo. Zamegljenost vpliva na trajanje son~nega obsevanja in energijske tokove pri tleh. Megla je najpogostej{a v septembru in oktobru. Obravnavano obmo~je ima povpre~no 153 dni z meglo (meteorolo{ka postaja Beìgrad). Med za kmetijstvo pomembnimi podnebnimi zna~ilnostmi Ljubljanskega polja velja omeniti {e slano in to~o. Obdobje z mònim pojavljanjem slane je dolgo od 150 do 170 dni, Ljubljana pa ima v dolgo-letnem povpre~ju tri dneve s to~o na leto. Vegetacijska doba na obmo~ju Ljubljane je dolga od 200 do 250 dni. Povpre~na temperatura zraka v vegetacijskem obdobju se v osrednji Sloveniji giblje med 14 in 16 °C, povpre~na letna temperatura zraka pa med 8 in 10 °C, kar je pomembno za izbor polj{~in. Za gojenje zahtevnej{ih vrtnin in gojenje zunaj vegetacijskega obdobja je primerno zgolj gojenje v rastlinjakih. V vegetacijskem obdobju zna{a razpon koli- ~ine padavin na tem obmo~ju med 700 in 950 mm, kar je z vidika potencialnega spiranja {kodljivih snovi v podtalnico zaradi velike prepustnosti prodne podlage neugodno. 16 GEORITEM 7 AR ALE[ SMREK Slika 2: V zaledju najòjih varstvenih pasov so kmetijska zemlji{~a praviloma razmeroma intenzivno obdelana in marsikod zelo razdrobljena. Celotno vodovarstveno obmo~je po v ~asu raziskave veljavnem Odloku o varstvu virov pitne vode (Uradni list SRS 13/1988) meri 5603,01 ha. Njegova meja te~e od Medanskih vrat vzdol` Save do vzhodnega kraka obvoznice in avtoceste proti Mariboru, v severnem delu te~e po Savi, ki jo v ozkih pasovih pre~ka med Tacnom in Gameljnami ter ^rnu~ami in Nadgorico. Na zahodu in jugu meja poteka po vznò- ju Medanskega in Dvorskega hriba ter Trat, od koder se nadaljuje proti jugovzhodu ~ez [i{enski hrib in Grajski gri~, od tam pa sledi vznòju Golovca proti vzhodu, kjer se pri Fuìnah nasloni na Ljubljanico, pri Studencu pa na Zalo{ko cesto in èleznico Ljubljana–Zidani Most, nakar se pri Novem Polju preusmeri s severa na jug. Celotno vodovarstveno obmo~je je nadalje raz~lenjeno na tri varstvene pasove (Smrekar, Kladnik 2002). Prvi varstveni pas sestavljajo najòja obmo~ja vodarn [entvid, Kle~e, Jar{ki prod in Hrastje, ki v skupaj sedmih prostorsko lo~enih kosih (3 na obmo~ju vodarne Kle~e, 2 na obmo~ju vodarne Hrastje) obsegajo 41,35 ha. Drugi varstveni pas sestavljajo tri prostorsko lo~ena obmo~ja. Najmanj{e (91,35 ha) in od sredi{~a mesta najbolj oddaljeno obmo~je se imenuje Vìmarske trate. Znotraj njega ni nobene vodarne, vendar se pod njim zaenkrat {e strogo varuje (na-meravajo ga namre~ prekategorizirati v obmo~je z nekoliko manj strogim varovalnim 17 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik AR ALE[ SMREK Slika 3: Posebno intenzivna oblika kmetijske rabe na Ljubljanskem polju je vrti~karstvo, ki je àl povsem stihijsko. reìmom) kakovostna podtalnica za ~rpanje v vodarnah [entvid in Kle~e. Vìmarske trate so na desnem bregu Save, med Brodom na vzhodu, Vìmarji na jugu, magistralno cesto [entvid–Medvode na zahodu in medanskim zaselkom Na Rojah na severu. Naslednje obmo~je drugega varstvenega pasu se imenuje Kle~e in [entvid. Meri 903,96 ha, skupaj z najstròje varovanima obmo~jema obeh vodarn 924,23 ha. Raz-prostira se med Savo na severu, Kamni{ko èleznico na vzhodu, avtocestnim obro~em na relaciji Beìgrad–[i{ka na jugu, industrijsko cono Trata in Poljanami na zahodu ter avtocesto proti Kranju na zahodu. Znotraj varstvenega pasu sta nekdaj samostojni naselji Kle~e in Savlje. Ob Savi so gozdovi, ki v krpah pora{~ajo tudi obmo~je pod jeò pleistocenske savske terase; ta je sicer v prevladujo~i meri namenjena njivam. Bolj mokrotna holocenska terasa v severnem delu obmo~ja je zlasti v zahodnem delu prekrita s travniki. Tretje obmo~je drugega varstvenega pasu je v bistvu sestavljeno iz dveh delov: na levem bregu Save je obmo~je Jar{kega proda s povr{ino dobrih 398 ha, na desnem bregu reke pa je obmo~je Hrastja s povr{ino 570 ha (s skupnim nazivom Hrastje, ker smo gnojne objekte evidentirali samo na desnem bregu Save). Celotno obmo~je meri 18 GEORITEM 7 968,48 ha, ~e pa od{tejemo najstròje varovana obmo~ja okrog vodarn, je povr{ina 947,40 ha. ^e ga omejimo kot enotno cono, ga na severu oklepa industrijsko-obrt-no-servisna cona med ^rnu~ami in Nadgorico, na vzhodu poljska pot zahodno od [entjakoba ob Savi, nakar te~e vzhodna meja skozi Sneberje, kjer se v jùnem delu naveè na avtocesto Ljubljana–Maribor. Na jugu te~e meja po ljubljanskem avtocest-nem obro~u na relaciji Novo Polje–Stoìce, kjer se usmeri proti severu in te~e po robu holocenske terase pri Stoìcah in Mali vasi, nakar pri Jeìci pre~ka Savo in se naveè na jùni rob ^rnu~. Medtem ko je levi breg Save z izjemo jùnega dela Jeè neposeljen, porasel z redkim gozdom in v zahodnem delu prepreèn s {tevilnimi vrti~ki, je v osr~ju obmo~ja na desnem bregu reke niz nekdaj samostojnih va{kih naselbin med Malo vasjo in Sneberji. Za ta del je zna~ilna tudi intenzivna kmetijska raba zemlji{~ z mnogimi rastlinjaki. Tu je tudi velika gramoznica v bliìni Jar{ in Obrij. Kmetijska raba na obmo~ju Jar{kega proda je le v severnem delu obmo~ja. Tretji varstveni pas je najbolj prostran, saj meri kar 3618,95 ha. Glavnino, 3530,87 ha sestavlja sklenjeno obmo~je, ki se od Mednega na severozahodu prek Staneì~, Guncelj, [entvida, Trate in Dravelj vle~e proti mestnemu sredi{~u, ki ga pre~ka med Rònikom in Grajskim gri~em, nakar se prek Poljan in Kodeljevega usmeri na [tepanjsko naselje ter naprej do Hru{ice, Fuìn in Studenca na vzhodnem robu. V raz{irjenem podalj{ku tretjega varstvenega pasu na severovzhodu je v sklenjeno obmo~je vklju- ~en tudi vzhodni, spodnji del Sneberij. Od Studenca se meja prek mo{~anske industrijsko-servisne cone in Novih Jar{ vle~e proti Beìgradu, kjer so vklju~ene vse soseske do ~rnu{kega mostu ~ez Savo. Tam meja kot v nekak{nem proti vzhodu usmerjenem jeziku sledi stari glavni cesti Ljubljana–Domàle prek ^rnu~ in cesti ^rnu~e–[entjakob ob Savi do Nadgorice, kjer se naveè na severno mejo drugega varstvenega pasu na obmo~ju Jar{kega proda. Od ~rnu{kega mostu se meja proti jugu usmeri po Kamni{ki èleznici, nakar se nasloni na del avtocestnega obro~a med Beì- gradom in [i{ko, kjer sledi vzhodnemu robu industrijske cone Trate do [entvida, vanjo pa sta vklju~ena {e Vìmarje in Brod. Velik del tega obmo~ja je na gosto pozidan in prepreèn z raznovrstnimi dejavnostmi. Po njem so razmetana tudi {tevilna obmo~- ja vrti~kov. Ve~ji kompleksi kmetijskih zemlji{~ so le na obmo~jih Studenca, med Sneberji in Savo do [entjakobskega mosta, na obmo~ju med @alami in Toma~evim, vzhodno od ^rnu~ ter na obmo~ju med Guncljami in Mednim. Za obmo~je Studenca in zemlji{ki kompleks severno od @al je predvidena sprememba namembnosti kmetijskih zemlji{~ (Prostorski plan … 2001, Kladnik 2002). V tretji varstveni pas sta vklju~ena {e dva dokaj majhna, prostorsko lo~ena dela. Prvi v izmeri 66,48 ha je na levem bregu Save med [martnim ob Savi in Spodnjimi Gameljnami; skoraj povsem je porasel z gozdom. Drugi dislocirani del v izmeri 21,60 ha je na levem bregu Save, jùno od Sote{kega hriba in okrog kilometer zahodno od [entjakoba ob Savi. Ob Savi in pod cesto ^rnu~e–[entjakob so posamezne gozdne krpe, sicer pa prevladuje njivsko-travni{ka raba (Smrekar, Kladnik 2002). 19 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 1.3 Zna~ilnosti podtalnice na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja V Sloveniji so najpomembnej{i vir pitne vode podzemne vode. Z njimi se oskrbuje ve~ kot 90 % prebivalstva v dràvi. Za preskrbo s pitno vodo so najpomembnej{i vodonosniki z medzrnsko poroznostjo v aluvialnih nanosih na ravninah. Bogate zaloge podtalnice v neposredni bliìni Ljubljane in celo pod precej{njim delom strnjeno pozidanega mesta so ocenjene na 100 milijonov m3. Dinami~na zaloga podtalnice zna{a do 4 m3 na sekundo, s ~imer se uvr{~a med naravne vire regionalnega pomena. Sto let po ustanovitvi centralnega vodovodnega sistema je podtalnica Ljubljanskega polja {e vedno najpomembnej{i vir pitne vode za oskrbo Ljubljane, saj zagotavlja 90 % potrebne koli~ine, preostalih 10 % potrebne vode pa se na~rpa v bliìni naselja Brest iz vodonosnika I{kega vr{aja na jùnem obrobju Ljubljanskega barja. Pitno vodo iz podtalnice Ljubljanskega polja pridobivajo v {tirih ~rpali{~ih, navedenih od zahoda proti vzhodu: [entvid, Kle~e, Jar{ki prod in Hrastje. Prvi dve sta v zahodnem delu Ljubljanskega polja, med strnjeno pozidanimi mestnimi zemlji{- ~i na jugu, zahodu in vzhodu ter Savo na severu, vmes pa sta kmetijsko {e vedno dejavni, nekdaj samostojni, zdaj pa è dolgo v mestni okvir vklju~eni naselbini Kle~e in Savlje. ^rpali{~e Hrastje je prav tako na desnem bregu Save, v vzhodnem delu Ljubljanskega polja, med mo{~ansko industrijsko-servisno cono na jugu in [martinsko cesto. AR ALE[ SMREK Slika 4: V Kle~ah merijo raven gladine podtalnice è od leta 1890. 20 GEORITEM 7 ^rpali{~e Jar{ki prod je na levem bregu Save, jùno od ~rnu{ke industrijsko-obrt-no-servisne cone, ki se od zahoda proti vzhodu vle~e med ^rnu~ami in Nadgorico. ^rpali{~e Brest je jùno od istoimenskega naselja v jùnem delu Ljubljanskega barja, na prodnem I{kem vr{aju. Skupna zmogljivost ~rpali{~ je 2565 l na sekundo, za nemoteno oskrbo mesta pa je treba na~rpati priblìno 1000 l/s, to je okrog 135.000 m3 dnevno oziroma 35 milijonov m3 letno. V bistvu so potrebe po pitni vodi precej manj{e od navedene koli~ine, saj se, tako kot v ve~ini vodooskrbnih sistemov pri nas, tudi v ljubljanskem na poti od ~rpali{~ do porabnikov izgubi okrog 35 % na~rpane vode. Skoraj dve tretjini pitne vode na~rpajo v Kle~ah, po desetino v [entvidu, Jar{kem produ in Brestu, ~rpali{~e Hrastje pa k celotni koli~ini prispeva le majhen delè (Smrekar, Kladnik 2002). Naravne razmere podtalnice na Ljubljanskem polju se glede na hranjenje in obnav-ljanje ocenjujejo kot ugodne, kar potrjuje tudi sorazmerno dobra kakovost vode. Gladina podtalnice je globlje pod povr{jem v zahodnem delu Ljubljanskega polja, medtem ko je v vzhodnem delu precej blìje povr{ini. Tako v ~rpali{~u Kle~e razda-lja med povr{jem in srednjo gladino podtalnice presega 20 m, v Hrastju ne dosega 15 m, na Jar{kem produ pa je celo manj{a od 10 m. Prevladujo~a smer pretakanja podtalnice je od severozahoda proti jugovzhodu oziroma vzhodu, kamor je nagnjena njena gladina. Intenzivno vtekanje Save v podtalnico je ugotovljeno na obmo~jih med [martnim pod [marno goro in izlivom Gamelj{~ice (usmerjeno je proti ~rpali{~u Kle~e) ter med Jeìco in Toma~evim, kjer se prenikajo~a voda v jugovzhodni smeri razte-ka proti ~rpali{~u Hrastje in v severozahodni smeri proti Jar{kemu produ (Bre~ko Grubar, Ku{ar, Plut 2000). Na jùnem obmo~ju vodarne Hrastje je bila s sledilnimi poskusi ugotovljena prevladujo~a hitrost premikanja podtalnice 20 m na dan (Auersperger s sodelavci 2005). Obnavljanje podtalnice poteka razmeroma hitro, kar je posledica dobre prepustnosti krovne plasti in prodnatega dela, ki vodonosnik povezuje s Savo. S tem je skozi neza-blateno dno re~ne struge omogo~eno intenzivno prenikanje savske vode, ki prispeva 50 % pretoka podtalnice, znatna pa je tudi infiltracija padavin, ki prispeva 42 % njenega pretoka (Bre~ko 1996). Neposredna infiltracija padavin se dogaja na priblìno 80 km2 velikem obmo~ju, povpre~na letna infiltracija pa se ocenjuje na 740 mm (po nekaterih meritvah celo 1000 mm), kar je dobra polovica povpre~nih letnih padavin v Ljubljani. Preostalih 8 % pretoka podtalnice prispevajo dotoki z obrobja, ponikli potoki in prenikajo~a voda iz vodovodnega omrèja, ki se izgubi na poti do porabnikov. Rezervne koli~ine vode so predvsem v vzhodnem delu vodonosnika Ljubljanskega polja, saj pretok podtalnice ni povsem izkori{~en niti pri nizkem vodostaju (Bre~- ko 1996). To dokazuje dreniranje podtalnice v Savo in odtekanje podtalnice v izvire, ki tudi v su{nem obdobju ne presahnejo. Glede na umirjeno rast Ljubljane in zmerno rast potreb njenih prebivalcev po pitni vodi, je zlasti ob racionalnej{i porabi primerna oskrba vsaj koli~insko zagotovljena tudi v prihodnje, tèje pa bo ohranjati kakovost vode. 21 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Ljubljansko polje je sorazmerno globok vodonosnik z zelo visoko oceno splo- {ne ranljivosti. Glavni dejavniki ogroànja podtalnice so neprimerni posegi v okolje (regulacije, melioracije), preveliko izkori{~anje vodnega vira in onesnaèvanje okolja. Neprimerni posegi in izkori{~anje vplivajo zlasti na koli~ino podtalnice, emisije snovi v okolje pa na njeno kakovost. Sicer ima podtalnica Ljubljanskega polja glede na veliko {tevilo poznanih in prikritih onesnaèvalcev sorazmerno veliko nosilno sposobnost, ki pa jo obremenjevanje okolja vendarle è presega. Ranljivost vodonosnega sistema Ljubljanskega barja na eni strani dolo~ajo pe{~e-no-prodni zasip I{kega vr{aja in razmeroma plitva nenasi~ena cona dobre prepustnosti, na drugi pa dejstvo, da sta zgornji in spodnji pleistocenski vodonosnik zaradi glina-stih plasti nad njima pred negativnimi vplivi s povr{ja dobro za{~itena (Bra~i~ @eleznik, Jamnik 2005). Poseben problem predstavlja kra{ko zaledje Krimsko-Mokr{kega hri-bovja, saj so na kra{kih obmo~jih samo~istilne sposobnosti voda bistveno zmanj{ane. Vendar je zaradi manj{e gostote poselitve in redkej{ih virov obremenjevanja kakovostno stanje tamkaj{nje podtalnice {e vedno dokaj solidno. 1.4 Kmetijstvo in mesto Obmo~ja s prepletanjem mestnih (urbanih) in podeèlskih (ruralnih) funkcij se je oprijel strokovni izraz ruralno-urbani kontinuum, katerega poglavitna razpoznav-nost je dejstvo, da med mestom in podeèljem ni ve~ jasne fiziognomske, socialne in gospodarske lo~nice. Gre za postopen prehod iz mesta na podeèlje, s tem da ni mogo~e zatrdno ugotoviti, kje se kon~a mestni na~in ìvljenja in kje za~ne podeèlski, vsekakor pa vplivi urbanizacije segajo dale~ onstran meja gosto pozidanih obmo~ij. Marsikje so mesta {e vedno sredi{~a, pobudniki in posredniki inovacij, ~eprav se ~edalje pogosteje dogaja, da vodilno vlogo v razvoju prevzema prehodno ruralno-urbano obrobje, v katerem so procesi pokrajinske preobrazbe najbolj izraziti. Ruralno-urbano obrobje je prehodno obmo~je okrog ve~jih mest, kjer se sre~ujejo, prepletajo in medsebojno dopolnjujejo mestne in podeèlske funkcije. Vse to se odraà v svojski, raznoliki rabi tal. Kmetijska in gozdna raba se prepletata z raz-ra{~ajo~imi obmo~ji bivanja in drugih mestnih uporabnikov prostora (na primer industrije, obrti, servisnih dejavnosti, nakupovalnih sredi{~, bolni{nic, izobraèvalnih ustanov, {portnih objektov, ~istilnih naprav, tovornih terminalov, letali{~), ki jih zaradi prostorske stiske ni mogo~e umestiti na gosteje pozidanih obmo~jih. Gre za cono potencialnih nasprotij, kar zahteva pazljivo prostorsko na~rtovanje in razvojno usmerjanje, ki ga ponekod re{ujejo z ve~namensko rabo, drugje pa z urejanjem zelenih pasov okrog mest in zaviranjem mestnega razvoja (Kladnik 1999). Bliìna mesta gotovo vna{a v kmetijsko pridelavo dolo~ene posebnosti. Kmetijstvo je v primestnem prostoru {e vedno eden od najpomembnej{ih, ~e ne kar najpomembnej{i oblikovalec pokrajinskega videza (Maslo 2002b). Z obdelovalnimi postopki je 22 GEORITEM 7 AR ALE[ SMREK Slika 5: Varovanje virov pitne vode je zagotovo odlo~ilno pripomoglo k ohranjanju va{ke identitete v nekaterih Ljubljani priklju~enih, prej samostojnih naseljih. v preteklih obdobjih ustvarilo kulturno pokrajino, ki obkroà mestni prostor in skupaj z njim sestavlja povezano celoto, kjer se prepletajo in dopolnjujejo razli~ne vloge obeh (Prostorski plan … 2001). Obmo~je Ljubljane je z vidika drùbenogeografskih zna~ilnosti kmetijstva, ki pa jih vsaj deloma narekujejo tudi naravne lastnosti, mogo~e raz~leniti na nekaj zna- ~ilnih tipov, iz mestnega jedra kròno usmerjenih navzven (Kladnik 2002): • V mestnem sredi{~u je zaznati le {e skromne preostanke kmetijske dejavnosti, bolj opazen pe~at nekdanjih va{kih naselbin okrog srednjeve{kega jedra Ljubljane pa je prepoznaven v arhitekturni dedi{~ini (na primer Trnovo, Krakovo, Vodmat, Selo, Spodnja [i{ka); • Mestno obrobje zajema mestne in primestne predele, v katerih je sicer {e mogo- ~e zaznati kmetijsko pridelavo, a ta bolj ali manj le {e ìvotari. Delè gospodinjstev na kme~kih gospodarstvih je manj{i kot odstotek. V to kategorijo spadajo izklju~- no ravninski predeli (na primer Koseze, Dravlje, [tepanja vas) z najbolj kakovostnimi kmetijskimi zemlji{~i, ki so mo~no razdrobljena ter obremenjena z mestno in drugo infrastrukturo. So tudi pod mo~nim pritiskom urbanizacije. Ponekod so posamezni preostali kmetovalci s svojimi posestvi povsem utesnjeni sredi na gosto pozidanih mestnih predelov, ki kar prekipevajo od nekmetijskih dejavnosti (na primer Zgor-nja [i{ka, Nove Jar{e nasproti BTC-ja). 23 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik • Mo~no urbanizirano obrobje obsega nekdaj samostojna va{ka naselja na zelo kakovostnih ravninskih zemlji{~ih (na primer Brod, [entvid, Savlje, Jeìca, Stoìce, Jeà pri ^rnu~ah, Studenec). Zemlji{ka razdrobljenost je tudi tod precej{nja, izklju~- no kmetijski zemlji{ki kompleksi so vedno manj obsèni, saj jih »goltajo« novi in novi kompleksi pozidanih zemlji{~, tako da so preostale kmetije è izrazito utes-njene, njihova dejavnost pa zaradi prepletanj raznovrstnih interesov z nekmetijskimi dejavnostmi in bivalno funkcijo priseljencev ogroèna. • Ravninsko me{ano in prevladujo~e kmetijsko obmo~je obsega nekdaj samostojna va{ka naselja na najbolj kakovostnih kmetijskih zemlji{~ih z za kmetijstvo odli~- nimi naravnimi razmerami. Zemlji{ka razdrobljenost je sicer precej{nja, so pa zato zemlji{ki kompleksi obsèni in zaradi stròjih varstvenih ukrepov vsaj v òjem, drugem varstvenem pasu ~rpali{~ manj podvrèni pozidavi. Naselbinske enote s kmetijami so v veliki meri ohranile kme~ki videz, ~eprav ga postopoma na~enjajo sodobni urbanizacijski pritiski. Gostota kmetij je {e vedno velika, ~eprav so znotraj va{kih obmo~ij tudi {tevilne propadle kmetije, katerih nasledniki so se preusmerili zlasti v storitvene dejavnosti. Zna~ilni primeri so Medno, Staneì~e, Kle~e, Toma~evo, Jar{e, Obrije, [martno ob Savi, Hrastje, Sneberje, [entjakob ob Savi. Kmetijstvo v neposredni sose{~ini velikih mest je zaradi razli~nih omejitvenih dejavnikov veliko bolj izpostavljeno in ob~utljivo kot kmetijstvo na drugih, po ve~ini ali AR ALE[ SMREK Slika 6: Zaradi ugodnih mònosti prodaje in doseganja vi{jih cen si na marsikateri kmetiji prizadevajo za ~im zgodnej{e pridelke. 24 GEORITEM 7 izklju~no podeèlskih obmo~jih. Stopnja ranljivosti kmetijstva, tako z òjega prostorskega vidika, to je ranljivosti kmetijskih zemlji{~ kot temeljnega pridelovalnega potenciala, kot tudi s {ir{ega gospodarskega vidika, ranljivosti kmetijstva kot dejavnosti, je v mestnem, pa tudi primestnem okolju nedvomno najve~ja in jo je mogo~e ovrednotiti predvsem z vidika u~inkov posameznih posegov v kmetijski prostor. Ti so seveda odvisni od obsega in vrste posegov, z vsebinskega vidika pa jih je mogo~e raz~leniti na u~inke, ki pomenijo fizi~no spremembo v kmetijskem prostoru (traj-na ali za~asna izguba zemlji{~, spremembe rabe kmetijskega zemlji{~a, prizadetost ali razpad notranje kmetijske infrastrukture, odstranitev kmetijskih objektov), ter u~inke, ki pomenijo korenite, trajne spremembe v {ir{i proizvodni in socioekonomski sestavi kmetijstva (Cunder 2000). Odziv na izjemno ob~utljivost je ve~ja prilagodljivost kmetijstva v ruralno-urba-nem obrobju. Hitre prilagoditve so zaradi splo{nih strukturnih in socialnih sprememb, ki so za to obmo~je zna~ilne, z vidika obstoja dejavnosti pravzaprav nujne. Analiza razvojnih teènj kaè, da prilagajanje kmetijstva na strukturne, zlasti na tr`ne razmere poteka veliko intenzivneje in bolj spontano kot v drugih, bolj podeèlskih predelih. Pri tem se kmetijska dejavnost nenehno soo~a z vrsto pozitivnih in negativnih dejavnikov, ki bolj ali manj pomembno vplivajo na njen nadaljnji razvoj. Preglednica 1: Razvojni dejavniki kmetijstva v mestnih in primestnih delih Ljubljane (Cunder 2000). pozitivni dejavniki (prednosti) negativni dejavniki (slabosti) • bliìna trga, • pospe{ena urbanizacija, ki: • mònosti neposredne prodaje • neposredno vpliva na: proizvodov tako na trgu kot – trajno zmanj{anje kmetijskega zemlji{kega potenciala, na pragu kmetije, – uni~evanje notranje kmetijske infrastrukture, • mònost dodatne zaposlitve – uni~evanje zasnove poseljenosti obstoje~ega zaradi bliìne drugih delovnih ruralnega prostora, mest, • posredno vpliva na: • razvitej{a kmetijska in druga – slab{anje agrarne strukture, infrastruktura, – ve~anje stopnje onesnaènosti pridelkov, • mònost doseganja ve~jega – manj{i interes za investicijska vlaganja, dohodka, uveljavljanja – manj{e mònosti uvajanja sodobnej{ih tehnologij druga~nega na~ina ìvljenja pridelave. in zagotovitev vi{jega standarda. S tr`nega vidika je poloàj kmetijstva specifi~en. Zaradi neposredne bliìne mesta kot pomembnega potro{nika imajo kmetije zelo ugodne mònosti prodaje pridelkov 25 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik AR ALE[ SMREK Slika 7: Na vodovarstvenem obmo~ju prevladujejo proizvodno me{ane kmetije z dopolnjevanjem ìvinorejske in poljedelske pridelave. neposredno uporabnikom. Kmetije, ki se zaradi prilagajanja povpra{evanju specia-lizirajo predvsem v delovno bolj intenzivne pridelovalne usmeritve, v okviru katerih pridelujejo zlasti hitro pokvarljive pridelke za sprotno porabo, imajo s tem sicer dolo- ~eno razvojno prednost, a so lahko okoljsko pretirano obremenjujo~e. V dolo~enem smislu predstavljata razvojno prednost tudi bliìna in ve~ja izbira delovnih mest zunaj kmetijstva. Res je, da se na eni strani s pospe{enim zaposlovanjem zunaj kmetijstva pove~ujejo nesorazmerja znotraj agrarne strukture (nara{~anje dele- à me{anih in dopolnilnih kmetij, deprofesionalizacija kmetijstva), vendar se na drugi strani zaradi mònosti dnevnega migriranja na delo vendarle ohranja tudi poseljenost podeèlja v zaledju ve~jih mest. Ta vidik je pomemben zlasti za mlaj{e prebivalstvo, saj so zaradi ugodnega poloàja in bliìne mesta tudi ve~je mònosti za dodatni zasluèk (na kmetiji ali zunaj nje). To pa kmetijam posredno zagotavlja vi{ji ìvljenjski standard in s tem druga~en, manj strogo podeèlski na~in ìvljenja. Pomemben vzrok za usmerjanje v pridelovanje intenzivnej{ih kultur in tudi v zaposlovanje zunaj kmetijstva je tudi urbanizacija. Ob tem, da neposredno vpliva na obseg in raven kori{~enja temeljnih pridelovalnih zmogljivosti (zemlji{~e, zgradbe, kmetijski stroji), lahko posredno vpliva tudi na velikostno in posestno strukturo kmetij. Zmanj{anje kmetij zaradi izgube dela zemlji{~ lahko povzro~i manj{i interes za nalò- 26 GEORITEM 7 AR ALE[ SMREK Slika 8: Zaradi ukle{~enja nekaterih preostalih kmetij v mestno tkivo se pojavi nuja po odvaànju gnoja na obdelovalna zemlji{~a po prometnih ulicah in cestah. be dolgoro~nej{ega zna~aja, kar zavira tako razvoj kmetij kot kmetijstva nasploh. Zlasti v primeru uvajanja nekaterih spornih tehnologij in postopkov (na primer silaà in uporaba gnojevke) se lahko pojavijo resni konflikti med sicer avtohtonim kme~kim prebivalstvom ter priseljenim nekme~kim prebivalstvom v blìnjih individualnih stanovanjskih hi{ah ter v blìnjih na novo zgrajenih stanovanjskih soseskah (Cunder 2000). Poleg neskladij na podro~ju bivanja se lahko pojavijo tudi druge oblike prekriva-nja interesov. Na podro~ju infrastrukture je to prepletenost prometnic in velika gostota prometa, ki posredno ovirata normalen promet kmetijskih strojev, prevoz repromateriala, pridelkov, na drugi strani pa kmetijski stroji na nekaterih cestah lahko povzro~ajo zmanj{ano preto~nost, pove~ajo zastoje ali vsaj upo~asnijo potovalno hitrost drugih motornih vozil. Nasprotja med kmetijstvom in drugimi dejavnostmi se obi~ajno {e najbolj izrazito odraàjo na podro~ju varstva okolja. Pri tem je treba omeniti tudi {kodljive vplive mestnega okolja na kmetijstvo. Kaèjo se kot onesnaènje kmetijskih zemlji{~, kar vpliva na onesnaèvanje kmetijskih pridelkov in posredno hrane, ki se prideluje na zemlji{~ih v neposredni bliìni mesta in znotraj njega. Znano je, da se zahteve po kakovostni in neopore~ni hrani stalno pove~ujejo, s tem pa se pove~uje tudi pritisk na neposredne pridelovalce. Predvsem v bliìni mestnega jedra kmetje ne morejo zagotoviti neopore~ne 27 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik pridelave, s tem pa jim je posredno onemogo~eno normalno trènje kmetijskih pridelkov in doseganje za preìvetje primernega dohodka (Cunder 2000). Na drugi strani lahko preve~ intenzivno kmetovanje {koduje virom pitne vode v podtalnici, tako da je obi~ajno treba njeno aktivno varovanje z varovalnimi pasovi, na katerih se predvidi primerna kmetijska raba. Bolj ko se pribliùjemo ~rpali{~em, stròji je reìm varovanja, zato tradicionalno usmerjene razdrobljene kmetije lahko izgubljajo eksisten~no podlago; v zapletenih lastni{kih odnosih je prakti~no edina kratkoro~na mònost njihovega preìvetja podpora v obliki finan~nih nadomestil oziroma subvencij za izpadli dohodek. Kmetijstvo je ~edalje bolj kompleksna dejavnost, ki je ni mogo~e uravnavati le prek trga ìvil. Zagotavljanje stabilne pridelave hrane sicer ostaja temeljna paradigma slovenskega kmetijstva, na nekaterih obmo~jih pa njegovi posredni u~inki postajajo pomembnej{i kot njegova prehranska vloga. Kmetijska zemlji{~a so namre~ pomembna prvina zasnove rekreacije, delovanja zelenega sistema, kakovosti pokrajine, strukturne zgradbe in mestne identitete (Prostorski plan … 2001). V skladu z aktualno kmetijsko politiko v Sloveniji in Evropski uniji je bila zasnovana nova razvojna paradigma, v kateri se poudarek s primarnih funkcij kmetijstva preusmerja na njegove sekun-darne funkcije (Maslo 2002b). 2 Zakonska regulativa o varovanju podtalnice V ~asu popisa gnoji{~ in gnojni~nih jam leta 2002 je è veljala obsèna zakonska regulativa, ki je v precej{nji meri varovala podtalnico kot vir pitne vode. Temeljni okvir evropskega varovanja voda predstavlja v Evropskem parlamentu in Ministrskem svetu Evropske unije septembra 2000 sprejeta Okvirna direktiva o vodah (Uradni list EU 60/2000). Zasnovana je na doktrini celovitega in trajnostnega gospodarjenja z vodami. Pomembni sta tako koli~ina kot kakovost razli~nih tipov voda (med njimi tudi podzemnih), poudarjena je skrb za vodne ekosisteme oziroma ekosisteme, ki so neposredno odvisni od vode. Dolo~itev ciljev in na~in za njihovo doseganje morata biti pripravljena in sprejeta na demokrati~en na~in. Namen te direktive je uveljaviti skupen evropski okvir za zavarovanje voda z namenom (Lanz 2001): • prepre~itve poslab{anja in izbolj{anje stanja na vodo vezanih ekosistemov, • pospe{evanja trajnostne rabe voda, ki temelji na dolgoro~nem varovanju razpolòljivih vodnih virov, • zmanj{anja {kodljivega varovanja voda. Upo{tevanje trajnostnega na~ela razvoja temelji na zadovoljevanju drùbenih potreb po vodi v naj{ir{em pomenu. To ne pomeni ve~ klasi~nega koncepta rabe in izkori{~anja, temve~ usklajeno, celovito in trajnostno rabo v òjem pomenu (preskrba z vodo, odvajanje in ~i{~enje odpadnih voda, urejanje in ohranjanje odto~nega reì- ma) ter {ir{em pomenu v povezavi z drugimi dejavnostmi, tudi s kmetijstvom. 28 GEORITEM 7 Krovno zakonodajo s podro~ja voda v Sloveniji predstavlja Zakon o vodah (Uradni list RS 67/2002), ki je seveda usklajen z evropsko Okvirno direktivo o vodah. Zakon o vodah izpostavlja, da je cilj upravljanja z vodami doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred {kodljivim delo-vanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih koli~in in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogo~a razli~ne vrste rabe voda ob upo{tevanju dolgoro~nega varstva razpolòljivih vodnih virov in njihove kakovosti. 74. ~len, ki govori o vodovarstvenem obmo~ju, nalaga: • da se vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaèvanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivali na zdravstveno ustreznost vode ali na njeno koli~ino, zavaruje tako, da vlada dolo~i vodovarstveno obmo~je; • zaradi razli~ne stopnje varovanja se na vodovarstvenem obmo~ju lahko oblikuje-jo notranja obmo~ja z razli~nimi stopnjami varovanja. • V aktu iz prvega odstavka tega ~lena se dolo~i zlasti: – meje vodovarstvenega obmo~ja, – meje notranjih vodovarstvenih obmo~ij, – ukrepe, prepovedi in omejitve na vodovarstvenem obmo~ju in posameznih notranjih obmo~jih (v nadaljnjem besedilu vodovarstveni reìm), – vrsto rabe vodnega telesa, – lokalno skupnost, ~e je vodno telo namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo. 76. ~len dolo~a vodovarstveni reìm: • Na vodovarstvenem obmo~ju se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile koli~insko ali kakovostno stanje vodnih virov, oziroma zaveè lastnike ali druge posestnike zemlji{~ na vodovarstvenem obmo~ju, da izvr{ijo ali dopu-stijo izvr{itev ukrepov, s katerimi se zavarujeta koli~ina in/ali kakovost vodnih virov. • Omejitve iz prej{njega odstavka se nana{ajo na: – prepoved ali dolo~itev posebnih pogojev pri posegih v prostor, – prepoved ali omejitev opravljanja dejavnosti, – prepoved ali omejitev pri prevozu blaga ali ljudi. • ^e z omejitvami in prepovedmi iz prej{njega odstavka ni mogo~e dose~i zavarovanja koli~in in kakovosti vodnih virov, se lahko lastninska pravica na zemlji{~u, ki je na vodovarstvenem obmo~ju za javno oskrbo s pitno vodo, po predpisih o raz-lastitvi odvzame ali omeji. Òje varstvene pasove vodnih ~rpali{~ na Ljubljanskem polju so prvi~ dolo~ili leta 1955. Za varovanje vodnega vira so imeli odlo~ilni pomen, saj se je z njimi omejila {iritev mesta v bliìno ~rpali{~ (Breznik 1988). Omejitve se je razmeroma dosledno upo- {tevalo, po letu 1966 pa je bila znotraj òjega obmo~ja dopu{~ena gradnja individualnih hi{ in novih sosesk; takrat so nastali vzhodni deli Savelj, jùni del Kle~, del Toma~evega in industrijska cona ob Letali{ki cesti. Nov odlok o varstvenih pasovih je bil sprejet 29 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik leta 1977 (Uradni list SRS 18/1977). Glede na leto 1955 sta za ~rpali{~i Kle~e in [entvid ostala nespremenjena najòji (prvi) in òji (drugi) varstveni pas, za ~rpali{~e Hrastje pa se je òji varstveni pas raz{iril do Toma~evega. S tem odlokom je bil dolo~en tudi varstveni pas za ~rpali{~e Jar{ki prod. Dolo~ena sta bila {e {ir{i (tretji) in vplivni (~etrti) varstveni pas, ki sta obsegala obmo~je, s katerega prenikajo ali dotekajo vode neposredno v podtalnico. Ker nista bila prednostno namenjena varovanju, je bila na njiju dovoljena stanovanjska in druga zidava s priklju~itvijo na javno kanalizacijsko omrèje in z za{~ito pred pronicanjem {kodljivih snovi v podtalnico. V raziskavi upo{tevan, do leta 2004 veljaven obseg vodovarstvenega obmo~ja na Ljubljanskem polju je bil dolo~en na podlagi Odloka o varstvu virov pitne vode (Uradni list SRS 13/1988), ki je dolo~al varstvene pasove ter pogoje in na~in oskrbe z vodo. S tem odlokom je bilo vodovarstveno obmo~je razdeljeno na tri varstvene pasove virov pitne vode: • prvi ali najòji varstveni pas, ki je namenjen izklju~no objektom za oskrbo s pitno vodo in skr~en na obmo~ja vodarn; njegova skupna povr{ina je 41,35 ha; • drugi ali òji varstveni pas s strogim reìmom varovanja je namenjen neposredni za{~iti ~rpali{~ pred onesnaènjem in je po povr{ini ostal priblìno enak prej{nje-mu najòjemu in òjemu varstvenemu pasu; meri 1942,71 ha; • tretji ali {ir{i varstveni pas z blagim reìmom varovanja je namenjen varovanju toka podtalnice proti ~rpali{~em, v njem pa sta prej{nji obmo~ji tretjega in ~etrtega varstvenega pasu zdruèni; meri 3618,95 ha. Odlok na vodovarstvenem obmo~ju s skupno povr{ino 5603,01 ha dolo~a {tevilne prepovedi in obveznosti. V publikaciji je posebna pozornost namenjena gnojnim objektom, zato je treba predstaviti tudi Strokovno navodilo o urejanju gnoji{~ in greznic (Uradni list SRS 13/1988). V njem so zlasti pomembna naslednja dolo~ila: • na obmo~ju talne vode morajo biti gnoji{~a in gnojni~ne jame tako urejene, da ni nevarnosti pronicanja in prelivanja v podtalne vode, • ìvalski iztrebki se skladi{~ijo na ustrezno urejenih gnoji{~ih ali v zbiralnikih, • gnoj in gnojnica se lahko skladi{~ita le na ustreznih gnoji{~ih in v gnojni~nih jamah, gnojevka pa se lahko skladi{~i v ustreznih zbiralnikih ali v lagunah, • gnoji{~a morajo biti drenirana v gnojni~ne jame in ne smejo imeti odvoda v po-vr{inske vode ali podtalnico. Za dosledno upo{tevanje Navodil za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS 34/2000) je treba spo{tovati navodila za skladi{~enje ìvinskih gnojil, ki poleg zgoraj navedenih poudarkov predvidevajo {e: • Gnojni objekti morajo biti vodotesni in izdelani iz betona, odpornega proti kislinam. Gnoji{~a morajo biti drenirana. Gnojevko je treba skladi{~iti v laguni, ki je Slika 9: Varstveni pasovi vodnih virov Ljubljanskega polja leta 2002. P 30 Varstveni pas 1. varstveni pas 2. varstveni pas 3. varstveni pas Avtorja vsebine: Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar metrov © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 0 600 1200 1800 2400 GEORITEM 7 31 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Slika 10: Iz neustrezno urejenih gnojnih objektov lahko gnojnica odteka nekon- AR trolirano, zato se v podtalnico izcejajo nitrati, kar se dogaja tudi v bliìni vodarn. ALE[ SMREK vodotesna in na notranji strani premazana s sredstvi, odpornimi proti kislinam in alkalijam. • Skladi{~ni prostor za ìvinska gnojila mora zado{~ati za premostitev obdobij, ko je po uredbi gnojenje kmetijskih zemlji{~ z ìvalskimi gnojili prepovedano ali ni mogo~e. Za en GV@ je treba zagotoviti, odvisno od tehnologije odgnojevanja, najmanj 2 m2 gnoji{~ne plo{~e za skladi{~enje hlevskega gnoja, 3,5 m3 gnojni~ne jame za skladi{~enje gnojnice, ali 8 m3 za skladi{~enje gnojevke. Zakon o ìvinoreji (Uradni list RS 18/2002) v 20. ~lenu navaja, da je z ìvalskimi iztrebki treba ravnati tako, da niso ogroèni zdravje ljudi in doma~ih ìvali, okolje ter kakovost krme in ìvalskih proizvodov. Objekti za ìvalske iztrebke (gnoji{~a, gnojni~ne jame, jame za gnojevko, lagune) in naprave za predelavo in obdelavo ìvalskih iztrebkov morajo izpolnjevati predpisane tehni~ne in tehnolo{ke pogoje. Navodila za izvajanje dobre kmetijske prakse o gnojenju navajajo, da je treba ve~- ji del rastlinskih hranil vklju~iti v obtok hranil na kmetiji s pravilnim skladi{~enjem, zorenjem in porabo iztrebkov doma~ih ìvali. Skrbeti je treba, da so vsi kanali za gnoj, gnojnico in gnojevko iz neprepustnega betona, da ne bi è v hlevu pri{lo do pronicanja v tla. Vodotesni morajo biti tudi vsi kanali, po katerih se gnoj in gnojevka spravljata do gnoji{~ in zbiralnikov za gnojevko. Velikost gnoji{~nega prostora je treba uskladiti z na~rtovanim {tevilom ìvali, na~rtovanim praznjenjem gnojnega objekta ter 32 GEORITEM 7 AR ALE[ SMREK Slika 11: Objekti za odlaganje in hranjenje gnoja morajo biti ustrezno urejeni in imeti glede na {tevilo ìvine primerno kapaciteto. s priporo~enim in dovoljenim koledarjem trosenja ìvinskih gnojil. Pri dolo~anju velikosti skladi{~nega prostora je treba upo{tevati najmanj {tirimese~no dobo skladi{~enja, za novogradnje in adaptacije pa je priporo~ljiva zagotovljena zmogljivost za kar {est-mese~no obdobje. Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS 68/1996 z dopolnitvami) je predpisala mejne vrednosti letnega vnosa du{ika na vodovarstvenih obmo~jih in tudi mejne vrednosti za ìvinska gnojila. Letni vnos du{ika z ìvinskimi gnojili je bil omejen na 210 kg/ha. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo smo dràvno zakonodajo prilagodili evrop-skim standardom tudi na podro~ju kmetijstva. S 1. majem 2004 je postala veljavna tako imenovana Nitratna direktiva, ki se nana{a na varstvo voda pred onesnaènjem, katerega vzrok so nitrati kmetijskega izvora (Uradni list EU 676/1991). Nitratna direktiva ima dva cilja (Su{in 2004): • zmanj{anje onesnaènosti voda, ki ga povzro~ajo nitrati kmetijskega izvora ter • prepre~evanje nadaljnjega onesnaèvanja. V ta namen direktiva predvideva dolo~itev posebnih obmo~ij ranljivosti, kjer zaradi izvajanja kmetijske dejavnosti ter uporabe du{ikovih gnojil lahko pride do onesnaènosti 33 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik vodnih virov z nitrati. Temeljne zahteve nitratne direktive lahko strnemo v naslednjih to~kah: • koli~ina uporabljenega organskega du{ika ne sme presegati 170 kg du{ika na hektar letno, • prostor za skladi{~enje hlevskega gnoja, gnojevke oziroma gnojnice mora biti zgrajen vodotesno, pri kompostnih kupih na polju pa je treba prepre~iti izcejanje in povr{insko izpiranje, • kapaciteta skladi{~nega prostora za ìvinska gnojila mora zado{~ati za ve~ kot 6 mesecev, • skladi{~ni prostori za ìvinska gnojila ìvali, ki se pasejo ve~ji del leta, morajo zado-stovati za najmanj 4 mesece, • za eno glavo velike ìvine (GV@) je treba zagotoviti najmanj 3,5 m2 gnoji{~ne plo{~e za skladi{~enje hlevskega gnoja in 2 m3 jame za gnojnico in/ali 8 m3 jame za gnojevko, • {tevilo ìvine na hektar kmetijske zemlje v uporabi nikakor ne sme prese~i 2,5 GV@, • gnojiti je mogo~e le na osnovi analize tal in gnojilnega na~rta, • gnojenje je treba opraviti v skladu z dobro kmetijsko prakso. 3 Metode dela Za uspe{no izveden popis je bila nujna zelo temeljita priprava dela. Popis je namre~ celoten proces priprave, zbiranja, vrednotenja, analiziranja in publiciranja èlenih podatkov, ki se nana{ajo na vse iskane subjekte oziroma objekte na dolo~enem prostoru v dolo~enem ~asu. Zna~ilnosti popisov so individualno popisovanje, univerzalnost znotraj dolo~enega prostora in so~asnost. Pridobivanje osnovnih podatkov pred odhodom popisovalcev na teren je zah-tevno in dolgotrajno opravilo. Popisovalce smo opremili z dopisom za popisovane osebe (izro~ali so ga po potrebi), s pooblastilom za izvajanje popisa, popisnimi listi, z naslovi mònih lokacij sedeèv kmetij z gnojnimi objekti in natan~nim kartograf-skim prikazom posameznih lokacij ter celotnega obravnavanega obmo~ja. Izdelava popisnega lista je bila kompleksna, saj je bilo treba odgovoriti tako na temeljna vpra{anja o gnojnih objektih, kot tudi na povezave z nosilcem kmetijske dejavnosti, njegovim odnosom do okolja ter obremenjevanjem podtalnice z gnojili (organskimi in mineralnimi) ter za{~itnimi sredstvi na kmetijskih zemlji{~ih. Pripravljeni popisni list so pregledali in predlagali izbolj{ave tudi razli~ni strokovnjaki. Popisni list je bil sestavljen iz 50 vpra{anj s {tevilnimi podvpra{anji. Vpra{anja so bila zastav-ljena ~im bolj posredno, s {tevilnimi preverjanji, da bi dobili, kolikor je bilo mogo~e, kakovostne odgovore. Izpostaviti velja naslednje sklope vpra{anj: • lokacije sedeà kmetije ter gnojni~nih jam in gnoji{~, • socioekonomska sestava kme~kega gospodinjstva, • sestava posesti, 34 GEORITEM 7 • usmeritev kmetije, • stalè ìvine, • vrsta, velikost in urejenost hleva, gnoji{~a in gnojni~ne jame, • praznjenje in odvaànje gnoja, gnojnice in gnojevke, • seznanjenost z zakonodajo in pogledi na stanje okolja, • na~rti za prihodnost, • pripravljenost na spremembe in izbolj{ave. Obmo~je popisa so bili varstveni pasovi na Ljubljanskem polju, kot jih je predvideval takrat veljavni Odlok o varstvu virov pitne vode (Uradni list SRS 13/1988). Pred odhodom na teren smo pridobili razli~ne baze podatkov, predvsem zato, da smo popisovalce lahko usmerili na prave naslove. Vsekakor je bila najpomembnej{a baza Statisti~nega urada Republike Slovenije, ki je leta 2000 opravil Popis kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji 2000 s kriti~nim datumom 1. junij 2000. Popis je zajel vse druìnske kmetije ter kmetijska podjetja, drùbe in zadruge. Popisane so bile vse tako imenovane evropsko primerljive kmetije. Zakon je dolo~il, da naj popis zajame tista kme~ka gospodarstva v Republiki Sloveniji, ki so imela (Popis kmetijskih gospodarstev 2000): • najmanj 1 hektarov kmetijskih zemlji{~ v uporabi, pa tudi tista, ki imajo: – najmanj 10 arov kmetijskih zemlji{~ in 90 arov gozda ali – najmanj 50 arov njiv in vrtov ali – najmanj 5 arov intenzivnih vinogradov ali – najmanj 30 arov vseh vinogradov ali – najmanj 10 arov intenzivnih sadovnjakov ali – najmanj 30 arov vseh sadovnjakov ali – najmanj 30 arov vinogradov in sadovnjakov ali – 1 ali ve~ GV@. Seznam evropsko primerljivih kmetij (EPK) je bil izdelan s pomo~jo statisti~nih (Popis prebivalstva, gospodinjstev in kme~kih gospodarstev v letu 1991, Popis sad-jarstva 1997, razna vzor~na statisti~na raziskovanja) in administrativnih baz podatkov (centralni register prebivalstva, register teritorialnih enot, zemlji{ki kataster, baza upravi~encev za subvencije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano itd.). Pripravljeni seznam so {e pred izvedenim popisom preverili svetovalci Kmetijske sve-tovalne slùbe (Popis kmetijskih gospodarstev, za~asni podatki). Na podlagi 41. ~lena Zakona o dràvni statistiki (Uradni list RS 45/1995 z dopolnitvami), ki ureja varstvo osebnih podatkov oziroma varstvo informacijske zasebnosti posameznika, smo kot registrirana znanstvenoraziskovalna organizacija pridobili naslednje osebne podatke iz Popisa kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji 2000, ki jih nismo smeli individualno objavljati: • ime in priimek posameznika, • njegovo prebivali{~e, 35 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik • leto rojstva, • spol in • poklic. Lastno bazo naslovov kmetij na obravnavanem obmo~ju nam je posredoval tudi Oddelek za zootehniko Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani, upo{tevali pa smo tudi bazo iz preteklih raziskovanj takratnega In{tituta za geografijo. Na podlagi vseh navedenih podatkovnih baz smo pripravili skupen seznam potencialnih popisanih subjektov. Poleg tega smo natan~no pregledali teren in na{li {e nekaj kmetij, ki niso bile vklju~ene v nobeno od podatkovnih baz. Seveda smo tudi te kmetije obdelali enako kot druge. Na podlagi identifikacijskih podatkov novo nastale baze in Evidence hi{nih {tevilk Geodetske uprave Republike Slovenije smo na digitalnih ortofoto posnetkih vodovarstvenega obmo~ja Ljubljanskega polja natan~no dolo~ili lokacije sedeèv vseh potencialnih kmetij z gnojnimi objekti in jih odtisnili na karte obravnavanega obmo~ja v priblìnem merilu 1 : 1000. Digitalni ortofoto posnetki so nastali z aerofotosnemanjem v letu 2000, ki ga je izvedel Geodetski zavod Slovenije, za izdelavo naloge pa nam jih je odstopil Oddelek za gospodarjenje z zemlji{~i Mestne ob~ine Ljubljana. Uporaba posnetkov omogo~a kakovostne pove~ave do merila priblìno 1 : 1000. Za popisovalce smo pripravili tudi odtis digitalnega ortofoto posnetka z vrisanimi varstvenimi pasovi, kar je omogo~alo pravilnej{e in làje orientiranje in sporazume-vanje med popisovalci ter popisanimi osebami o lokacijah kmetijskih zemlji{~. Izbrali smo tri izku{ene popisovalce, ki so se è v preteklosti izkazali s kakovostnim te-renskim zbiranjem podatkov. Zanje smo pripravili kraj{i seminar. Popis je potekal od 20. 4. do 27.5.2002, dodatna preverjanja in dopolnitve pa od 22. do 26.7.2002. Podatki se nana- {ajo na stanje 15. aprila 2002, datum, ki ga lahko ozna~imo kot kriti~ni trenutek popisa. Izvedba popisa je bila zelo zahtevna, saj se popisovalci niso mogli opreti na nobeno zakonsko dolo~ilo obveznosti odgovarjanja, kot je to mogo~e, denimo, pri popisih Statisti~nega urada Republike Slovenije. Uspe{nost je bila torej v znatni meri odvisna tudi od sposobnosti prepri~evanja popisovalcev. Temeljno pravilo popisa, ki ga navaja tudi 10. ~len Zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2002 (Uradni list RS 66/2000 z dopolnitvami) je, da mora popisovalec v popisne vpra{alnike vnesti podatke, kot mu jih posreduje popisana oseba. Torej je popisovalec lahko le opozoril na morebitne o~itne namerne ali nenamerne napa~ne navedbe popisanih oseb, ni pa jih mogel oziroma smel zapisati po svoje. Glede na to, da sta si popisani in popisovalec skupaj ogledala gnojne objekte, je teh napak manj. Ponekod so potencialni popisovanci brezpogojno odklonili sodelovanje; v tak{nih primerih smo se odlo~ili poiskati pomo~ pri blìnjih sosedih ali pa smo si sami s primerne razdalje ogledali gnojne objekte in zabeleìli njihove glavne zna~ilnosti. Osebe, ki so zavrnile sodelovanje, smo z razli~nimi popisovalci ve~krat obiskali, tako da smo z vztrajnostjo dosegli najbolj{i moèn odziv. 36 GEORITEM 7 Temeljitost in iz~rpnost popisa je marsikateri popisani osebi porodila dvome, povezane z uporabo teh podatkov za morebitne druge (na primer dav~ne) namene, vendar so popisovanci zve~ine izkazali precej{njo mero kooperativnosti. Seveda se ob tem lahko pojavi vpra{anje zanesljivosti na ta na~in zbranih podatkov, kar pa zagotovo velja tudi za vse druge uradne podatke, zbrane s sorodnimi vpra{alniki. Odgovori iz popisnega lista so bili vneseni v ra~unalni{ko podatkovno zbirko in obdelani z ra~unalni{kim programom Excel. Bistveni rezultati obdelav so prikaza-ni grafi~no in tabelari~no. Pripravili smo tudi interaktivno bazo GIS. Vsak gnojni objekt je ploskovno vnesen v prostor, katerega podlaga je digitalni ortofoto posnetek. Prav tako je vsak gnojni objekt navezan na pripadajo~i sedè kmetije, torej na stanovanjski objekt lastnika. S klikom na simbol sedeà kmetije oziroma gnojnega objekta se nam na ekranu prikaèjo vneseni parametri. To pomeni, da je v Excelu izdelana baza podatkov prek identifikacijske {tevilke povezana z dolo~enim objektom na grafi~nem prikazu. Lahko bi rekli, da govorimo o povezavi geolociranih objektov s tabelari~no bazo podatkov. Z namenom kontrole s popisom zbranih podatkov in podrobnej{ih spoznanj nekaterih parametrov smo obdelali tudi podatke Popisa kmetijskih gospodarstev v Republiki Sloveniji 2000, ki ga je izvedel Statisti~ni urad Republike Slovenije. Zaradi Field Value [TEVILKA KMETIJE 19 ULICA X HI[NA [TEVILKA 0 X_H 461435 Y_H 105966 VODOVARSTVENI PAS 2. vodovarstveni pas SOCIOEKONOMSKA SESTAVA ~ista kmetija [TEVILO GV@ 20,25 NA^RT ZA NOVI GNOJNI OBJEKT da ZAGOTOVLJENO NASLEDSTVO gospodar je {e mlad KMETOVANJE V PRIHODNOSTI pove~anje pridelave OPOMBE ID_OBJEKTA 19,1 VRSTA_OBJEKTA gnoji{~e X_OBJEKTA 461452,66 Y_OBJEKTA 105976,33 POVR[INA m2 28 PROSTORNINA m3 56 LETO IZGRADNJE 0 VODOPREPUSTNOST ne BREZ OBODA ne VODOTESEN OBOD da UREJEN IZTOK da PRIMERNOST KAPACITETE neprimerna UREJENOST OBJEKTA urejen Slika 12: Primer lokacije sedeà kmetije in pripadajo~ih gnojnih objektov, povezanih z GIS bazo podatkov. 37 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik prepovedi posredovanja »surovih« podatkov ter prostorskega neujemanja upravnih in statisti~nih enot z vodovarstvenim obmo~jem, smo na Statisti~ni urad Republike Slovenije posredovali digitalni zapis poligonov vodovarstvenega obmo~ja (za obmo~ja drugega varstvenega pasu Vìmarske trate, Kle~e in [entvid ter Hrastje in Jar{ki prod ter za obmo~ja tretjega varstvenega pasu). Na Statisti~nem uradu Republike Slovenije so na podlagi EHI[ in evidence popi-snih podatkov pripravili podatkovno bazo prav vseh v letu 2000 popisanih kmetijskih obratov na posameznih obmo~jih. Zaradi varovanja osebnih podatkov smo lahko pridobili le agregirane podatke, ki izraàjo {tevil~ne vrednosti vseh primerjalnih izbra-nih obmo~ij, z njihovim se{tevanjem in prera~unavanji pa tudi vodovarstvenega obmo~ja kot celote. Zaradi tega kakr{nakoli podrobnej{a notranja ~lenitev oziroma naknadno ugotavljanje prepletanj zna~ilnosti dolo~enih parametrov nista ve~ mogo~a. Na vodovarstvenem obmo~ju je bilo skupno {tevilo zapisov v popisu 566, dejansko {tevilo kmetijskih obratov pa le 286 (od tega 103 v drugem varstvenem pasu in 183 v tretjem). Na 282 kmetijah gospodari naslovna oseba ali njeni òji druìnski ~la-ni, v posameznih primerih pa so kmetije dane v najem, prodane ali podarjene, zato na njih gospodari nekdo drug. Razlika med {tevilom zapisov in dejanskim {tevilom kmetij je posledica razli~nih dejstev, med katerimi je v ospredju navedba, da na iska-200 180 160 140 120 100 evilo kmetij{t 80 60 40 20 0 vsi 1. VP 2. VP/ 2. VP/ 2. VP/ 2. VP/ 3. VP Vìmarske Kle~e in Hrastje Jar{ki trate [entvid prod popisane kmetije 2002 popisane kmetije 2000 Slika 13: Popisane kmetije na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja v letih 2000 in 2002. 38 GEORITEM 7 nem naslovu nikoli ni bilo kmetije (146 zapisov), v 47 primerih je pri{lo do razdelitve kmetije, ker je bila dana v najem, prodana ali podarjena ve~ razli~nim osebam, v 26 primerih je bila kmetija opu{~ena, skupaj 61 navedb pa se nana{a na nepripravljenost sodelovanja naslovnika, neznanega naslovnika oziroma na pomanjkljiv naslov. Razlika med {tevilom kmetij v kmetijskem popisu SURS-a v letu 2000 in v popisu ìvinorejskih kmetij v letu 2002 je zlasti posledica naslednjih dveh okoli{~in: • v popisu 2002 niso bile zajete neìvinorejske, predvsem zelenjadarske in vrtnar-ske kmetije, • posamezne kmetije so v vmesnem dvoletnem razdobju propadle. Vendar razlike niso velike, kar velja {e zlasti za obe obmo~ji kmetijsko najpomembnej{ega drugega varstvenega pasu. Ve~ji razkorak je v tretjem varstvenem pasu, kjer so zajeti tudi mnogi zemlji{ki lastniki ali kmetovalci s stalnim prebivali{~em v blokih (ali so tam vsaj prijavljeni), ki lahko imajo zemlji{~a tudi dale~ od Ljubljane. Iz tega izhaja tudi ugotovitev, da je v tretjem varstvenem pasu najve~ji delè vinogradov. Navedbe o zemlji{~ih po posameznih varstvenih pasovih ne pomenijo, da gre za njihovo dejansko zemlji{ko rabo, ampak le za rabo zemlji{~ kmetij s sedeèm znotraj dolo~enega primerjalnega obmo~ja, pri ~emer imajo posamezni obrati obi~ajno zemlji{~a tako znotraj drugega in tretjega varstvenega pasu kot tudi zunaj njih. Zato je potrebna tudi dolo~ena previdnost pri razumevanju interpretacije izra~unov obremenjenosti zemlji{~ z ìvino. Raziskava je bila izvedena v ~asu naglega posodabljanja ra~unalni{ke tehnologije in {iritve podatkovne baze, v kateri imajo posebno mesto rezultati podrobnih popisov kmetijstva in vrtnarstva v letu 2000. Zaradi navedenega so se vseskozi odpirala nova raziskovalna polja, pri ~emer smo bili ve~krat v negotovosti, ali nam bo dolo~ene postopke uspelo pripeljati do zadovoljivih rezultatov. Kljub sodobnim tehnikam smo se oprli zlasti na terensko delo, pri ~emer je bilo ob izvedenem popisu v ospredju tudi terensko preverjanje stopnje natan~nosti daljinsko zajetih podatkov. Na koncu metodolo{kega pregleda naj omenimo {e, da v nadaljevanju zaradi là- jega podajanja tematike in bolj{ega razumevanja za posamezna obmo~ja v prostorsko neenotnem drugem varstvenem pasu uporabljamo delovne nazive Vìmarske trate (obmo~je med Brodom, Staneì~ami in Savo), Kle~e in [entvid (obmo~je med [en-tvidom, Dravljami, [i{ko, Savljami in Kle~ami) ter Hrastje (obmo~je med Stoìcami, Toma~evim, [martnim ob Savi, Hrastjem, Sneberji, Nadgorico, Brodom in ^rnu~a-mi), zapisane v kurzivi. ^eprav obseèn, je tretji varstveni pas enoten. 3.1 Pregled temeljnih izrazov Drùbeno-gospodarska sestava ali socioekonomska struktura pomeni ~lenitev dolo~enih skupnosti glede na njihove drùbene in gospodarske (v medsebojni preplete-nosti) zna~ilnosti (Kladnik 1999). V agrarni geografiji je v ospredju razvr{~anje gospodinjstev 39 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik in kme~kih gospodarstev oziroma kmetij v ve~ zna~ilnih skupin s sorodnimi lastnost-mi. Pomembno je preu~evanje strukturnih povezav, v geografiji pa {e zlasti vrednotenje vloge skupin v smislu dejavnika pokrajinskih in prostorskih zna~ilnosti oziroma njihove preobrazbe. Obi~ajna ~lenitev izdvaja naslednje tipe, ki se pojavljajo tudi na obravnavanem obmo~ju (kategorija potencialno ~ista kmetija se ne pojavi): • ^ista kmetija je po drùbeno-gospodarski ~lenitvi kmetija, kjer vsi druìnski ~la-ni v aktivni ìvljenjski dobi (ali samo jedro druìne) izklju~no kmetujejo ali pa so vzdrèvani. Ve~ji del dohodka pridobi s kmetijstvom, spravilom lesa in z dopolnilnimi dejavnostmi. • Me{ana kmetija je po drùbeno-gospodarski ~lenitvi kmetija, kjer vsaj eden od aktivnih ~lanov jedra druìne dela samo na kmetiji, obenem pa je vsaj eden med njimi v rednem delovnem razmerju. Del dohodka se pridobi s kmetijstvom, spravilom lesa in z dopolnilnimi dejavnostmi, del z dohodki iz rednega delovnega razmerja ali iz naslova pokojninskega ali/in invalidskega zavarovanja. • Dopolnilna kmetija je glede na drùbeno-gospodarsko ~lenitev kmetija, kjer so vsi proizvodno dejavni druìnski ~lani v rednem delovnem razmerju zunaj kme~- kega gospodarstva in kmetujejo izklju~no v prostem ~asu (gospodinja in aktivni ~lani druìne, starej{i od 64 let, se ne {tejejo za proizvodno aktivne), zato pomeni s kmetovanjem pridobljen zasluèk le dopolnilo k celotnemu dohodku na kmetiji. • Ostarela kmetija je po drùbeno-gospodarski ~lenitvi kmetija, kjer so vsi druìnski ~lani starej{i od 64 let, a se {e vedno ukvarjajo s kmetovanjem. Pri mnogih obratih se pojavljajo problemi v zvezi z nasledstvom, saj so {tevilne tovrstne kmetije brez zagotovljenega naslednika ali prevzemnika. • Konjeni{ki klub sicer ni socioekonomska kategorija, vendar ga zaradi specifike obrav-nave vseeno predstavljamo v tem sklopu. Starostna sestava gospodinjstev pomeni ~lenitev gospodinjstev glede na zastopanost temeljnih starostnih skupin, ki jih sestavljajo posamezni ~lani glede na njihovo starost: mladi (stari do 20 let), zreli (stari od 20 do 59 let) in stari (stari 60 let in ve~). V elaboratu smo uporabili naslednjo ~lenitev (Kladnik 1999): • mlado gospodinjstvo (mladi in zreli ~lani; od 0 do 19 in od 20 do 59 let), • generacijsko gospodinjstvo (mladi, zreli in stari ~lani; od 0 do 19, od 20 do 59 in nad 60 let), • zrelo gospodinjstvo (samo zreli ~lani; od 20 do 59 let), • starajo~e gospodinjstvo (zreli in stari ~lani; od 20 do 69 in nad 60 let), • ostarelo gospodinjstvo (samo stari ~lani; nad 60 let), • kombinirano gospodinjstvo (mladi in stari ~lani; od 0 do 19 in nad 60 let). Ta tip se v preu~eni populaciji ni pojavil. Razlikujemo med naslednjimi na~ini kmetovanja (Popis vrtnarstva 2000): • Ekolo{ko ali biolo{ko kmetovanje je kmetijsko pridelovanje, pri katerem se ne uporablja mineralnih gnojil in pripravkov za varstvo rastlin, razen tistih, ki jih dovoljujejo 40 GEORITEM 7 smernice za biolo{ko pridelovanje v Evropski uniji. Za varstvo rastlin se uporabljajo izklju~no naravni pripravki. Cilj takega pridelovanja je izbolj{ati kakovost pridelkov in zmanj{ati onesnaèvanje okolja. Pridelovalec mora imeti pridobljen certifikat. • Trajnostno kmetovanje (integralno kmetovanje, sonaravno kmetovanje) je usmerjeno v zmanj{anje uporabe mineralnih gnojil in pripravkov za varstvo rastlin. Za zatiranje {kodljivcev se odlo~i {ele, ko {tevilo osebkov preseè prag gospodarske {kode. Tako se zniàjo pridelovalni stro{ki, zmanj{a onesnaèvanje okolja in ohrani rodovitnost prsti, pridelki pa vsebujejo manj ostankov fitofarmacevtskih sredstev. • Konvencionalno kmetovanje pomeni intenzivno pridelovanje kulturnih rastlin. Njegov temeljni cilj je v najkraj{em ~asu pridelati velik in vizualno lep pridelek. Rastline se primerno gnojijo z mineralnimi gnojili, redno se uporabljajo tudi pripravki za varstvo pred pleveli, rastlinskimi boleznimi in {kodljivci. Pridelovalna usmerjenost pomeni usmeritev kmetijske pridelave v dolo~eno kmetijsko panogo ali tudi òje, v pridelovanje dolo~enih kmetijskih kultur ali rejo dolo~enih (doma~ih) ìvali s prevladujo~o tènjo za pridobivanje posameznih proizvodov, ki je zna~ilna za kmetije in kmetijska podjetja s premi{ljenimi agrotehni~nimi ukrepi z namenom minimaliziranja stro{kov ob hkrati najvi{jih mònih pridelovalnih u~inkih. Specializacija v delovno intenzivne kulture omogo~a kmetovanje na majhnih kmetijah, v delovno ekstenzivne kulture pa na velikih (Kladnik 1999). Usmerjenost pridelave smo dolo~ili glede na zastopanost dolo~enih pridelkov v sestavi celotne pridelave na kmetiji, obratu, deleè prodanih pridelkov dolo~enega tipa in angaì- ranost kmetovalcev v dolo~enih kmetijskih opravilih, ki smo ga izmerili z urnimi obremenitvami. Upo{tevali smo medsebojno prepletenost vseh treh kriterijev in naleteli na naslednje tipe usmerjenosti: • ìvinoreja (prevladuje mle~na govedoreja, oprta na travnike ter pridelavo krmnih rastlin na njivah; zastopana je tudi mesna govedoreja), • me{ano kmetijstvo (najve~krat gre za kombinacijo zelenjadarstva in ìvinoreje, ki je lahko mle~na ali mesna). • vrtnarstvo, zelenjadarstvo (prevladuje pridelava sadik zelenjave in zelenjave). Glava velike ìvine (GV@) je kmetijska statisti~na (ìvinorejska) enota, ki omogo~a vrednostno primerjavo posameznih vrst ìvine v odnosu do krave kot temeljne primerjalne enote, preu~evanje pomena posameznih panog ìvinoreje ter obremenitev kmetijskih zemlji{~ in kme~ke delovne sile z ìvino (oba parametra sta kazalca intenzivnosti ìvinoreje). Ena GV@ pomeni kravo s 500 kg ìve teè, nekatere druge doma~e ìvali pa so glede na njihovo povpre~no teò in porabo krme ovrednotene z razli~nimi koeficienti GV@. Kriteriji za pretvarjanje so lahko razli~ni: po potrebni krmi, povpre~ni teì, (tr`ni) vrednosti in tudi po proizvodnji gnoja. Najobi~ajnej{i kriterij je povpre~na potro{nja krme za dolo~eno zvrst doma~ih ìvali, ki se razlikuje 41 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik tudi glede na spol in starost dolo~ene vrste ìvali. Koeficienti po svetu niso enotni (Kladnik 1999). V pri~ujo~i {tudiji smo uporabili naslednje koeficiente (Lesko{ek 1993): • krave s 500 kg ìve teè 1,0, • mlado govedo (od 1 do 2 leti) 0,7, • teleta 0,15, • konji 1,2, • `rebeta 0,5, • odrasli pra{i~i 0,30, • pujski 0,007, • drobnica 0,1, • perutnina 0,005. Oblike ìvalskih organskih gnojil so naslednje (Usmerjanje kmetijstva … 2001): • Hlevski gnoj so iztrebki doma~ih ìvali (blato in se~), pome{ani s steljo. • Gnojnica je me{anica se~a doma~ih ìvali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz se~a zaradi naravne presnove; praviloma najve~ se~a vsrka nastilj, ostanek pa se zbere v gnojni~ni jami. • Gnojevka so iztrebki doma~ih ìvali brez stelje, z ve~jim ali manj{im dodatkom vode. V zvezi z odlaganjem, kopi~enjem in hranjenjem ìvalskih organskih gnojil uporabljamo naslednje pojme: • Gnojni objekt je zbiralnik za ìvinska gnojila, praviloma v bliìni hleva, kjer ìvi-norejci za~asno skladi{~ijo in zorijo gnojila. Gnojne objekte lahko raz~lenimo na tri vrste (gnoji{~e, gnojni~na jama in laguna) oziroma dve vrsti (gnoji{~e in gnojni~na jama). V pri~ujo~i raziskavi smo uporabili drugo mònost, torej ~lenitev na: • gnoji{~e, to je gnoji{~no plo{~o, ki je namenjena skladi{~enju hlevskega gnoja; • gnojni~na jama, to je zbiralnik, obdan s stenami, namenjen zbiranju in skladi{- ~enju gnojnice in gnojevke. 4 Zna~ilnosti kmetijske pridelave na kmetijah vodovarstvenega obmo~ja Kmetijstvo je z obdelovalnimi postopki v preteklih obdobjih ustvarilo kulturno pokrajino, ki obkroà mestni prostor in skupaj z njim sestavlja povezano celoto, kjer se prepletajo in dopolnjujejo razli~ne vloge obeh. Kmetijstvo je ~edalje bolj kompleksna dejavnost, ki je ni mogo~e uravnavati le prek trga ìvil. Zagotavljanje stabilne pridelave hrane sicer ostaja temeljna paradigma slovenskega kmetijstva, na nekaterih obmo~jih pa njegovi posredni u~inki postajajo pomembnej{i kot njegova prehranska vloga. Kmetijska zemlji{~a so namre~ pomembna prvina zasnove rekreacije, delovanja zelenega sistema, doìvljajsko kakovostne pokrajine, strukturne zgradbe in mestne identitete (Prostorski plan … 2001). 42 GEORITEM 7 Kljub dejstvu, da je vpliv negativnih dejavnikov na razvoj kmetijstva v mestnih in primestnih predelih Ljubljane mogo~e pripisati predvsem urbanizaciji, pa imajo posredni in neposredni vplivi, ki se skrivajo za njo, verjetno veliko ve~jo teò kot pozitivni dejavniki. Zanimanje za kmetovanje se namre~ tako v neposredni bliìni kot tudi v {ir{i okolici mesta {e vedno zmanj{uje (Cunder 2000). Zasnova razvoja kmetijstva je le ena od zasnov celovite Prostorske zasnove Ljubljane, kjer sta enakovredno obravnavana varstvo in razvoj vseh dejavnosti ter rab v prostoru. Njeno temeljno izhodi{~e je varovanje kakovostnih kmetijskih zemlji{~ ob hkratnem upo{tevanju razvojnih potreb mesta. V ta namen so bila opredeljena obmo~ja kmetijskih zemlji{~, ki jih je treba varovati kot obmo~ja velike ustreznosti za pridelavo, ter obmo~ja, ki jih je mogo~e zaradi majhne ustreznosti za kmetijsko pridelavo prepustiti bodisi pozidavi (tla slab{e kakovosti, ostanki zemlji{~ znotraj urbanih obmo~ij, onesnaèna zemlji{~a) bodisi drugim rabam (izkazan varovalni interes, mònost vzpostavitve posameznih prvin zelenega sistema mesta). 4.1 Socialne in socialnoekonomske zna~ilnosti Po podatkih popisa prebivalstva leta 1991 je bilo na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana 1343 evropsko primerljivih kmetij (povpre~na velikost kmetije je bila 4 ha), po popisu kmetijskih gospodarstev leta 2000 pa je bilo tak{nih {e 924 kme~kih gospodarstev, pri ~emer se je povpre~na velikost kmetije pove~ala na 6,4 ha. Na vodovarstvenem obmo~ju je bilo 286 evropsko primerljivih kmetij, od tega so bile 103 v drugem varstvenem pasu (43 na obmo~ju Kle~e in [entvid, 60 na obmo~ju Hrastje), v tretjem varstvenem pasu pa jih je bilo 183. V popis leta 2002 je bilo glede na kriterij posedovanja gnojnega objekta vklju~enih 155 kmetij; 79 med njimi jih je bilo v drugem varstvenem pasu (31 na obmo~ju Kle~e in [entvid, 48 na obmo~ju Hrastje) in 76 v tretjem varstvenem pasu. V primestnem prostoru se je socialnoekonomska sestava kmetij dolgo kazala kot zelo stabilna. Med posameznimi obmo~ji v tem pogledu ni bilo velikih razlik, kar je gotovo posledica ugodnih mònosti za zaposlovanje ob razmeroma majhni oziroma ~asovno in stro{kovno znosni razdalji. Socialnoekonomska sestava kmetij v Ljubljani je bila è leta 1981 druga~na kot v celotni Sloveniji. Izstopal je velik delè me{anih kmetij, ki so se v primerjavi s ~istimi pokazale kot bolj trdoìve in elasti~ne v prilagajanju intenzivnosti ter obsegu pridelave (Kova~i~ 1985). Ker pa njihovo gospodarjenje najve~krat ni temeljilo na ekonomi~nosti, so se prav me{ane kmetije s~asoma pre-levile v razvojno coklo, {e zlasti kar se ti~e potreb po prilagajanju kmetovanja sodobnim normativom razvitih deèl Evropske unije. Skladno z njihovo vse bolj problemati~- no dvoìvkarsko vlogo se je znova pojavila tènja po polarizaciji na ~iste kmetije na eni strani ter za prehransko bilanco bistveno manj pomembne dopolnilne kmetije na drugi. 43 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik AR ALE[ SMREK Slika 14: Ograjeni pa{niki konju{nice v Stoìcah se stikajo z eno od mnogih ljubljanskih vrti~karskih con. Med v letu 2002 popisanimi kmetiji je tako 51 ~istih kmetij, pri ~emer je njihov delè na obeh obmo~jih drugega varstvenega pasu ve~ji kakor v tretjem varstvenem pasu, kjer je poudarjeno velik delè me{anih kmetij, ki jim je kmetijstvo praviloma le {e postranski vir zaslùka. Zanimivo je, da ni na celotnem vodovarstvenem obmo~- ju nobene potencialno ~iste kmetije. Delè dopolnilnih kmetij, za katere je kmetovanje praviloma le {e konji~ek, je v obeh pasovih razmeroma izena~en, kar velja tudi za obe primerjalni obmo~ji znotraj drugega varstvenega pasu. 15 kmetij je ostarelih, dale~ najve~ v tretjem varstvenem pasu, kjer je vpra{anje njihovega nadaljnjega obstoja {e zlasti pere~e. Kot posebno kategorijo, ki pravzaprav ne sodi med socialnoekonomske tipe kmetij, smo registrirali lastnike konj, zdruène v tako imenovanem konjeni{kem klubu. Skupaj smo popisali 8 izklju~no konjerejskih obratov, med katerimi jih je 7 na obmo~ju Hrastje v drugem varstvenem pasu . Osredoto~eni so v bliìni hipodroma v Stoìcah (eden je v Jar{ah), kjer so konju{nice v lasti ljubljanske konjeni{ke poli-cije. Slika 15: Socialnoekonomska sestava preu~evanih kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. p 44 Socialnoekonomska sestava ({tevilo) Varstveni pas ~ista kmetija (111) ostarela kmetija (30) 1. varstveni pas ! me{ana kmetija (63) konjeni{ki klub (11) 2. varstveni pas dopolnilna kmetija (77) ni podatka (17) 3. varstveni pas Avtorja vsebine: Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar metrov © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 0 600 1200 1800 2400 ! ! GEORITEM 7 45 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % ~ista me{ana dopolnilna ostarela konjeni{ki ni podatka kmetija kmetija kmetija kmetija klub mlada generacijska zrela starajo~a ostarela ni podatka Slika 16: Starostna sestava glede na socialnoekonomsko sestavo kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. Starostna sestava kmetij se postopoma slab{a. Tako je mlada, do 20 let stara gene-racija zastopana le v slabi polovici (49,6 %) korpusa preu~enih kmetij, preostale pa imajo samo {e srednjo (od 20 do 59 let) in staro (60 let in ve~) generacijo. Mladih kmetij z mlado in srednjo generacijo je 17,3 %, generacijskih z vsemi tremi genera-cijami 32,3 %, zrelih kmetij z izklju~no srednjo generacijo 12,2 %, starajo~ih s srednjo in staro generacijo 24,5 % ter ostarelih z izklju~no staro generacijo 13,7 %, bilo pa bi jih {e ve~, ~e ne bi postopoma odmirale. Zaskrbljujo~a je ugotovitev, da je starostna sestava ~istih kmetij v primerjavi z me{animi manj ugodna, kar pa lahko na drugi strani opredelimo tudi kot posledico, saj se bolj {tevilni druìnski ~lani na me{anih kmetijah posve~ajo razli~nim nekmetijskim dejavnostim. Ker na nekaterih kmetijah druìnski ~lani ne zmorejo vsega dela, jim v konicah pri-sko~ijo na pomo~ sorodniki in/ali prijatelji, lahko tudi najeta delovna sila. Na povpre~ni kmetiji vodovarstvenega obmo~ja so ne~lani gospodinjstva opravili povpre~no 20,9 delovnega dne na leto (Popis kmetijskih … 2000), dale~ najve~ (68,7 delovnega dne) na obmo~ju Kle~e in [entvid (v Kle~ah je za na{e razmere veliko vrtnarsko podjet-je), najmanj (10,3 delovnega dne) pa na obmo~ju Hrastje. Povpre~na starost gospodarja na slovenskih druìnskih kmetijah je 58,1 leta (Popis kmetijskih … 2000). Znano je, da so mlaj{i ljudje praviloma podjetnej{i od starej{ih, 46 GEORITEM 7 obenem pa je za uspe{no gospodarjenje pomembna predvsem vloga gospodarja. Povpre~na starost gospodarjev v anketirani populaciji kmetij znotraj avtocestnega obro~a (Kladnik 2002) je 53,5 leta in pove, da kmetije v upravljanje naslednikov {e vedno prehajajo razmeroma pozno. Marsikateri obrat {e vedno vodi star gospodar, katerega idejnost, kreativnost, podjetnost, odlo~nost in radovednost so dodobra iz~rpane. 72,4 % gospodarjev je mo{kega spola (Popis kmetijskih … 2000). Razmerje med mo{- kimi in ènskimi gospodarji je za ènske {e najbolj ugodno v kmetijsko manj pomembnem tretjem varstvenem pasu, kjer je 30,4 % gospodaric. 37,1 % gospodarjev ima status kmeta ali kmetijskega podjetnika (kar 71,1 % na obmo~ju Hrastje (Popis kmetijskih … 2000)), 22,6 % pa je zaposlenih (26,0 % v tretjem varstvenem pasu (Popis kmetijskih … 2000). 1,8 % gospodarjev je brezposelnih, 1,4 % (izklju~no ènskega spola) se jih je izreklo za gospodinje. Dobra tretjina ali 36,1 % gospodarjev je upokojencev, njihova zastopanost pa je {e poudarjeno pogosta v tretjem varstvenem pasu (43,6 %) in na obmo~ju Kle~e in [entvid znotraj drugega varstvenega pasu (41,8 %). Kme~kih upokojencev je bistveno manj od tistih, ki dobivajo pokojnino iz naslova nekdanje zaposlitve, kar pa ne velja povsem za obmo~je Kle~e in [entvid, kjer je prevlada upokojencev iz naslova zaposlitve le malenkostna. Problemati~na je slaba izobrazbena sestava gospodarjev kmetij. Na v letu 2002 popisanih kmetijah je sicer zaznavna rahla prevlada gospodarjev z dve- ali triletno poklicno izobrazbo, za njimi pa po {tevilu ne zaostajajo opazno gospodarji s kon- ~ano ali celo nedokon~ano osnovno {olo. Srednje{olsko izobrazbo imajo gospodarji 22 kmetij, vi{je{olsko ali visoko{olsko pa gospodarji 8 kmetij. Rezultate analize do dolo~ene mere potrjuje tudi analiza za~asnih podatkov popisa kmetijskih gospodarstev v letu 2000, vendar je opazen ve~ji delè gospodarjev z dokon~ano osnovno {olo ali nìjo izobrazbo v primerjavi z gospodarji s kon~ano poklicno {olo. To si lahko tol-ma~imo s tem, da je izobrazba gospodarjev mo~nej{ih, v popis leta 2002 zajetih kmetij vseeno nekoliko bolj{a od tiste, ki se nana{a na populacijo vseh evropsko primerljivih kmetij na vodovarstvenem obmo~ju. Dobra ~etrtina (25,4 %) gospodarjev kmetij je osnovna {ola ali manj poklicna {ola srednja {ola vi{ja ali visoka {ola Slika 17: Izobrazbena sestava gospodarjev ni podatka na popisanih kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 47 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik imela v letu 2000 dokon~ano srednjo {olo, dobra desetina jih je imela diplomo ene od vi{jih ali visokih {ol, 7 pa jih je opravila celo magisterij ali doktorat. Ve~ina med najbolj izobraènimi se s kmetijstvom ukvarja ljubiteljsko. Dale~ najmanj ugodno izobrazbeno sestavo ima obmo~je Hrastje v drugem varstvenem pasu. Sodobno kmetovanje zahteva raznovrstna specialna (kmetijska, ìvilska, veteri-narska, gozdarska) in kompleksna znanja, ki kmetovalca med drugim seznanjajo s pravilnim izborom polj{~in, pravilnimi delovnimi postopki v ìvinoreji, uporabo kmetijske mehanizacije ter pravilno uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Zato se ustrezna kmetijska izobrazba ~edalje »glasneje« zahteva tudi za pridobitev statu-sa kmeta, ~eprav se uradniki pri tovrstni opredelitvi dejansko {e vedno zadovoljijo s prakti~nimi izku{njami. Te so dale~ prevladujo~a prvina kmetijske izobrazbe tudi pri gospodarjih v letu 2000 popisanih kmetij, saj se jih z njimi pona{a kar 88,9 %. Zanimivo je, da je zaznavna nekoliko bolj{a kmetijska izobrazba pri gospodarjih v tretjem varstvenem pasu, kar pa je predvsem posledica dejstva, da je tam 7,4 % gospodarjev opravilo kakr{enkoli te~aj iz kmetijstva. Sedem gospodarjev ima dokon~ano srednjo kmetijsko {olo ({tirje na kmetijah v tretjem varstvenem pasu in trije v drugem varstvenem pasu), trije dveletno poklicno kmetijsko {olo, dva triletno poklicno kmetijsko {olo, eden vi{jo kmetijsko {olo, dva pa sta si pridobila univerzitetno kme-100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % 2. VP/ 2. VP/ 3. VP skupaj Kle~e in Hrastje [entvid samo prakti~ne izku{nje kakr{enkoli te~aj iz kmetijstva dveletna poklicna {ola triletna poklicna {ola srednja {ola vi{ja {ola visoka univerzitetna izobrazba Slika 18: Kmetijska izobrazba gospodarjev kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2000. 48 GEORITEM 7 tijsko izobrazbo; oba sta v tretjem varstvenem pasu. Na podro~ju ustrezne kmetijske izobrazbe se stanje polagoma izbolj{uje, na kar kaè tudi ugotovitev, da se na v letu 2002 popisanih kmetijah s tak{no izobrazbo pona{a precej ve~ naslednikov kot gospodarjev. Nekaj je tudi kmetij, kjer imata kmetijsko izobrazbo tako gospodar kot naslednik, v enem primeru pa se z njo pona{ajo gospodar, njegov zakonec in naslednik. 4.2 Posestne razmere Ena od glavnih zna~ilnosti na{ega kmetijstva je precej{nja velikostna in prostor-ska razdrobljenost. Slovenske kmetije so majhne, pri ~emer so njihovi zemlji{ki kosi praviloma razpr{eni naokrog po va{kem zemlji{~u. Povpre~na velikost parcele rodovitnega zemlji{~a na leta 2002 obravnavanih kmetijah je 76,3 ara, povpre~na velikost zemlji{kega kosa (Popis kmetijskih…2000) je 82,6 ara. Zna~ilno je, da so parcele manj{e, torej bolj razdrobljene na kmetijah iz drugega varstvenega pasu, na katerih povpre~na parcela meri vsega 61,6 ara, medtem ko povpre~na parcela kmetij tretjega varstvenega pasu meri natan~no 80 a. Velikostna razdrobljenost je {e zlasti izrazita na obmo~ju Kle~e in [entvid. Leta 2002 popisane kmetije so v primerjavi s kmetijami, popisanimi dve leti prej, nekoliko ve~je. Ker je korpus drugih v celoti vklju~en v korpus prvih, je mogo~e skle-pati, da so kmetije v novej{em popisu v povpre~ju mnogo mo~nej{e od tistih, ki v na{ popis niso bile vklju~ene. Povpre~na kmetija v popisu 2002 ima na razpolago 11,1 ha zemlji{~. Podrobnej{e analize popisa iz leta 2000 razkrivajo, da kmetije v povpre~ju najamejo 1,2 ha zemlji{~, 0,2 ha zemlji{~ pa dajejo v najem, kar pomeni, da je prese- èk zemlji{~ v uporabi nad zemlji{~i v lasti dober hektar (102 ara). Pri najemanju zemlji{~ je pomembna vloga Sklada kmetijskih zemlji{~ in gozdov, od katerega kmetije, ki najemajo zemlji{~a, dobijo v najem 40,4 % od vseh najetih njiv in 15,5 % od vseh najetih travnikov (Kladnik 2002). Nekatere ve~je kmetije od Sklada najamejo tudi ve~ kot 10 hektarjev zemlji{~a. Najve~je kmetije so na obmo~ju Hrastje (leta 2002 v povpre~ju 12,7 ha razpolòljivih zemlji{~), najmanj{e pa v tretjem varstvenem pasu (povpre~no 10,3 ha razpolòljivih zemlji{~). Povpre~na ~ista kmetija gospodari na skoraj natan~no 15 ha zemlji{~ih. Povpre~- no vrednost 10 ha presegajo samo {e me{ane kmetije (11,8 ha), ostarele kmetije imajo v povpre~ju v lasti 6,9 ha zemlji{~ in dopolnilne 6,1 ha zemlji{~. Glede na starostno sestavo gospodinjstev na v letu 2002 popisanih kmetijah ni mogo~e zaznati tolik{ne notranje raz~lenjenosti. Dale~ najmanj zemlje sicer imajo ostarela gospodinjstva (7,1 ha), vendar zemlji{ka posest vseh preostalih starostnih skupin presega povpre~- no vrednost 10 ha; {e najve~ja je v skupini generacijskih gospodinjstev (13,3 ha). Navedene {tevilke so le povpre~ja, za katerimi se skriva raznovrsten notranji ustroj. Med v letu 2002 popisanimi kmetijami najdemo tako pritlikave obrate z manj kot hektarjem skupnih zemlji{~ v lasti (skupaj 11, od tega 9 z manj kot pol hektara) kot 49 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 1400 1200 1000 tijo 800 600 i na kmear 400 200 0 2. VP/Kle~e 2. VP/Hrastje 3. VP skupaj in [entvid zemlji{~a v lasti leta 2000 najeta zemlji{~a leta 2000 zemlji{~a, dana v najem leta 2000 razpolòljiva zemlji{~a leta 2000 razpolòljiva zemlji{~a leta 2002 Slika 19: Zemlji{ka posest na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja v letih 2000 in 2002 po varstvenih pasovih (Popis kmetijskih gospodarstev SURS, Popis gnoji{~ in gnojnih jam 2002). za na{e razmere velike obrate z ve~ kot 20 hektarji zemlji{~i (skupaj 17). [e najve~ kmetij je v srednjih velikostnih razredih, na katerih razpolagajo z od 5 do 10 ha zemlji{~i (42), od 10 do 20 ha zemlji{~i (31) in od 2 do 5 ha zemlji{~i (21). Velikost posesti kaè precej{njo stopnjo povezanosti s socialnoekonomsko sestavo kmetijskih gospodarstev. Najve~ kmetij v zgornjih velikostnih razredih je v skupini ~istih kmetijskih gospodarstev, sledijo jim me{ane kmetije. Dopolnilne in ostarele kmetije so praviloma manj{e, ~eprav so tudi med njimi nekatere, ki razpolagajo z ve~ kot 10 ha ali celo ve~ kot 20 ha zemlji{~i. Veliki, srednji in pritlikavi obrati so na videz brez ve~je notranje zakonitosti razpr{eni po celotnem vodovarstvenem obmo~ju, ~eprav se zdi, da je osredoto~enost najve~jih kmetij mogo~e zaslediti znotraj starih va{kih jeder (Medno, Kle~e, Toma~evo, Hrastje, Sneberje). To je prav gotovo tudi posledica postopnega izgub-ljanja zemlje kot ekonomskega temelja v nekaterih predelih mesta, do katerega prihaja zaradi mestnih potreb po {iritvi pozidanega tkiva ter po gradnji in posodabljanju prometnic in infrastrukture (Kladnik 2002). Leta 2002 popisane kmetije imajo v povpre~ju 3,9 ha zemlji{~ v drugem varstvenem pasu, 1,3 ha zemlji{~ v tretjem varstvenem pasu in 3,5 ha zemlji{~ zunaj vodovarstvenega obmo~ja. Zanimivo je, da imajo kmetije iz drugega varstvenega pasu kar 60,3 % 50 GEORITEM 7 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % ~ista me{ana dopolnilna ostarela konjeni{ki ni podatka kmetija kmetija kmetija kmetija klub manj kot 0,5 ha 0,51 do 1,0 ha 1,01 do 2,0 ha 2,01 do 5,0 ha 5,01 do 10,0 ha 10,0 do 20,0 ha 20,1 in ve~ ha ni podatka Slika 20: Velikost posesti glede na socialnoekonomsko sestavo kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. zemlji{~ znotraj mati~nega pasu, le 4,5 % znotraj tretjega pasu, zunaj vodovarstvenega obmo~ja pa preostalih 35,2 % zemlji{~. Nasprotno imajo kmetije iz tretjega varstvenega pasu v mati~nem pasu le 27,5 % zemlji{~, 23,5 % jih imajo v drugem pasu, zunaj vodovarstvenega obmo~ja pa 49,0 %. Navedene vrednosti razkrivajo, da so zemlji{~a znotraj drugega varstvenega pasu pomemben temelj kmetovanja ne le za kmetije z lego znotraj tega pasu, ampak tudi za blìnje in nekoliko bolj oddaljene kmetije tretjega varstvenega pasu, ki so marsikje è povsem ukle{~ene med stanovanjske hi{e nekmetov. Podoba bi se razkrila {e bolj drasti~no, ~e je ne bi v povpre~ju izbolj{evali naselji Staneì~e in Medno, kjer kmetije razpolagajo zlasti z blìnjimi zemlji{~i z bolj blago stopnjo varovanja v tretjem varstvenem pasu. V letu 2000 popisane kmetije (Popis kmetijskih … 2000) razpolagajo s 46,9 % rodovitnimi zemlji{~i na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja, s 50,2 % v drugem varstvenem pasu in s 40,9 % v tretjem varstvenem pasu. Znotraj drugega pasu je opazna precej{nja razlika med obmo~jem Hrastje, kjer mati~ne kmetije razpolagajo s kar 70,1 % razpolòljivimi rodovitnimi zemlji{~i znotraj obmo~ja, ter obmo~jem Kle~e in [entvid, kjer je ustrezna vrednost vsega 46,0 %. To je razumljivo, ~e vemo, da tam del zemlji{~ posedujejo tudi lastniki kmetij s sedeèm na obmo~ju tretjega varstvenega 51 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Slika 21: Velikost posesti preu~evanih kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. P 600 500 ih 400 tijo v ar 300 e~je na kme 200 vpr po 100 0 2. VP 3. VP skupaj zemlji{~a v 2. VP zemlji{~a v 3. VP zemlji{~a zunaj VO Slika 22: Povpre~na povr{ina zemlji{~ kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002 po varstvenih pasovih. pasu, medtem ko je v okolici obmo~ja Hrastje kmetij s sedeèm na obmo~ju tretjega varstvenega pasu bistveno manj. Povpre~na velikost slovenskih druìnskih kmetij glede na povr{ino kmetijskih zemlji{~ v uporabi je 4,8 ha, kmetij na vodovarstvenem obmo~ju pa 5,6 ha (Popis kmetijskih … 2000). Kmetije v drugem varstvenem pasu razpolagajo v povpre~ju s 7,5 ha kmetijskimi zemlji{~i, kmetije v tretjem pasu pa z bistveno manj, v povpre~ju s samo 4,5 ha. 4.3 Temeljna obelèja kmetijske rabe tal Kmetijska zemlji{~a zavzemajo skoraj 40 % povr{ja Slovenije, na kmetijah obravnavanega vodovarstvenega obmo~ja na Ljubljanskem polju pa jih je med vsemi razpolòljivimi zemlji{~i 61,4 %. To ne pomeni, da je tolik{na tudi njihova dejanska razprostranjenost po posameznih varstvenih pasovih. Podrobne analize dejanske rabe 52 Velikost posesti ({tevilo) Varstveni pas manj kot 0,5 ha (8) 5,01–10,0 ha (42) 1. varstveni pas 0,51–1,0 ha (3) 10,01–20,0 ha (31) 2. varstveni pas 1,01–2,0 ha (6) 20,01 in ve~ ha (17) 3. varstveni pas 2,01–5,0 ha (21) ni podatka (27) Avtorja vsebine: Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar metrov © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 0 600 1200 1800 2400 ! ! ! GEORITEM 7 ! 53 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik AR ALE[ SMREK Slika 23: Ponekod je meja med pozidanimi in kmetijskimi zemlji{~i izrazito ostra. tal na preu~evanem zemlji{~u sicer nismo opravili, a è malce bolj poglobljen pogled na digitalne ortofoto posnetke razkrije, da je delè kmetijskih zemlji{~ v drugem varstvenem pasu mo~no prevladujo~, kar velja {e zlasti za obmo~ji Kle~e in [entvid ter Vìmarske trate. Tretji varstveni pas je v ve~jem delu na gosto pozidan, izjema so va{ka zemlji{~a Staneì~ in Mednega, obmo~je med Toma~evim in @alami, va{ko zemlji{- ~e Studenca ter obmo~je v trikotu med Sneberji, Savo in avtocesto proti Mariboru. Terensko delo, ki so ga leta 1999 opravili {tudentje Oddelka za geografijo (Bre~- ko Grubar s sodelavci 2000), je postreglo z ugotovitvijo, da je na zemlji{~ih drugega varstvenega pasu priblìno 1500 ha (76,9 %) kmetijskih zemlji{~, 200 ha (10,3 %) gozdnih zemlji{~ in 150 ha (7,7 %) pozidanih zemlji{~, na obmo~ju tretjega varstvenega pasu pa okrog 800 ha (22,9 %) kmetijskih, 200 ha (5,7 %) gozdnih in kar 2500 ha (71,4 ha) pozidanih zemlji{~. Podrobna analiza stanja rabe tal po franciscejskem katastru (slika 24) je razkrila, da so leta 1825 skoraj polovico (46,8 %) Ljubljanskega polja prekrivale njive, 17,0 % je bilo travnikov, 14,0 % pa{nikov, pozidanih zemlji{~ pa je bilo vsega 1,7 %. Stanje leta 1999 je bilo bistveno druga~no (slika 25). Povr{ina njiv se je skr~ila na vsega 20,6 %, travnikov je bilo {e 14,7 %, pa{nikov pa vsega 1,2 %. Mo~no se je zmanj{al tudi delè sadovnjakov, medtem ko se je delè gozdov celo nekoliko pove~al, s 6,2 na 9,8 %. Zato pa se je mo~no pove~al deleùrbane rabe (ta raznolika kategorija obsega pozidana 54 GEORITEM 7 zemlji{~a, cesti{~a, gramoznice in obmo~ja vodarn), ki je v letu 1999 obsegala skoraj polovico (49,5 %) celotne povr{ine Ljubljanskega polja (Kladnik, Petek 2007). Preglednica 2: Primerjava deleèv kategorij rabe tal na Ljubljanskem polju med letoma 1825 in 1999 (Kladnik, Petek 2007). leto 1825 leto 1999 ha % ha % njive 3258,2 46,8 1437,4 20,6 vrti~ki – – 135,0 1,9 sadovnjaki 169,6 2,4 9,9 0,1 travniki 1181,1 17,0 1021,3 14,7 pa{niki 972,1 14,0 80,5 1,2 gozdovi 430,2 6,2 686,0 9,8 urbana raba 117,0 1,7 3448,3 49,5 vode in nerodoviten svet na obmo~ju starih strug Save 639,2 9,2 147,7 2,1 ni podatka 198,7 2,9 – – skupaj 6966,2 100,0 6966,2 100,0 Spremembe rabe tal na Ljubljanskem polju sta najbolj zaznamovala {irjenje Ljubljane proti severozahodu, severu in vzhodu ter regulacija savske struge ob koncu 19. stoletja. Neposredna primerjava rabe tal za leti 1825 in 1999 razkriva, kako se je Ljubljana iz starega jedra {irila predvsem na najbolj{e njive, ki so prvotno prevlado-vale na vi{jih terasah dlje od savske struge. Proti poplavnemu obmo~ju ob Savi so se najprej {irili travniki in nato pa{niki ali obre~ni gozd. Regulacija savske struge je omogo~ila, da se ji je njivsko-travni{ki pas povsem pribliàl, kar je najbolj o~itno na Snebrskem produ. To potrjuje tudi podatek, da je leta 1825 povpre~na oddaljenost njiv od poplavnega obmo~ja ali struge zna{ala 1144 metrov, leta 1999 pa le {e 902 metra. V tem ~asu se je z 296 na 288 metrov zmanj{ala tudi povpre~na nadmorska vi{ina njivskih parcel (Kladnik, Petek 2007). Glede na vsesplo{no hitro pozidavo Ljubljanskega polja je o~itno, da so prav vodovarstnena obmo~ja odlo~ilno pripomogla k prepre~evanju pozidave na njih in ohranjanju kmetijske funkcije. Intenzivno kmetijsko rabo zaradi rabe gnojil spremlja nevarnost onesnaèvanja z nitrati in nitriti, kar je {e zlasti pere~ problem na obmo~jih s podtalnico, kakr{no Slika 24: Katastrska raba tal na Ljubljanskem polju leta 1825. P str. 56 Slika 25: Dejanska raba tal na Ljubljanskem polju leta 1999. P str. 57 55 56 Gn Zemlji{ka kategorija oji{~a na Ljubljansk njiva ribnik Varstveni pas travnik stara struga 1. varstveni pas sadovnjak prodi{~e 2. varstveni pas pa{nik gramoznica metrov gozd pozidano zemlji{~e 0 600 1200 1800 2400 em polju vodotok cesta Avtor vsebine: Franci Petek Avtorja zemljevida: Franci Petek, Katarina Polajnar Vir: Franciscejski kataster 1825 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 Ale{ S mrekar , Dr ago Kladnik Zemlji{ka kategorija njiva zemlji{~e v zara{~anju Varstveni pas vrt gozdna plantaà 1. varstveni pas sadovnjak gozd 2. varstveni pas intenzivni travnik vodotok metrov ekstenzivni travnik prodi{~e 0 600 1200 1800 2400 Avtor vsebine: Franci Petek omejek, mejica pozidano zemlji{~e Avtorja zemljevida: Franci Petek, Katarina Polajnar Vir: RS MKGP 2002 © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 GEORITEM 7 57 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik je Ljubljansko polje. Prst in podnebje sta naravni prvini, na kateri ~lovek ne more v ve~ji meri (vsaj kratkoro~no) vplivati, zato je za zmanj{anje izpiranja du{ika toliko bolj pomembno, da se uporabljajo za ta namen primerne pridelovalne tehnike. Pri popisani populaciji gospodinjstev (popisa v letih 2000 in 2002) je glede na dràvno povpre~je mogo~e zaznati nadpovpre~no zastopanost intenzivnih zemlji{kih kategorij. Najintenzivnej{a kmetijska pridelava poteka na njivah, v vinogradih in sadov-njakih, zato so to kmetijskemu obremenjevanju okolja najbolj izpostavljene zemlji{ke kategorije. V dràvah Evropske unije je med vsemi kmetijskimi zemlji{~i skoraj 55 % njiv, v Sloveniji le dobrih 33 %. Na kmetijah vodovarstvenega obmo~ja Ljubljanskega polja je po rezultatih popisa 2002 med kmetijskimi zemlji{~i v povpre~ju 55,6 % njiv in vrtov, po rezultatih popisa 2000 pa samo 46,3 %. Razliko velja pripisati mnogim drobnim zemlji{kim posestnikom, ki posedujejo zemlji{~a drugih kategorij, vendar v popis v letu 2002 niso bili vklju~eni. Upo{tevaje vsa razpolòljiva zemlji{~a, je delè njiv na v letu 2002 popisanih kmetijah 35,7 %, na v letu 2000 popisanih pa le 28,5 %. Popis v letu 2000 je registriral tudi posedovanje vinogradov, ki jih na dve leti pozneje popisanih kmetijah nismo zasledili, ker uradna statistika vodi kmetije po sedeìh, torej tam, kjer je oseba stalno prijavljena, ne pa tam, kjer se opravlja dejavnost. Po pomenu druga zemlji{ka 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 2. VP/Kle~e 2. VP/Hrastje 3. VP skupaj in [entvid njive in vrtovi sadovnjaki vinogradi travniki in pa{niki neobdelana kmetijska zemlji{~a v zara{~anju gozd nerodovitno Slika 26: Raba tal kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2000 (Popis kmetijskih gospodarstev SURS). 58 GEORITEM 7 kategorija med kmetijskimi zemlji{~i so travniki. Po rezultatih popisa v letu 2000 zavzemajo 28,4 % zemlji{~ in po rezultatih popisa v letu 2002 31,4 %. Ustrezna deleà pa{nikov naj bi bila 3,3 % oziroma 1,5 %, deleà sadovnjakov pa 0,9 % oziroma 0,1 %. Popis v letu 2000 je posebej izpostavil kategorijo neobdelana kmetijska zemlji{~a v za-ra{~anju, ki naj bi med zemlji{~i kmetij na vodovarstvenem obmo~ju v povpre~ju zavzemala 3,3 %, vendar samo 0,1 % na obmo~ju Hrastje in kar 5,0 % na obmo~ju Kle~e in [entvid. Med nekmetijskimi zemlji{~i je mo~no prevladujo~a zastopanost gozdov (37,1 % oziroma 31,1 %). Opazno je, da je zastopanost njiv bistveno ve~ja na kmetijah drugega varstvenega pasu, pri ~emer med obmo~jema Kle~e in [entvid ter Hrastje ni bistvenih razlik. Podrobnej{a razmerja med zastopanostjo posameznih zemlji{kih kategorij kmetij po varstvenih pasovih kaèjo, da imajo na primer kmetije drugega varstvenega pasu v mati~nem pasu 73,7 % njiv, v tretjem pasu 5,9 % in zunaj vodovarstvenega obmo~- ja 20,4 % njiv, medtem ko jih imajo kmetije tretjega varstvenega pasu v mati~nem pasu 41,9 %, v 2. pasu 36,0 % in zunaj vodovarstvenega obmo~ja 22,1 %. Za travnike velja, da jih imajo kmetije iz drugega varstvenega pasu v mati~nem pasu 61,4 %, v tretjem varstvenem pasu 4,2 % in zunaj vodovarstvenega obmo~ja 34,4 %, kmetije iz tretjega pasu pa jih imajo v mati~nem pasu 39,6 %, v drugem 36,3 % in zunaj vodovarstvenega obmo~ja 24,1 %. Prepoznavno je torej na~elo, da se zastopanost posameznih zemlji{kih kategorij v bliìni sedeà kmetije zmanj{uje skladno z nara{~anjem ekstenzivnosti zemlji{ke kategorije. To se kaè tudi na primeru gozdov. Med kmetijami v drugem varstvenem pasu je delè gozdov v mati~nem pasu 59,6 %, v tretjem pasu 4,5 % in zunaj vodovarstvenega obmo~ja 35,9 %, med kmetijami tretjega varstvenega pasu pa je delè gozdov v mati~nem pasu 27,5 %, v drugem pasu 23,6 % in zunaj vodovarstvenega obmo~ja 48,9 %. Setvena sestava na njivah je dokaj pestra in je tudi posledica potreb po kolobarjenju. Med vsemi polj{~inami je na kmetijah vodovarstvenega obmo~ja najbolj raz{irjena silàna koruza, ki je zasajena na 21,8 % razpolòljivih njiv. Po razprostranjenosti ji sledijo razna zelenjava (13,8 %), ozimna p{enica (12,7 %), krompir (10,4 %; razmerje med poznimi in zgodnjimi sortami je 2,3 : 1), travno-deteljne me{anice (8,2 %), ozimni je~men (8,0 %), detelja in lucerna (7,1 %) ter koruza za zrnje (5,0 %). Delè vseh drugih polj{~in je bistveno manj{i. V prahi je 1,1 % razpolòljive povr{ine njiv, najve~ na obmo~ju Kle~e in [entvid (3,6 %) in najmanj na obmo~ju Hrastje (0,2 %) (Popis kmetijskih gospodarstev SURS). Iz navedenih {tevilk je prepoznavna velika vloga ìvinoreje; za prehrano doma- ~ih ìvali je poleg travinja s travnikov in pa{nikov namenjen tudi velik del pridelkov z njiv. Zanimivo je, da so deleì njiv s silàno koruzo v obeh varstvenih pasovih uravnoteèni, kar velja tudi za deleè travno-deteljnih me{anic, detelje in lucerne ter do dolo~ene mere krompirja ( Hrastje 13,4 %, tretji varstveni pas 7,9 %). Ve~je razlike v zastopanosti so pri zelenjavi (na obmo~ju Hrastje ji je namenjeno kar 21,2 % njiv, 59 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 2. VP/Kle~e 2. VP / Hrastje 3. VP skupaj in [entvid ozimna p{enica ozimni je~men krompir zelenjava koruza za zrnje silàna koruza trave in travne me{anice detelja in lucerna travno-deteljne me{anice drugo Slika 27: Setvena sestava na njivah kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2000 (Popis kmetijskih gospodarstev SURS). na obmo~ju Kle~e in [entvid pa le 7,3 %), ozimni p{enici (tretji varstveni pas 16,9 %, Hrastje 6,2 %) in ozimnem je~menu ( Kle~e in [entvid 11,8 %, tretji varstveni pas 5,9 %). V Mestni ob~ini Ljubljani je pridelovanje vrtnin raz{irjeno bolj kot v Sloveniji kot celoti. Po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 zna{a delè zemlji{~ z vrtninami 3,7 % kmetijskih zemlji{~ v uporabi, medtem ko je ta delè na ravni celotne dràve le 1,3 %. ^e k temu dodamo {e omenjenih 13,8 % na kmetijah vodovarstvenega obmo~ja, lahko upravi~eno sklepamo, da je pridelovanje vrtnin v Ljubljani, {e zlasti pa na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja zaradi bliìne trga tr`no zelo zanimivo. Tak{no trditev potrjujejo tudi ocene kmetijskih svetovalcev, ki navajajo, da precej{en delè zemlji{~, na katerih poteka pridelovanje vrtnin, odpade na vodovarstveno obmo~je (Usmerjanje kmetijstva … 2001). Del zelenjave se pridela v rastlinjakih (Kladnik, Rejec Brancelj 2000), ki so namenje-ni tudi vzgoji sadik. Rezultati analize popisa v letu 2000 so pokazali, da se v zavarovanih prostorih pridela le odstotek zelenjave, vendar je tovrsten delè na obmo~ju Kle~e in [entvid kar 6,4 %, na obmo~ju tretjega pasu 1,3 % in na obmo~ju Hrastje samo 0,1 %. Zanimivo je, da je pri na prostem pridelani zelenjavi tr`ni delè 42,0 % (ostalo se porabi doma), od v rastlinjakih pridelane zelenjave pa je namenjeno prodaji le 37,5 %. Razkorak gre pripisati zlasti precej{nji doma~i vzgoji sadik v rastlinjakih za presaja-60 GEORITEM 7 nje na prosto, kar slikovito ponazarja primer obmo~ja Hrastje, kjer se od vse v rastlinjakih pridelane zelenjave nameni prodaji na trgu le 5,9 %, na drugi strani pa se od zelenjave, pridelane na prostem, proda skoraj polovica (47,4 %). Za zagotovitev ~asovno dalj{e pokritosti zemlji{~ z rastlinsko odejo je na vodovarstvenih obmo~jih treba po glavnih posevkih polj{~in in tudi vrtnin sejati strni{~ne in prezimne dosevke. Dosevki so ve~inoma uporabni za prehrano ìvali, delno tudi za prehrano ljudi in zeleno gnojenje. Ugoden vpliv krmnih dosevkov na varstvo okolja je predvsem v zmanj{evanju izpiranja hranil, ~asovno ugodnej{i uporabi ìvinskih gnojil ter biolo{kem zatiranju plevelov in nekaterih {kodljivcev. Za varovanje podtalnice so pomembni predvsem tako imenovani prezimni dosevki, ki morajo vidno pokrivati zemlji{~e od 1. novembra do 15. marca (Usmerjanje kmetijstva … 2001). Obdelava podatkov popisa kmetijskih gospodarstev leta 2000 je razkrila, da se na preu~evanih kmetijah strni{~ni posevki sadijo na 12,0 % njiv, v ve~jem obsegu na kmetijah znotraj drugega varstvenega pasu (na obmo~ju Kle~e in [entvid na 20,4 %, na obmo~- ju Hrastje na 11,4 %) kot na kmetijah znotraj tretjega pasu (tam je zastopanost le 7,7 %). Priporo~ljivo je izogibanje monokulturam, saj je ob zaostrovanju pogojev za vnos hranil in organske mase v tla le s pestrim kolobarjem dolgoro~no mogo~e zagotoviti in vzdrèvati rodovitnost ter optimalno vsebnost organske snovi v prsti. To velja tudi za ìvinorejske kmetije, ki bodo ob zaostrenih razmerah vnosa hranil in gnojil le na ta na~in uspele uporabiti vsa organska gnojila. Pomemben del tehnologij se nana{a na vzdrèvanje zelenega pokrova prek zime. Ta ukrep, ki naj sledi spravilu pridelkov, pomembno vpliva k zmanj{anju izpiranja nitratov (Usmerjanje kmetijstva … 2001). Kmetovanje na vodovarstvenem obmo~ju se je nekaterim zahtevam primerne kmetijske prakse è pribliàlo. To velja tudi za sorazmerno pestro kolobarjenje, ki ga premajhna posest sicer ovira, vendar mu je na drugi strani naklonjena razdrobljenost na majhne zemlji{ke kose. Kolobarjenje se podreja tudi zna~ilnostim talne podlage, saj ni vseeno ali je njiva na bolj prodnatih ali bolj ilovnatih tleh, kar je pomembno tudi z vidika ~edalje pogostej{ega pojavljanja poletne su{e v zadnjih dveh desetlet-jih. Na v letu 2002 popisani populaciji kmetij je prevladujo~ na{tiriletni kolobar (37,4 % pojavljanj), sledijo mu natriletni kolobar (28,3 %), nadveletni (17,2 %), napetletni (10,1 %), na{estletni (4,0 %) in nasedemletni (3,0 %). V vpra{alniku smo seveda lahko povpra{ali le po zna~ilnem kolobarju znotraj posamezne kmetije, ki ima lahko na svojih njivah ve~ razli~nih na~inov vrstenja polj{~in. Zna~ilno je, da se s podalj{evanjem cikla kolobarja pove~uje udelèba krmnih rastlin, zlasti raznih kombinacij travnih me{anic, detelje, lucerne, krmne pese in krmnega kore-nja. Kot zna~ilen primer natriletnega kolobarja lahko navedemo zaporedje silàna koruza–krompir–detelja, na{tiriletnega kolobarja silàna koruza–je~men–krompir–zelenjava, napetletnega kolobarja ìto–silàna koruza–krompir–travna me{anica–krmni ohrovt in na{estletnega kolobarja p{enica–je~men–tritikala–silàna koruza–travna me{anica–detelja. 61 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik AR ALE[ SMREK Slika 28: Zaradi pomembnosti ìvinoreje precej{en del obdelovalnih zemlji{~ zavzemajo travniki. Za namakanje kmetijskih zemlji{~ se odlo~a 9 kmetov, od tega dva v tretjem varstvenem pasu, eden v drugem varstvenem pasu Kle~e in [entvid in kar {est v drugem pasu Hrastje. Po podatkih popisa iz leta 2000 je na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja 14 tak{nih kmetij, od tega sedem na obmo~ju Hrastij. Torej je ve~ina kmetij z namakalnim sistemom tudi ìvinorejskih in so vklju~ene v popis 2002. [tirje kmetje imajo lastne vrtine, dva ~rpata vodo iz Save, trije pa namakajo zemlji{~a z vodo iz javnega vodovodnega omrèja. Skupna letna koli~ina porabljene vode za namakanje je majhna, saj zna{a le 4790 m3, kar je manj od porabe najve~jega odje-malca vode izklju~no za kmetijske namene brez namakanja. Povpre~na poraba vode za namakanje zna{a 532 m3. Pridelek krmnih posevkov na njivah dopolnjuje pridelek trave in sena na travnikih, medtem ko je vloga pa{nikov in kme~kih sadovnjakov, kjer se tudi lahko ob~asno pase ìvina, na vodovarstvenem obmo~ju prakti~no zanemarljiva. Poleg gozda je naj-primernej{i na~in rabe zemlji{~a za zagotavljanje kakovostne podtalnice trajno travinje. Vseskozi ìva rastlinska odeja namre~ zagotavlja stalno porabo hranil in vode, s ~imer se zmanj{uje nevarnost izpiranja. Kljub ugodnemu varovalnemu vplivu je treba zagotoviti primerno rabo travinja, ki naj hkrati zagotovlja tako uspe{no varovanje podtalnice kot gospodarno rabo. Ne glede na omejitve pri vnosu hranil, trajno 62 GEORITEM 7 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 2. VP/Kle~e 2. VP/Hrastje 3. VP skupaj in [entvid pa{a ali ko{nja v enkratni rabi pa{a ali ko{nja v dvakratni ali trikratni rabi pa{a ali ko{nja v {tirikratni ali ve~kratni rabi Slika 29: Pogostnost rabe travnikov in pa{nikov na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2000 (Popis kmetijskih gospodarstev SURS). travinje zahteva zmerno intenzivno gnojenje in temu prilagojeno intenzivnost ko{- nje, da ne pride do razred~enja in poznej{ega zapleveljenja travne ru{e. V primeru preoravanja se zaradi pove~ane mineralizacije nevarnost izpiranja mo~no pove~a (Usmerjanje kmetijstva … 2001). Na v letu 2000 popisanih kmetijah prevladujejo travniki s ko{njo v dvakratni ali trikratni letni rabi (78,3 % od skupne povr{ine travnikov v uporabi). Bistveno manj je ekstenzivnih travnikov z enkratno ko{njo na leto (15,2 %), {e manj pa intenzivnih travnikov s {tirikratno ali celo ve~kratno ko{njo (6,5 %). Na kmetijah v tretjem varstvenem pasu je opazen nadpovpre~en delè tako pri ekstenzivnih kot pri intenzivnih travnikih, medtem ko na kmetijah v drugem pasu mo~no prevladujejo travniki z dvakratno in trikratno ko{njo, ki so na kmetijah na obmo~ju Hrastje celo edini zastopani. 4.4 Usmerjenost kmetijske pridelave Navedbe in analize o kmetijski rabi tal skupaj z nepreu~eno dohodkovno platjo odraàjo pridelovalno usmerjenost kmetij. Med s popisom leta 2002 podrobneje razi-skanimi obrati jih je dobra polovica (52,3 %) v skupini nespecializiranih, to je me{anih 63 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 80 70 60 50 40 evilo kmetij{t 30 20 10 0 2. VP/Kle~e 2. VP/Hrastje 3. VP in [entvid ìvinorejska poljedelska zelenjadarska me{ana drugo ni podatka Slika 30: Usmerjenost kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. kmetij, na katerih se enakovredno dopolnjujeta ìvinoreja in poljedelstvo. Tovrstne kmetije so dokaj enakovredno zastopane v obeh varstvenih pasovih, pri ~emer je opazen njihov najve~ji delè na obmo~ju Kle~e in [entvid. Me{anim po zastopanosti sledijo v ìvinorejo usmerjene kmetije (25,2 %; upo{tevaje {tevil~no mo~no kategorijo ni podatka njihov delè presega ~etrtino). Njihov delè je ve~ji med kmetijami v tretjem varstvenem pasu (34,2 %) kot med kmetijami drugega pasu (15,5 %). Druge usmeritve kmetij z ìvino se pojavljajo le v posameznih primerih. Tako smo registrirali {e tri poljedelske kmetije, dve zelenjadarski in eno vrtnarsko. 4.5 Opremljenost s kmetijsko mehanizacijo Popis kmetijskih gospodarstev v letu 2000 je razkril, da so kmetije na vodovarstvenem obmo~ju dobro opremljene s kmetijskimi stroji. Tako poseduje 286 tamkaj{njih kmetij skupaj kar 395 traktorjev ali povpre~no 1,4 traktorja na kmetijo. Na obmo~- ju Hrastje ima povpre~na kmetija v lasti kar 2,3 traktorja, na obmo~ju 3. VVP pa je ustrezna obremenitev samo 1,0. Zaradi majhne in razdrobljene posesti prevladujejo manj{i in manj zmogljivi traktorji. Povpre~na mo~ traktorjev na kmetijo je 44,3 kW. Dale~ najve~ traktorjev je v skupini z mo~jo od 19 do 37 kW, ki ji sledita skupini z od 64 GEORITEM 7 200 180 160 140 v orje 120 rakt 100 80 evilo t{t 60 40 20 0 2. VP/Kle~e 2. VP/Hrastje 3. VP in [entvid manj kot 19 kW od 19 do 37 kW od 38 do 59 kW od 60 do 75 kW od 76 do 90 kW ve~ kot 90 kW Slika 31: [tevilo in mo~ traktorjev na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2000. 38 do 59 kW in manj kot 18 kW. Nekaj kmetij ima tudi traktorje srednje in velike mo~i, primerne za hitrej{e delo s tèjimi traktorskimi priklju~ki. Ve~ina traktorskih priklju~kov je v lasti posameznih kmetij, nekaj pa je tudi tak- {nih, ki so v solastni{tvu ve~ kmetijskih gospodarstev, tako da lahko ta skupaj bolj racionalno izrabijo njihove zmogljivosti. Med priklju~ki v skupni lasti je najve~ (16) kombajnov za strna ìta in koruzo (13 med njimi jih je na obmo~ju Kle~e in [entvid), 5 je kombajnov za krompir in 5 balirk ter navijalk. V skupni lasti je tudi 7 samohod-nih kombajnov za strna ìta in koruzo, vsi so na obmo~ju Kle~e in [entvid. Med priklju~ki v lasti posameznih kmetij so najbolj pogosti traktorski plugi, ki jih poseduje 68,9 % kmetij (na obmo~ju Hrastje 100 %). Ve~ kot 60-odstotno zastopanost imajo tudi traktorske kosilnice ter traktorski obra~alniki in zgrabljalniki, priblìno polovica kmetij pa ima tudi brane, sadilnike, nakladalne prikolice, {kropilnice oziroma pr{ilnike, trosilnike mineralnih gnojil, trosilnike hlevskega gnoja in cisterne za gnojevko. Vse to kaè na velik pomen tako ìvinoreje kot poljedelstva. Iz zbranih podatkov je razvidno tudi dejstvo, da imajo mo~nej{e kmetije v lasti praviloma bolj ali manj popolne strojne linije, kar v poudarjeno velikih deleìh velja za obe obmo~ji drugega varstvenega pasu. Med ìvinorejskimi priklju~ki je opazno velik delè priklju~nih silokombajnov (25,5 %, na obmo~ju Hrastje celo 48,8 %), 65 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik uveljavljajo se tudi naprave za dosu{evanje sena (14,0 %) in hladilni bazeni za mle-ko (9,4 %). Na obmo~ju Kle~e in [entvid so v nadpovpre~ni meri zastopani tudi nekateri poljedelski priklju~ki, priklju~ni in samohodni kombajni za strna ìta in koruzo ter priklju~ni in samohodni kombajni za krompir. 4.6 Tr`nost pridelave in dopolnilne dejavnosti Zaradi ob~utljivosti tematike in postranskega pomena za razumevanje preu~evane problematike podrobnej{ih poizvedovanj o tr`nosti pridelave v popisu 2002 nismo opravili. Zadovoljili smo se s preprostim vpra{anjem, ali na dolo~eni kmetiji kakr- {nekoli pridelane ali proizvedene vi{ke prodajajo. Odlo~itev o na~inu pridelave in trènja je odvisna od poslovne motiviranosti, tr`ne spretnosti, razpolòljive delovne sile, bliìne trga, tradicije in opremljenosti kmetije za pridelovanje dolo~enih vrst ter koli~in pridelka. Ugotovili smo, da je med preu~eno populacijo 155 kmetij 51,6 % tak{nih, ki svoje pridelke in izdelke prodajajo. Preostale naj bi vse kon~ne pridelke v pridelovalni verigi porabile bodisi za prehrano ~lanov lastnega gospodinjstva bodisi za prehrano lastnih doma~ih ìvali. Med kmetijami v drugem varstvenem pasu smo registrirali 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % manj kot 0,51 do 1,01 do 2,01 do 5,01 do 10,01 do 20,1 ha ni skupaj 0,5 ha 1,0 ha 2,0 ha 5,0 ha 10,0 ha 20,0 ha in ve~ podatka da ne ni podatka Slika 32: Tr`nost pridelave na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja glede na njihovo posestno sestavo leta 2002. 66 GEORITEM 7 bistveno vi{jo stopnjo tr`ne naravnanosti (58,8 %) kakor med kmetijami v tretjem varstvenem pasu (44,0 %). Zdi se, da so navedeni deleì manj{i od dejanskih, kar gre pripisati tudi neiskre-nosti anketirancev na popisanih kmetijah; navedene odgovore so izvajalci popisa pa~ morali zapisati skladno z njihovimi navedbami. Skladno s pri~akovanji se stopnja tr`nosti pridelave pove~uje z nara{~anjem velikosti posesti. Meja med tr`no nepomembnimi in tr`no pomembnimi kmetijami je nekje pri 5 ha, medtem ko velike tr`ne vi{ke pri-delajo na kmetijah, ve~jih od 10 ha. Marsikatera kmetija proda za ve~ kot devet desetin vrednosti vseh pridelkov. Podrobnej{e raziskave (Kladnik, Rejec Brancelj 2000; Kladnik 2002) razkrivajo, da je prav bliìna sorazmerno velikega trì{~a pomembno gibalo kmetijske pridelave, stopnje pridelovalne specializacije in nenazadnje tudi primer-nosti ravnanja z gnojili ter s sredstevi za varstvo rastlin. Za zagotovitev dodatnega zaslùka oziroma paritetnega dohodka se na nekaterih kmetijah ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi. Med njimi je dale~ najbolj raz{irjena zvrst pridelava zelenjave (v statisti~nih obdelavah se pojavlja skupaj s sadjem, ki pa na vodovarstvenem obmo~ju nima nikakr{ne gospodarske teè), zastopana na 26 kmetijah (najve~ jih kisa zelje in repo), med katerimi jih je 14 v tretjem varstvenem pasu in 10 na obmo~ju Hrastje. Na slednjem so tudi tri od skupaj {tirih kmetij, 16 14 12 vnostjo 10 ja 8 6 4 evilo kmetij z de{t 2 0 2. VP / Kle~e in [entvid 2. VP / Hrastje 3. VP predelava mleka predelava zelenjave in sadja druge dejavnosti, povezane s predelavo hrane predelava lesa opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo turizem na kmetiji drugo Slika 33: Dopolnilne dejavnosti na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2000. 67 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik na katerih se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi, povezanimi s predelavo hrane (na primer peko kruha in peciva v kru{ni pe~i, mletjem p{enice). Na treh kmetijah se kot dopolnilna dejavnost navaja opravljanje uslug s kmetijsko mehanizacijo, na dveh predelava mleka, po enkrat pa so zastopane {e predelava lesa, turizem na kmetiji in kategorija drugo. 4.7 Na~rti v zvezi s kmetovanjem in problematika nasledstva Na skoraj polovici (45,2 %) v letu 2002 popisanih kmetij izjavljajo, da v zvezi s kmetovanjem v blìnji prihodnosti ne na~rtujejo bistvenih sprememb. Na petini (19,4 %) kmetijskih gospodarstev predvidevajo, da se bo obseg kmetijske pridelave zmanj{al, na osmih pa naj bi kmetovanje povsem opustili; v petih primerih naj bi se zaposlili v nekmetijskih dejavnostih, v treh naj bi kmetijo prodali. Pove~anje pridelave se na~rtuje na slabi {estini (14,2 %) kmetijskih gospodarstev, na katerih so praviloma prepri~ani, da bo vstop Slovenije v Evropsko unijo povzro~il preìvetje le sodobnim, produktivnim in tr`no usmerjenim obratom. Na {estih kmetijah na~rtujejo spremembo pridelovalne usmeritve, pri ~emer se kot predvidene panoge pojavljajo ìvinoreja, zelenjadarstvo (trikrat), vrtnarstvo in celo gozdarstvo. Preselitev na lokacijo zunaj vodovarstvenega obmo~ja predvidevajo v petih primerih, v posameznih primerih pa se ta navedba pojavlja tudi skupaj s predvideno spremembo pridelovalne usmeritve. Zanimivo je, da je stopnja predvidenega zmanj{anja obsega pridelave bistveno ve~ja na kmetijah v tretjem varstvenem pasu (27,6 %) kot na kmetijah v drugem varstvenem pasu (11,4%), kjer pa je nekaj ve~ obratov s predvidenim pove~anjem pridelave (16,5 % proti 11,8 %). Na drugi strani je opustitev pridelave, razen v enem primeru, v celoti navezana na kmetije drugega pasu. Sprememba pridelovalne usmeritve naj bi bila bolj pogosta na kmetijah v drugem pasu, {e zlasti na obmo~ju Hrastje. Predvideno zmanj{anje pridelave se pojavlja pri vseh socialnoekonomskih skupinah kmetij, vendar je poudarjeno izraèno pri ostarelih in dopolnilnih kmetijah. Na drugi strani se pove~anje obsega pridelave predvideva predvsem v skupini ~istih kmetij, ~eprav ga zasledimo tudi med me{animi in dopolnilnimi kmetijami. Skladno s pri~akovanji na tovrstne odlo~itve vpliva tudi starostna sestava gospodinjstev na kmetijah. Tako se na~rtovano zmanj{anje obsega pridelave v nadpovpre~ni meri pojavlja pri starajo~ih in ostarelih gospodinjstvih, vendar ga pogosto omenjajo tudi generacijska gospodinjstva. Z izjemo ostarelih gospodinjstev na~rtujejo pove~anje obsega pridelave pri vseh starostnih skupinah, pogosteje pa se navaja pri generacijskih, starajo~ih in skladno s pri~akovanji pri mladih gospodinjstvih. Popolno opustitev Slika 34: Na~rti glede kmetovanja na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. P 68 Na~rti glede kmetovanja ({tevilo) Varstveni pas pove~anje pridelave (41) opustitev pridelave (15) 1. varstveni pas brez sprememb (140) preselitev zunaj pasov (20) 2. varstveni pas sprememba usmeritve (9) ni podatka (24) 3. varstveni pas zmanj{anje pridelave (60) Avtorja vsebine: Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar metrov © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 0 600 1200 1800 2400 GEORITEM 7 69 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % manj kot 0,51 do 1,01 do 2,01 do 5,01 do 10,01 do 20,01 ha ni 0,5 ha 1,0 ha 2,0 ha 5,0 ha 10,0 ha 20,0 ha in ve~ podatka opustitev pridelave zmanj{anje pridelave brez sprememb pove~anje pridelave sprememba usmeritve preselitev kmetije na lokacijo zunaj VVO ni podatka Slika 35: Na~rti v zvezi s kmetovanjem glede na velikost kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. kmetovanja najpogosteje navajajo ostarela gospodinjstva, posamezne tovrstne navedbe se pojavljajo tudi pri ostarelih, generacijskih in mladih gospodinjstvih. Na na~rte pomembno vpliva tudi razpolòljiva zemlji{ka posest. Pove~anje pridelave se predvideva izklju~no na ve~jih kmetijah, {e zlasti na tistih z ve~ kot 5 ha zemlji{~i. Na drugi strani se zmanj{anje obsega pridelave navaja v vseh velikostnih razredih kmetij, tudi pri najve~jih. Podrobnej{i pogled razkrije, da je kljub temu opazna rahlo nadpovpre~na zastopanost na kmetijah z manj kot 5 ha zemlji{~i. Popolno opustitev pridelave na~rtujejo predvsem na manj{ih kmetijah, v enem primeru tudi na srednje veliki kmetiji v velikostnem razredu z od 5 do 10 ha zemlji{~. Spremembo usmeritve na~rtujejo izklju~no na ve~jih kmetijah, med katerimi je tudi ve~ tak{nih, ki predvidevajo preselitev obrata zunaj vodovarstvenega obmo~ja. Na na~rte v zvezi s kmetovanjem vpliva tudi izobrazba gospodarjev. Z nara{~anjem izobrazbene ravni se pove~uje delè kmetij, na katerih na~rtujejo pove~anje obsega pridelave, na drugi strani pa je vse manj tak{nih, na katerih se predvideva zmanj{anje. Izjema je malo{tevilna skupina z vi{jo ali visoko izobrazbo, kjer se deleà predvidenega zmanj{anja in popolne opustitve pridelave pove~ata, medtem ko v tej skupini ni nobene navedbe o predvidenem pove~anju obsega pridelave. Vi{ja stopnja izobrazbe je tudi mo~nej{i generator predvidenih sprememb pridelovalne usmeritve. 70 GEORITEM 7 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % osnovna {ola poklicna srednja vi{ja ali ni podatka in manj {ola {ola visoka {ola opustitev pridelave zmanj{anje pridelave brez sprememb pove~anje pridelave sprememba usmeritve preselitev kmetije na lokacijo zunaj VVO ni podatka Slika 36: Na~rti v zvezi s kmetovanjem glede na izobrazbo gospodarjev kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. Stopnja pripravljenosti na preselitev kmetije na lokacijo zunaj vodovarstvenega obmo~ja (19,4 %) je bistveno ve~ja od dejanskih tovrstnih namer. Navidezno neuje-manje velja pripisati predvsem ob~utju anketirancev o vse ve~ji prostorski utesnjenosti njihovih obratov in zavedanju o slabih razvojnih perspektivah kmetij na obmo~jih nagle prostorske preobrazbe, ki jo spremlja pojav ~edalje izrazitej{ega prepletanja interesov razli~nih dejavnosti v funkciji prostorskih uporabnikov. Pomemben dejavnik je tudi èlja po izbolj{anju gospodarnosti kmetijskih obratov, ki naj bi bila mòna zlasti ob pove~anju njihove posesti, medtem ko je okoljska ozave{~enost manj izrazito prisotna. To potrjuje ugotovitev, da v stopnji pripravljenosti na preselitev med kmetijami v drugem in tretjem varstvenem pasu ni bistvenih razlik. Sicer na ve~ini kmetij tovrstno mònost zavra~ajo, v posameznih primerih pa se o njej niso mogli odlo~iti, zlasti zato, ker naj bi o tem sploh {e ne razmi{ljali. V primeru pozitivne usmerjenosti si anketiranci na popisanih kmetijah èlijo predvsem ve~jih kmetij, po mònosti v enem samem kosu oziroma ~im manj razdrobljenih. Kot primerno obmo~je za izpolnitev njihovih pri~akovanj vidijo obmo~je Agroemone vzhodno od Zadobrove, na pomolu med Savo in Ljubljanico nad njunim soto~jem, ki je {e vedno dovolj blizu Ljubljane, da trènje njihovih pridelkov ne bi bilo okr-njeno. 71 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 2. VP/Kle~e 2. VP / Hrastje 3. VP skupaj in [entvid da o tem se {e niso odlo~ili o tem {e niso razmi{ljali ne ni podatka Slika 37: Pripravljenost na preselitev kmetije na lokacijo zunaj vodovarstvenega obmo~ja Ljubljanskega polja leta 2002. Sicer pa ima le 48 ali 31,0 % v letu 2002 popisanih kmetij zagotovljenega naslednika. V 34 primerih ali 21,9 % {e ni povsem jasno, kako se bo predvideni naslednik odlo~il, v 15 ali 9,7 % pa je gospodar {e mlad, zato o problematiki nasledstva {e ne razmi{ljajo. Kar 37 kmetij ali 23,9 % je brez naslednika; nekoliko ve~ jih ima sedè v drugem varstvenem in znotraj njega na obmo~ju Hrastje. Sicer so kmetije brez naslednikov poudarjeno osredoto~ene v Kle~ah, Savljah, Stoìcah, Toma~evem in Jar{ah. Zanimivo je, da je najve~ kme~kih gospodarstev brez zagotovljenega naslednika med dopolnilnimi in ostarelimi kmetijami (28,6 % oziroma 60,0 %). Med ~istimi in me{animi kmetijami je ve~ tak{nih, ki imajo naslednika, kot tak{nih brez njega, v vseh socioekonomskih skupinah pa se pojavljajo tudi neopredeljeni odgovori, ki so pogostej{i na ~istih in me{anih kmetijah. Najve~ kmetij z mladim gospodarjem, kar pomeni, da o morebitnem nasledstvu {e ne razmi{ljajo resno, je v skupini ~istih kmetij. Opazna je tudi soodvisnost med nasledstvom in starostno sestavo gospodinjstev. Tako imata sorazmerno najve~ zagotovljenih prevzemnikov skupini starajo~ih in generacijskih gospodinjstev, v skladu s predvidevanji pa je, da v skupini ostarelih gospodinjstev Slika 38: Nasledstvo na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. P 72 Nasledstvo na kmetijah ({tevilo) Varstveni pas da (99) gospodar je {e mlad (27) 1. varstveni pas nejasno (75) ni podatka (35) 2. varstveni pas ne (73) 3. varstveni pas Avtorja vsebine: Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar metrov © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 0 600 1200 1800 2400 GEORITEM 7 73 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % manj 0,51 do 1,01 do 2,01 do 5,01 do 10,01 do 20,01 ha ni kot 0,5 ha 1,0 ha 2,0 ha 5,0 ha 10,0 ha 20,0 ha in ve~ podatka da nejasno ne gospodar je {e mlad ni podatka Slika 39: Zagotovljenost prevzemnika kmetije glede na velikost kmetijskih obratov na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. na kar 12 od 17 kmetij (70,6 %) nimajo zagotovljenega naslednika. V skupini mladih gospodinjstev je najve~ kmetij z mladim gospodarjem, zato problematika nasledstva {e ni pere~a. Dokaj tesna je tudi povezanost med nasledstvom in velikostjo posesti. Opazno je, da s pove~evanjem kmetij nara{~a delè z zagotovljenim prevzem-nikom, medtem ko se delè negativnih navedb zmanj{uje. Meja, ko {tevilo pozitivnih navedb preseè {tevilo negativnih, je pri 5 ha. Na splo{no je delè neopredeljenih v vseh velikostnih razredih dokaj podoben. 4.8 Okoljska problematika in perspektive ekolo{kega kmetovanja Kmetijstvo vpliva na kakovost naravnih virov, biolo{ko raznovrstnost in seveda tudi na spremembe v pokrajini. Podatkov o kmetijskem vplivu na okolje je vedno ve~, tako posrednih kot neposrednih (meritve), saj se tej problematiki v zadnjem ~asu namenja ~edalje ve~ja pozornost. Pri kmetijskem obremenjevanju pokrajine razlikujemo med onesnaèvanjem iz to~kovnih virov (povzro~ajo ga gnojni objekti, silosne jame, ribo-gojnice …) in iz razpr{enih virov, kmetij kot uporabnikov kmetijskih zemlji{~. Na podro~ju varstva okolja se pojavljajo nasprotja med kmetijstvom in drugimi, nekmetijskimi dejavnostmi. Pri tem je treba omeniti zlasti {kodljive vplive mestnega 74 GEORITEM 7 okolja na kmetijstvo. Kaèjo se kot onesnaèvanje kmetijskih zemlji{~, kar vpliva na slab{o kakovost kmetijskih pridelkov in posredno hrane, ki se prideluje na zemlji{- ~ih v neposredni bliìni mesta ali znotraj njega. Znano je, da se zahteve po kakovostni in neopore~ni hrani stalno pove~ujejo, s tem pa nara{~a tudi pritisk na neposredne pridelovalce. Predvsem v bliìni mestnega sredi{~a kmetje ne morejo zagotoviti neopore~ne pridelave, s tem pa si posredno onemogo~ajo normalno trènje kmetijskih pridelkov in za preìvetje primeren dohodek (Cunder 2000). Poleg neskladij na podro~ju bivanja se lahko pojavijo tudi druge oblike prekri-vanja interesov. Na podro~ju infrastrukture je to prepletenost prometnic in velika gostota prometa, ki posredno ovirata normalen promet kmetijskih strojev, prevoz repromateriala, pridelkov in podobno (Cunder 2000). Na drugi strani po~asni kmetijski stroji na prometnih mestnih ìlah upo~asnjujejo pretok prometa, kar je {e zlasti problemati~no v ~asu jutranjih in popoldanskih prometnih konic. Predvsem v primeru uvajanja nekaterih spornih tehnologij in postopkov (na primer siliranje krme, uporaba gnojevke) se lahko pojavijo resni konflikti med avtohtonim kme~kim prebivalstvom in {tevil~no prevladujo~im priseljenim nekme~kim prebivalstvom v blìnjih individualnih stanovanjskih hi{ah ter v blìnjih na novo zgrajenih stanovanjskih soseskah (Cunder 2000). V popisu leta 2002 smo tovrstno problematiko 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 2. VP/Kle~e 2. VP/Hrastje 3. VP skupaj in [entvid odli~ni zelo dobri dobri zadovoljivi slabi ni podatka Slika 40: Kakovost odnosov s sosedi na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 75 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik posku{ali raziskati s povpra{evanjem o kakovosti medsebojnih odnosov s sosedi. Ugotavljamo, da prevladujejo povpre~no kakovostni odnosi, ki so jih informatorji ocenili kot dobre. Razveseljivo je, da je {tevilo navedb zelo dobri in odli~ni odnosi precej ve~je kot {tevilo navedb zadovoljivi in slabi odnosi, ~etudi tudi slednjih ni mogo- ~e spregledati. Nadpovpre~no {tevilo slabih ocen je v tretjem varstvenem pasu in na obmo~ju Hrastje. Kot poglavitna nasprotja z okoli{kim prebivalstvom so izpostav-ljeni smrad (11 navedb), prometne ovire zaradi kmetijskih strojev (8 navedb), ~ezmeren hrup (4 navedbe) in neurejen videz (1 navedba). Niti kmetje niti vodovod doslej niso imeli teàv s soìtjem. Nenazadnje so kmetje prav zaradi varovanja virov pitne vode uspeli obdràti kmetijska zemlji{~a, ki bi bila najbr` è pozidana, ob tem pa s svojim kmetovanjem dolgo niso pretirano ogro- àli vodnega vira (Maslo 2002a). Z intenziviranjem pridelave je kmetijska dejavnost na obmo~ju varstva vodnih virov postala problemati~na, s ~imer se je odprla vrsta vpra{anj okoljsko-prostorske, pravne, gospodarske in drùbeno-socialne narave. Dolgoro~no in trajno razre{itev konflikta nedvomno predstavlja soglasje o poudarjenem varstvu vodnih virov na eni strani ter ustreznem usmerjanju kmetijske dejavnosti na drugi (Kmetijske povr{ine … 2002). Pridelovalna usmeritev, ki bi jo veljalo spodbujati v bliìni tako velikega mesta, kot je Ljubljana, je ekolo{ka, torej naravi prijazna, sonaravna pridelava. Pridelava zdra-ve in kakovostne hrane v to~no dolo~enem in kontroliranem okolju postaja tako z okoljskega kot tudi dohodkovnega vidika vse bolj zanimiva (Cunder 2000). Pri njej se zaradi dodatnih omejitev pri gnojenju z du{ikovimi hranili v primerjavi z inte-griranim na~inom pridelovanja zmanj{ajo pridelki, s tem pa tudi dohodek kmetijskih gospodarstev. K pove~anju stro{kov prispevajo tudi omejitve pri razvaànju gnoja in rabe sredstev za varstvo rastlin. Primeren protiukrep naj bi bilo nadomestilo, do katerega naj bi bili kmetovalci upravi~eni zaradi izgube dela dohodka. V prihodnje naj bi bilo mogo~e pove~evati dohodek kmetij zlasti z zmanj{evanjem stro{kov in s po-ve~evanjem posesti, ne pa toliko z intenziviranjem pridelave (razen mòne uporabe rastlinjakov) (Usmerjanje kmetijstva … 2001). Zna~aj zdaj{njega kmetovanja smo poskusili povzeti z mnenjskim vpra{anjem o prevladujo~em na~inu kmetovanja na kmetiji, pri ~emer smo na eni strani izpo-stavili mnenje informatorja in na drugi opaànja popisovalca. Opazno je, da so mnenja informatorjev s kmetij v primerjavi z zaznavo popisovalcev rahlo precenjena v smer navajanja ugodnej{ega stanja od dejanskega. Tako na primer ekolo{ko kmetovanje navaja 26 informatorjev in le 18 popisovalcev (v enem primeru je razkorak tako izrazit, da je informator kmetovanje ozna~il kot prevladujo~e ekolo{ko, popisovalec pa le kot prevladujo~e konvencionalno, v enem primeru pa je informator navedel integrirano, popisovalec pa ekolo{ko kmetovanje), za oznako integrirano kmetovanje se je odlo~ilo 67 informatorjev in 71 popisovalcev ter za oznako konvencionalno kmetovanje 21 informatorjev in 25 popisovalcev. 76 GEORITEM 7 20 18 16 14 12 10 evilo kmetij 8 {t 6 4 2 0 2. VP/Kle~e 2. VP/Hrastje 3. VP in [entvid è pridobljen certifikat v postopku preusmeritve na~rtovana preusmeritev Slika 41: Ekolo{ko kmetovanje na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2000. Problematike zna~aja kmetovanja se je lotil tudi popis kmetijskih gospodarstev v letu 2000. Analiza rezultatov je pokazala, da je bila med vsemi kmetijami na vodovarstvenem obmo~ju ena sama, na kateri so lahko preusmeritev v ekolo{ko kmetovanje potrdili s pridobljenim certifikatom. Gre za kmetijo v tretjem varstvenem pasu, kar potrjujejo tudi rezultati popisa v letu 2002. Leta 2000 je bilo sedem kmetij v postopku preusmeritve ({est v tretjem varstvenem pasu in ena v drugem varstvenem pasu na obmo~ju Hrastje), nadaljnjih 24 ali 8,4 % pa jih je preusmeritev v ekolo{ko kmetovanje na~rtovalo. 18 med njimi jih je bilo v tretjem varstvenem pasu, preostalih 6 v drugem pasu, od tega 5 na obmo~ju Hrastje. Navedene rezultate analiz popisa iz leta 2000 v znatni meri potrjujejo tudi rezultati popisa v letu 2002. Iz analize navedb v njem je razvidno, da so se pripravljeni preusmeriti v ekolo{ko kmetovanje na 23 kmetijah (14,8 % od celotne populacije kmetij ali 20,2 % od kmetij, ki so se o tem izjasnile). V osemnajstih primerih se o tem {e niso dokon~no odlo~ili, v trinajstih pa o tem {e niso poglobljeno razmi{ljali. Ekspli-citno odklonilno stali{~e so navedli na 59 kmetijah; poudarjeno velik delè tovrstnih navedb je opazen med kmetijami v tretjem varstvenem pasu (51,8 % v primerjavi z 38,1 % v drugem pasu). 77 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Slika 42: Pripravljenost za preusmeritev kmetij v ekolo{ko kmetovanje na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. P 100 % 80 % 60 % 40 % 20 % 0 % osnovna {ola poklicna srednja vi{ja ali ni podatka ali manj {ola {ola visoka {ola Slika 43: Pripravljenost na preusmeritev v ekolo{ko kmetovanje glede na izobrazbo gospodarjev kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. Zanimivo je, da so pripravljenost preusmeritve nakazali v vseh starostnih skupinah gospodinjstev, tudi pri ostarelih druìnah, kjer so se pojavile tri tovrstne navedbe. Z ostarevanjem gospodinjstev je zaznavna predvsem povi{ana stopnja neopredeljenih odgovorov, nekaj ve~ pa je tudi negativnih. Na pripravljenost preusmeritve v ekolo{ko kmetovanje izobrazba gospodarjev o~itno pomembneje ne vpliva. To velja vsaj za pozitivne navedbe; hkrati je opazno, da se z nara{~anjem izobraènosti zmanj{u-je delè negativnih navedb in zmanj{uje delè neopredeljenih. 4.9 Glavne zna~ilnosti ìvinoreje V obeh varstvenih pasovih predstavljajo glavnino ìvine goveja ìvina in konji; slednji so {e zlasti pogosti na obmo~ju Hrastje (od skupaj 221 ìvali jih je na obmo~- ju Hrastje 147). [tevil~no sicer prevladuje perutnina, vendar je vloga perutninarstva malo pomembna. Skupaj smo na{teli 1390 glav goveje ìvine, od tega 781 odraslih 78 Pripravljenost za preusmeritev ({tevilo) Varstveni pas so è ekolo{ka kmetija (1) ne (60) 1. varstveni pas da (23) {e niso razmi{ljali (13) 2. varstveni pas morda (18) ni podatka (40) 3. varstveni pas Avtorja vsebine: Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar metrov © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 0 600 1200 1800 2400 GEORITEM 7 79 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 5045 1076 500 v 400 300 v ali kljuno 200 lav,repo evilo g{t 100 0 2. VP/Kle~e in [entvid 2. VP/Hrastje 3. VP odraslo govedo mlado govedo teleta konji pra{i~i drobnica kunci perutnina Slika 44: @ivina na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. ìvali, 357 junic in 252 telet, mlaj{ih od pol leta. Dokaj nepomembna je tudi pra{i- ~ereja, vendar je na obmo~ju Hrastje in v tretjem varstvenem pasu nekaj kmetij, usmerjenih v rejo pra{i~ev. Na vodovarstvenem obmo~ju je skupaj 348 pra{i~ev, od tega jih je 220 na obmo~ju Hrastje in 113 v tretjem pasu. Povsem obrobnega pomena sta reji drobnice in zajcev, ki imata povsod le zna~aj ljubiteljskih dejavnosti. Rezultati popisa kmetijskih gospodarstev v letu 2000 razkrivajo, da je bilo takrat na vseh kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja 1853 glav goveje ìvine (od tega 929 odraslih ìvali, 453 junic in 471 telet). Med odraslim govedom je bilo 592 krav molznic in 185 krav dojilj. Pra{i~ev naj bi bilo skupaj 812 glav, konj 138, drobnice 283, kuncev 231 glav in perutnine 7233 kljunov. Navedenemu lahko dodamo {e 15 glav jelenjadi (vse v tretjem varstvenem pasu) in 44 ~ebeljih druìn, od katerih jih je 26 na obmo~ju Hrastje. Iz primerjave med obema popisoma sledi, da v letu 2000 {tevilo vseh vrst ìvine preka{a {tevilo dve leti pozneje, izjema je le {tevilo konj, katerih stalè se je v vmesnem dvoletnem razdobju precej pove~al. Kaè, da je ìvinoreja v vmesnem obdobju nazadovala, izklju~iti pa ne moremo niti neiskrenih odgovorov popisanih oseb, ki jih ob raznih poizvedovanjih nenehno preganja sindrom morebitnih dodatnih obdav- ~itev. Razlike so tam nekje okrog ~etrtine, zanimivo pa je, da notranja strukturiranost razmerij med posameznimi primerjalnimi obmo~ji ostaja bolj ali manj nespreme-80 GEORITEM 7 AR ALE[ SMREK Slika 45: Zanimiva novodobna oblika hranjenja balirane krme pod kozolcem. njena. Po podatkih popisa 2000 je bilo na vodovarstvenem obmo~ju skupaj 1529,8 GV@, po podatkih popisa leta 2002 pa je skupno {tevilo GV@ nazadovalo na 1414,5 ali za 7,5 %. V tretjem varstvenem pasu se je {tevilo s 674,1 zmanj{alo na 570,0 GV@ (za 14,4 %), v drugem pasu pa z 855,7 na 844,5 GV@ (za samo 1,3 %), pri ~emer se je {tevilo na obmo~ju Hrastje zlasti na ra~un konj pove~alo za 6,1 %. Vse v letu 2002 popisane kmetije ne posedujejo vseh vrst ìvine. Odraslo govedo redijo na stodvanajstih kmetijah, mlado govedo na devetin{estdesetih, teleta na {estin{estdesetih, konje na {estindvajsetih, `rebeta na {estih, pra{i~e na enajstih, prav tako na enajstih drobnico, kunce na petih in perutnino na osemindvajsetih kmetijah. Na v letu 2002 popisani kmetiji redijo povpre~no 8,9 GV@, na kmetiji, popisani leta 2000, pa je povpre~na kmetija redila 5,4 GV@. Razlika gre na ra~un majhnih kmetij brez ìvine, ki v novej{i popis niso bile vklju~ene. Kmetije v tretjem varstvenem pasu v povpre~ju redijo 7,4 GV@ (leta 2000 3,7 GV@), kmetije na obmo~ju Kle~e in [entvid 7,5 GV@ (leta 2000 7,4 GV@) in kmetije na obmo~ju Hrastje 12,1 GV@ (leta 2000 9,0 GV@). K celotni vrednosti GV@ je v letu 2002 tri~etrtinski delè (75,6 %) prispevala goveja ìvina, od tega kar 55,2 % odraslo govedo. Tudi delè junic (17,7 %) je pomembnej{i od deleà konj (16,8 %), vendar so konji, kot re~eno, z 29,0 % druga najpomembnej{a vrsta ìvali na obmo~ju Hrastje. Delè pra{i~ev v sestavi GV@ je 5,0 % (na obmo~ju 81 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 14 12 10 8 evilo GV@ 6 {t 4 2 0 2. VP/Kle~e 2. VP/Hrastje 3. VP skupaj in [entvid Slika 46: Povpre~no {tevilo glav velike ìvine (GV@) na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 2. VP/Kle~e 2. VP/Hrastje 3. VP skupaj in [entvid odraslo govedo mlado govedo teleta konji pra{i~i drobnica kunci perutnina Slika 47: Zastopanost posameznih vrst ìvine v sestavi glav velike ìvine (GV@) na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 82 GEORITEM 7 1,6 1,58 emlji{~ 1,56 tijskih z 1,54 GV@/ha kme 1,52 Slika 48: Obremenjenost kmetijskih zemlji{~ z ìvino na kmetijah na vodo- 1,5 varstvenem obmo~ju Ljubljanskega 2. VP 3. VP skupaj polja leta 2002. Hrastje 8,2 %), perutnine 2,2 % (na obmo~ju Hrastje 4,1 %), drobnice 0,4 %, medtem ko je delè kuncev zanemarljivo majhen. [e pomembnej{a je bila vloga goveje ìvine v sestavi GV@ leta 2000, ko je govedo prispevalo kar 87,3 % delè. Povpre~na ìvinorejska gostota v Sloveniji zna{a 1,6 GV@ na hektar kmetijskih zemlji{~, kar je tudi povpre~je slovenskih ravninskih pokrajin (Rejec Brancelj 1999). Skladno s popisnimi podatki v letu 2002 izra~unane obremenitve na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja so povsem v okviru slovenskega povpre~ja, saj zna{a na tamkaj{njih kmetijah povpre~na obremenjenost hektarja kmetijskih zemlji{~ 1,6 GV@. Obremenitev na kmetijah drugega varstvenega pasu (1,6 GV@/ha) je le nez-natno ve~ja od obremenitve na kmetijah tretjega varstvenega pasu (1,5 GV@/ha). Zaradi druga~nih vhodnih podatkov za popisno leto 2000 se takrat izra~unane obremenitve bistveno razlikujejo. So znatno manj{e, v povpre~ju vsega 1,0 GV@/ha razpolòljivih kmetijskih zemlji{~. Obremenitve na kmetijah drugega varstvenega pasu so opazno ve~je kakor na kmetijah tretjega varstvenega pasu. Velika ve~ina (61,9 %) informatorjev v popisu leta 2002 je zatrdila, da je sezna-njena z dovoljeno obremenitvijo ìvine na povr{insko enoto kmetijskega zemlji{~a. Na 13 kmetijah (8,4 %) naj s tovrstnimi odredbami ne bi bili seznanjeni, na {estih (3,9 %) naj bi bili seznanjeni le deloma. Zanimivo je, da je najve~jo mero »nevednosti« zaznati med mladimi gospodinjstvi, kar daje slutiti, da predvsem starej{i informatorji morda niso povsem doumeli bistva zastavljenega vpra{anja. 83 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % mlada generacijska zrela starajo~a ostarela ni podatka da deloma ne ni podatka Slika 49: Seznanjenost z dovoljeno obremenitvijo ìvine na povr{insko enoto zemlji{~a glede na starostno sestavo gospodinjstev na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. Intenzivna pa{a zaradi nevarnosti to~kovnega onesnaènja z du{ikom na plitvih tleh Ljubljanskega polja ni priporo~ljiva. Kjer se ìvina dlje in bolj pogosto zadrùje (napajali{~a, poti …), je ve~ja nevarnost po{kodb ru{e, ki skupaj z ve~jimi koli~inami izlo~enega se~a in blata {e pove~a potencialno nevarnost to~kovnega onesnaènja (Usmerjanje kmetijstva … 2001). Analiza rezultatov popisa iz leta 2000 je razkrila, da na vseh kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju pasejo 416 glav goveje ìvine (22,5 % od celotne populacije govedi), od tega jih je 366 ali 88,0 % s kmetij tretjega varstvenega pasu. V tamkaj{nji populaciji govedi se pase 43,8 % ìvali, medtem ko je na kmetijah drugega varstvenega pasu delè paso~e govedi manj{i od 5 %. 4.10 Gnojilna in {kropilna praksa ^eprav reja doma~ih ìvali predstavlja potencialni vir onesnaènja pitne vode z nitrati, je vloga ìvinoreje kompleksna. Ker na ìvinorejskih kmetijah praviloma pridelujejo ve~ koruze, je z ìvinorejo posredno povezano tudi morebitno onesna- ènje pitne vode z atrazinom, katerega uporaba je sicer è ve~ let prepovedana. Na drugi strani je za govedorejske kmetije zna~ilen ve~ji delè travinja, kar je s stali{~a 84 GEORITEM 7 60 50 40 30 evilo kmetij{t 20 10 0 2. VP 3. VP samo organska gnojila samo mineralna gnojila kombinirano ni podatka Slika 50: Gnojenje obdelovalnih zemlji{~ na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. onesnaènja podtalnice z nitrati ugodno, saj je zaradi trajne ozelenitve izpiranje na travinju manj{e kot na njivah. @ivinoreja omogo~a tudi izkori{~anje krmnih dosevkov in s tem zagotavlja bolj{e mònosti ter manj{e stro{ke ozelenitve njiv prek zime (Usmerjanje kmetijstva … 2001). Na veliki ve~ini (61,3 %) kmetij obdelovalna zemlji{~a gnojijo tako z organskimi kot mineralnimi gnojili. Samo organska gnojila uporabljajo na 22 (14,2 %) kmetijskih gospodarstev, v dveh primerih pa so informatorji navedli, da naj bi uporab-ljali izklju~no mineralna gnojila, kar je ob dejstvu, da posedujejo ìvino in gnojni objekt, malo verjetno. Verjetno so hoteli poudariti, da je poraba organskih gnojil v primerjavi z anorganskimi bistveno manj{a. Kar se ti~e organskih gnojil, so na vseh v letu 2002 popisanih kmetijah leto poprej (v letu 2001) porabili skupaj 11.983,5 m3 hlevskega gnoja, 2705,0 m3 gnojevke in 5637,3 m3 gnojnice. V sestavi hlevskega gnoja je s 66,0 % mo~no prevladoval gove-ji gnoj, kar 32,2 % je bilo konjskega gnoja, deleà pra{i~jega in perutninskega gnoja sta zna{ala po 0,7 %, preostalih 0,4 % pa so predstavljale druge vrste gnoja. V povpre~ju so kmetije na vodovarstvenem obmo~ju hektar obdelovalnih zemlji{~ pognojile s 14,5 m3 hlevskega gnoja in s 330,8 kg mineralnih gnojil. Medtem ko se med obema varstvenima pasovoma vrednosti pri mineralnih gnojilih skoraj ne 85 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 25 20 15 ri na hektar 10 kubi~ni met 5 0 NJ – NJ – NJ – TR – TR – TR – OBD OBD OBD 2. VP 3. VP zunaj 2. VP 3. VP zunaj ZEM – ZEM – ZEM – 2. VP 3. VP zunaj gnoj gnojevka gnojnica Slika 51: Povpre~na poraba organskih gnojil na hektar zemlji{~ na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2001. razlikujejo (334,6 kg/ha na kmetijah v drugem varstvenem pasu in 325,6 kg/ha na kmetijah v tretjem pasu), so pri porabi hlevskega gnoja razlike bistveno ve~je. Z njim se precej bolj izdatno gnoji na kmetijah v drugem pasu. V letu 2001 so na hektarju obdelovalnih zemlji{~ kmetije v drugem varstvenem pasu porabile 17,5 m3 hlevskega gnoja, kmetije v tretjem pasu pa le 10,3 m3. V povpre~ju so v letu 2001 kmetovalci hektar obdelovalnih zemlji{~ v drugem varstvenem pasu pognojili z 10,7 m3 hlevskega gnoja, 2,0 m3 gnojevke in 5,7 m3 gnojnice. V primerjavi s porabo na obdelovalnih zemlji{~ih v tretjem varstvenem pasu je opazna nekoliko ve~ja poraba hlevskega gnoja na eni strani in precej manj{a poraba gnojevke ter gnojnice na drugi. S hlevskih gnojem in gnojevko {e najbolj izdatno gnojijo obdelovalna zemlji{~a zunaj vodovarstvenega obmo~ja, medtem ko je tam poraba gnojnice priblìno enaka kot na zemlji{~ih v tretjem pasu. Medtem ko s hlevskim gnojem gnojijo predvsem njive (na njivah v drugem varstvenem pasu ga povpre~no porabijo 16,2 m3/ha, na njivah v tretjem varstvenem pasu 12,7 m3/ha in na njivah zunaj vodovarstvenega obmo~ja 19,7 m3/ha), je poraba gnojevke na njivah in travnikih skorajda uravnoteèna. Nekoliko ve~ja je na travnikih in se z oddaljevanjem od òjih varstvenih pasov pove~uje. Pri gnojnici je zna~ilna skoraj izklju~na raba na travnikih. Z njo najbolj izdatno gnojijo travnike v tretjem varstvenem 86 GEORITEM 7 500 450 400 350 300 250 rami na hektar 200 kilog 150 100 50 0 NJ – NJ – NJ – TR – TR – TR – OBD OBD OBD 2. VP 3. VP zunaj 2. VP 3. VP zunaj ZEM – ZEM – ZEM – 2. VP 3. VP zunaj Slika 52: Povpre~na poraba mineralnih gnojil na hektar zemlji{~ na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2001. pasu (16,5 m3/ha), precej manj{a pa je njena poraba na travnikih zunaj vodovarstvenega obmo~ja (13,5 m3/ha) in na travnikih v drugem varstvenem pasu (12,9 m3/ha). Obdelovalna zemlji{~a v drugem varstvenem pasu kmetovalci manj izdatno gnojijo z mineralnimi gnojili (povpre~no 296,7 kg/ha letno) kakor obdelovalna zemlji{~a v tretjem pasu (povpre~no 342,0 kg/ha letno), ta pa manj kot obdelovalna zemlji{- ~a zunaj vodovarstvenega obmo~ja (povpre~no 384,5 kg/ha letno). Medtem ko so na njivah razlike pri uporabi mineralnih gnojil med posameznimi obmo~ji manj izrazite in je poraba na njivah v obeh varstvenih pasovih celo ve~ja kakor na njivah zunaj vodovarstvenega obmo~ja (drugi varstveni pas 341,7 kg/ha, tretji varstveni pas 381,3 kg/ha, zunaj vodovarstvenega obmo~ja 325,4 kg/ha), smo bistvene razlike ugotovili pri travnikih. Intenzivnost gnojenja travnikov z mineralnimi gnojili se pove- ~uje skladno z manj strogim varovalnim reìmom. V povpre~ju hektar travnika v drugem varstvenem pasu letno pognojijo z 238,7 kg mineralnih gnojil, travnika v tretjem pasu z 299,7 kg in travnika zunaj vodovarstvenega obmo~ja s kar 431,4 kg. Ali povedano druga~e: v drugem varstvenem pasu porabijo na njivah 65,6 % mineralnih gnojil in na travnikih 34,4 %, v tretjem varstvenem pasu porabijo na njivah 52,9 % mineralnih gnojil in na travnikih 47,1 %, zunaj vodovarstvenega obmo~ja pa na njivah 37,4 % mineralnih gnojil in na travnikih preostalih 62,5 %. 87 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Na vodovarstvenem obmo~ju ima 63 kmetij za gnojenje trosilec gnoja (popis 2002), gnojni~no cisterno in trosilec mineralnih gnojil, 19 jih ima trosilec gnoja in gnojni~- no cisterno, {tiri imajo trosilec gnoja in trosilec mineralnih gnojil, ena ima gnojni~no cisterno in trosilec gnojil, {tiri imajo samo trosilec gnoja, 11 samo gnojni~no cistreno, ena samo trosilec mineralnih gnojil, 52 pa jih je brez kateregakoli tovrstnega priklju~ka. Skupna kapaciteta trosilcev gnoja naj bi bila 306 m3 (2,0 m3 na kmetijo, 3,4 m3 na trosilec) in skupna kapaciteta gnojni~nih cistern 234,6 m3 (1,5 m3 na kmetijo, 2,5 m3 na cisterno). Z rezultati poizvedovanja o gnojilni praksi kmetovalcev ne moremo biti zadovolj-ni. Njihova ozave{~enost o potrebnem natan~nem odmerjanju gnojil {e ni dovolj visoka. Zato ob~asno lahko prihaja do preobremenjevanja okolja. V prihodnje bo treba ve~ji poudarek nameniti izobraèvanju kmetovalcev (te~aji, predavanja) in obve{- ~anju prek javnih glasil (radio, televizija, ~asopisi). Podobne ugotovitvam o gnojilni praksi so ugotovitve o {kropilni praksi, ki je {e vedno v preveliki meri prepu{~ena samoiniciativi kmetovalcev. Glavni pomisleki so usmerjeni v izvajanje ~asovne prepovedi uporabe ìvinskih gnojil na vodovarstvenem obmo~ju. Ve~ina kmetovalcev namre~ ne razpolaga z dovolj velikimi kapacitetami za skladi{~enje ìvinskih gnojil, da bi zadostovale za obdobje od oktobra do februarja, ko je vnos du{ika v tla prepovedan. Ker se kapacitete v tem JANEZ SU[IN Slika 53: Gnojilne navade nekaterih kmetovalcev niso povsem skladne z navodili dobre kmetijske prakse pri gnojenju. 88 GEORITEM 7 ~asu prej napolnijo, morajo kmetje gnojni~ne jame prazniti, kar vodi v kr{itev uredbe. ^e k temu dodamo {e pogosto neustrezno ravnanje s presèki ìvinskih gnojil, je problem pri uporabi ìvinskih gnojil ve~ kot o~iten (Usmerjanje kmetijstva … 2001). V razmerah intenzivne kmetijske pridelave je zelo pomembno in hkrati tudi zelo odgovorno opravilo varstvo rastlin, {e zlasti na obmo~jih, kjer je podtalnica vir pitne vode. Zaradi velike ob~utljivosti tovrstnih obmo~ij je treba ukrepe varstva rastlin opravljati premi{ljeno in strokovno pravilno, pri ~emer mora biti cilj pridelava zdra-ve in kakovostne hrane, ob najve~ji mòni stopnji varovanja tal in podtalnice pred negativnimi stranskimi u~inki teh ukrepov. Dejansko je zahteve, ki jih postavlja trg s svojimi zakonitostmi na eni strani, tèko uskladiti z obvezami, ki jih narekuje ohranjanje naravnih virov pitne vode na drugi. Zaenkrat se rabi fitofarmacevtskih sredstev {e ni mogo~e odpovedati. Lahko pa se pripomore k zmanj{anju kopi~enja nevarnih snovi in njihovih razkrojnih produktov v prsti in podtalnici, kar se doseè s pravilno izbiro in na~inom rabe teh snovi (Usmerjanje kmetijstva … 2001). Glavnina za{~itnih sredstev se porabi na njivah (popis 2002). Na hektarju njiv v drugem varstvenem pasu povpre~no porabijo 2,1 litra za{~itnih sredstev letno, tudi na hektarju njiv v tretjem varstvenem pasu povpre~no 2,1 litra letno, na hektarju njiv zunaj vodovarstvenega obmo~ja pa precej manj, povpre~no le 1,4 litra na leto. Tam je opazna ve~ja poraba za{~itnih sredstev na travnikih (0,2 l/ha letno), ki je na travnikih v obeh varstvenih pasovih vodovarstvenega obmo~ja le simboli~na. Velika ve~ina popisanih kmetovalcev je izjavila, da upo{teva karenco. Na drugi strani jih skoraj polovica (46,9 %) pri delu z za{~itnimi sredstvi ne uporablja nobene za{~ite, le 10 (10,3 %) pa jih pri teh opravilih uporablja tako za{~itno obleko kot rokavice in masko. Precej ve~ kmetovalcev pri delu uporablja le posamezna varovala, bodisi rokavice bodisi masko bodisi za{~itno obleko. Pri odlo~itvah o vrstah za{~itnih sredstev ter koli~ini in ~asu njihove uporabe najve~ kmetovalcev sledi izklju~no navodilom proizvajalcev. Nekaj je tudi tak{nih, ki upo{tevajo nasvete kmetijskih svetovalcev, v dveh primerih se opirajo izklju~no na lastne izku{nje, v enem celo izklju~no na nasvete soseda. 12 kmetovalcev upo{teva tako navodila proizvajalca kot nasvete svetovalcev, 13 pa jih zaupa navodilom proizvajalca in lastnim izku{njam. Nasveti svetovalcev in lastne izku{nje so klju~ni za tri kmetovalce, sedem pa je tak{nih, ki kombinirajo navodila proizvajalcev, nasvete svetovalcev in lastne izku{nje. Ve~ina (60) informatorjev je izjavila, da nimajo nobenih ostankov {kropiv, ~e pa jih è imajo, jih v enaindvajsetih primerih uporabijo naslednje leto, v enajstih jih vrè- jo v smetnjak, v {estih jih odstranijo ob organiziranem odvozu nevarnih odpadkov, v enem primeru pa jih enostavno zlijejo v tla! Doslej so v vzorcih vode iz vodarne Hrastje, ki je med vsemi vodnimi viri najbolj onesnaèna, odkrili atrazin in njegove razgradne produkte, zlasti desetilatrazin in desizopropilatrazin, v sledeh pa metolaklor, simazin in bromazil ter {e nekatere organske spojine. Skoraj vse so posledica kmetovanja oziroma gnojenja kmetijskih 89 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik zemlji{~ z umetnimi gnojili in zatiranja plevela s kemi~nimi pripravki. Po evropskih normativih skupna vrednost pesticidov sicer ni preseèna, vendar je v tamkaj{nji vodi za 30 % preve~ atrazina, za polovico preve~ desetilatrazina in preve~ na novo odkri-tega 2,6-diklorobenzamida (Tav~ar 2001). 5 Problematika popisanih gnojnih objektov na kmetijah vodovarstvenega obmo~ja Ve~ina kmetov se ukvarja s tradicionalno ìvinorejo, kar se kaè tudi v na~inu zbiranja ìvinskih gnojil v hlevih. Med 155 evidentiranimi hlevi jih je kar 134 oziroma 86,5 % {e vedno oprermljenih samo z lo~enim zbiranjem gnoja z nastiljem in gnojnice. Skoraj polovica teh objektov je v drugem varstvenem pasu, s podobnima deleèma na obmo~jih Kle~e in [entvid ter Hrastje. S sodobnej{im na~inom kmetovanja se je uveljavil nov, okolju manj prijazen na~in zbiranja ìvinskih gnojil, to je v obliki gnojevke. 16 kmetovalcev je è preuredilo obstoje~e hleve ali zgradilo nove, tako da lahko poleg lo~evanja gnoja in gnojnice zbirajo tudi gnojevko. Zanimivo je, da se jih kar 13 pojavlja v drugem varstvenem pasu in to prav vsa na obmo~ju ~rpali{~a Hrastje. Tudi kmetije, ki imajo hleve urejene izklju~no za zbiranje gnojevke, se AR ALE[ SMREK Slika 54: Gospodarska poslopja in dvori{~a na primestni kmetiji. 90 GEORITEM 7 80 70 60 v 50 vo 40 evilo hle{t 30 20 10 0 2. VP/Kle~e 2. VP/ 3. VP in [entvid Hrastje gnoj z nastiljem in gnojnica Slika 55: Urejenost hlevov glede na na~in gnojevka kombinirano zbiranja gnojil na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. pojavljajo le v drugem varstvenem pasu Hrastje (2 objekta), {e tri pa so v tretjem varstvenem pasu. Na obmo~ju Hrastje je torej kar 49 hlevov, kar je skoraj tretjina vseh tovrstnih objektov na vodovarstvenem obmo~ju. Gnoji{~a in gnojni~ne jame so precej razli~no oddaljene od stanovanjskih objektov, od lastnih do 200m, od sosedovih pa do 300m. Le v posameznih primerih se povsem drìjo stanovanjskih hi{. V povpre~ju ob 127 odgovorih zna{a oddaljenost od lastnih objektov 24,1 m, od sosedovih pa 31,6 m. Marsikod pa so sosedovi stanovanjski objekti celo blìje kot lastni, kar gre pripisati tudi zelo strnjeni pozidavi. Razdalje so seveda tako majhne, da nedvomno tako kmetovalci sami, kot tudi njihovi sosedje zaz-navajo vpliv gnojnih objektov (smrad) tudi v bivalnih prostorih, ~eprav vsaj sami tega ne izpostavljajo. Na obravnavanem vodovarstvenem obmo~ju se kmetje najve~ ukvarjajo z govedorejo. @ivali redijo na klasi~en na~in z lo~enim zbiranjem gnoja in gnojnice. Med pra{i~erejci se jih za lo~eno zbiranje odlo~a pet. Tudi pri reji drugih doma~ih ìvali (konji, drobnica, perutnina) ìvinska gnojila zbirajo na klasi~en na~in. Posamezni kmetje se preusmerjajo na sodobnej{i na~in reje z zbiranjem gnojevke, vendar ob tem {e vedno ohranjajo tudi lo~eno zbiranje ìvinskih gnojil. Na tak{en na~in redijo odraslo govedo na {estih kmetijah, mlado govedo na petih, teleta na {tirih, odrasle pra{i~e na dveh in pujske na eni sami. Nekaj kmetij se je preusmerilo izklju~no v zbiranje 91 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 120 100 80 60 evilo kmetij{t 40 20 0 odraslo govedo mlado govedo teleta odrasli pra{i~i pujsi gnoj, gnojnica gnoj, gnojnica, gnojevka gnoj, gnojevka gnojevka Slika 56: Kmetije po na~inu shranjevanja ìvinskih gnojil na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. AR ALE[ SMREK Slika 57: Na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja je ve~ kot 300 gnojnih objektov; ve~ji del je primerno urejenih. 92 GEORITEM 7 80 70 v 60 o 50 40 ojnih objektn 30 evilo g{t 20 10 0 2.VP/Kle~e 2. VP/ 3. VP in [entvid Hrastje gnoji{~e in gnojna jama Slika 58: Kmetije po vrstah gnojnih gnoji{~e gnojna jama objektov na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. in shranjevanje gnojevke; {tiri med njimi redijo odraslo govedo, pet jih redi mlado govedo, pet teleta, {tiri pra{i~e in tri pujske. Potrditev, da ne gre za veliko {tevilo ìvine, ki jo redijo ob zbiranju ìvinskih gnojil v obliki gnojevke, so tudi absolutne {tevilke. Gnojevko zbirajo na 21 kmetijah, torej na okrog osmini od vseh. V kombinaciji z gnojem in gnojnico jo zasledimo pri 115 gla-vah govedi in 17 pra{i~ih, medtem ko samo gnojevko zbirajo pri 113 govedih in 214 pra{i~ih. Problemati~na je predvsem njihova razporeditev, saj jih je kar 12 od 18 v drugem varstvenem pasu, prav vsa na obmo~ju Hrastje. Tam samo gnojevko shranjujejo na {estih kmetijah, ki redijo 28 glav odrasle govedi, 36 glav mlade govedi, 12 telet ter 92 odraslih pra{i~ev in 20 pujskov. Med 155 popisanimi kmetijami jih ima 153 gnojne objekte na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja, en kmet vozi (konjski) gnoj k sosedu, eden pa na nekaj kilometrov oddaljene lastne gnojne objekte zunaj obravnavanega obmo~ja. Na 131 kmetijah (84,5 %) se pojavljajo gnoji{~a z gnojnimi jamami, kmetij samo z gnoji{~i je 18, na {tirih kmetijah pa imajo samo gnojni~ne jame. Po tem kriteriju manj ugodno sestavo kmetij zasledimo v drugem varstvenem pasu Hrastje, saj je tam kar 8 kmetij, ki imajo samo gnoji{~a, dve tak{ni pa sta na obmo~ju Kle~e in [entvid. Na celotnem obmo~ju torej prevladuje tradicionalni na~in skladi{~enja ìvinskih gnojil z gnoji{- ~i nad gnojni~nimi jamami. Kot bo podrobneje pokazano v nadaljevanju, je nekaj objektov okoljsko problemati~nih. 93 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Slika 59: Lokacije gnojnih objektov na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. P Na vodovarstvenem obmo~ju smo evidentirali in popisali 151 gnoji{~ in 156 gnojni~nih jam. V drugem in tretjem varstvenem pasu je priblìno enako {tevilo gnojnih objektov. Obmo~je Hrastje je bolj obremenjeno od obmo~ja Kle~e in [entvid, tako po {tevilu gnoji{~ (44 : 32), {e bolj pa po {tevilu gnojni~nih jam (49 : 30). V tretjem varstvenem pasu je njuno razmerje znova izena~eno (75 : 77). 5.1 Urejenost gnojnih objektov Urejenost objektov smo ugotavljali zlasti na podlagi vpra{anj o njihovem obo-du, njegovi vodotesnosti in urejenosti iztoka. Podatki so pridobljeni s popisno metodo in kot tak{ne jih je treba tudi razumeti. Zlasti ugodno stanje smo zaznali pri gnojni~nih jamah, kjer pa se popisovalci niso mogli prepri~ati o dejanskem stanju teh objektov. Na celotnem vodovarstvenem obmo~ju je kar 231 oziroma 75,2 % urejenih objektov; ve~ kot polovica jih je v drugem varstvenem pasu. Delno urejenih je 30 objektov, neurejenih pa 26, med katerimi jih je kar devet na obmo~ju Kle~e in [entvid. 80 70 60 v 50 vo 40 evilo hle{t 30 20 10 0 2.VP/Kle~e 2. VP/ 3. VP in [entvid Hrastje Slika 60: Urejenost hlevov glede na na~in gnoj z nastiljem in gnojnica zbiranja ìvinskih izlo~kov na vodovarstve- gnojevka kombinirano nem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 94 Lokacije gnojnih objektov ({tevilo) Varstveni pas gnojni objekt (309) 1. varstveni pas 2. varstveni pas 3. varstveni pas Avtorja vsebine: Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar metrov © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 0 600 1200 1800 2400 GEORITEM 7 95 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Slika 61: Urejenost gnojnih objektov na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. P Po navedbah popisanih oseb je kar 110 (72,8 %) gnoji{~ vododr`nih, brez oboda jih je 17 (11,3 %), z vodoprepustnim obodom 29 (19,2 %), neurejen iztok pa ima 31 gnoji{~ (20,5 %). Najve~ji deleùrejenih gnoji{~ (86,4 %) je v drugem varstvenem pasu na obmo~ju Hrastje. Skoraj tri~etrtinski deleùrejenih gnoji{~ je dvomljiv è zaradi dejstva, da je povpre~na starost urejenih gnoji{~ kar 37 let, 25 med njimi pa jih je celo izpred druge svetovne vojne. Delno urejenih je 18, neurejenih pa 23 gnoji{~, samo tri na obmo~ju ~rpali{~a Hrastje, najve~, 13 pa jih jev tretjem varstvenem pasu. Vsekakor moramo izpostaviti 9 najbolj neurejenih gnoji{~, ki sploh nimajo betoniranega dna in zato teko~i del ìvinskih gnojil neposredno pronica v prst in naprej v podtalnico. Seveda prav vsa predstavljajo izrazit to~kovni vir obremenjevanja podtalnice. Na sre~o si jih lastijo praviloma manj{e kmetije s povpre~no 4,0 GV@, v enem primeru pa ìvinski fond doseè celo 12 GV@. [tirje objekti so v drugem varstvenem pasu (po dva na vsakem obmo~ju), pet pa jih je v tretjem varstvenem pasu. Povsem neurejeni gnojni objekti torej na sre~o niso osredoto~eni na majhnem obmo~ju. Skupna povr{ina v letu 2002 popisanih gnoji{~ zna{a 5585 m2 ali 36,9 m2 na kmetijo. Po podatkih kmetijskega popisa iz leta 2000 je njihova skupna povr{ina 6194 m2, 80 70 60 50 oji{~n 40 evilo g 30 {t 20 10 0 2.VP/Kle~e 2.VP/ 3. VP in [entvid Hrastje Slika 62: Urejenost gnoji{~ na vodovar- urejeno delno urejeno stvenem obmo~ju Ljubljanskega polja neurejeno leta 2002. 96 Urejenost gnojnih objektov ({tevilo) Varstveni pas gnojna jama, urejena (121) gnoji{~e, urejeno (110) 1. varstveni pas gnojna jama, delno urejena (12) gnoji{~e, delno urejeno (18) 2. varstveni pas gnojna jama, neurejena (3) gnoji{~e, neurejeno (23) 3. varstveni pas gnojna jama, ni podatka (20) Avtorja vsebine: Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar metrov © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 0 600 1200 1800 2400 GEORITEM 7 97 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik AR ALE[ SMREK Slika 63: Kup gnoja na premajhnem gnoji{~u s prenizkim in po{kodovanim obodom. AR ALE[ SMREK Slika 64: Kup gnoja na velikem gnoji{~u, ki ima samo plo{~o, ne pa tudi oboda. 98 GEORITEM 7 AR ALE[ SMREK Slika 65: V posameznih primerih kmetovalci {e vedno kopi~ijo presèke gnoja kar na golih tleh, od koder se {kodljive snovi izlo~ajo neposredno v podtalnico. 90 80 70 am 60 50 ojni~nih jn 40 30 evilo g{t 20 10 0 2.VP/Kle~e 2. VP/ 3. VP in [entvid Hrastje urejena delno urejena Slika 66: Urejenost gnojni~nih jam na neurejena ni podatka vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 99 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik kar je za 9,8 % ve~ kot po popisu iz leta 2002. Ta {tevilka je presenetljiva, saj je na{ popis za Mestno ob~ino Ljubljana zajel ve~ kmetij, skupna povr{ina gnoji{~ pa naj bi bila manj{a. Ocenjujemo, da so podatki Popisa 2002 realnej{i, ker sta si popisovalec in popisana oseba skupaj ogledala gnojni objekt in ocenila njegove dimenzije. Podatki o urejenosti gnojni~nih jam so {e bolj presenetljivi, saj je po podatkih iz popisa 2002 kar 121 (80,1 %) od skupno 151 gnojni~nih jam urejenih, ~e pa upo- {tevamo samo objekte s pridobljenimi podatki, ta delè naraste na neverjetnih 89,0 %. Samo 8 (5,2 %) gnojni~nih jam naj bi bilo vodoprepustnih, neurejen iztok pa naj bi jih imelo 10 (6,6 %). Tudi pri njihovem vrednotenju si lahko za pridobitev realnej- {e ocene pomagamo s starostno sestavo, saj je povpre~na starost gnojni~nih jam 36 let. Pred drugo svetovno vojno je bilo zgrajenih kar 27 objektov, najstarej{i è leta 1900. Najve~ (12) delno urejenih in neurejenih gnojni~nih jam je v tretjem varstvenem pasu. 5.2 Primernost kapacitete gnojnih objektov Velikost gnoji{~ in gnojni~nih jam je pomemben dejavnik z vidika ustreznega ravnanja z ìvinskimi gnojili. Za njihovo skladi{~enje je namre~ treba zagotoviti ustrez-160 140 v 120 o 100 80 ojnih objektn 60 evilo g{t 40 20 0 2.VP/Kle~e 2.VP/ 3. VP in [entvid Hrastje Slika 67: Primernost kapacitete gnojnih primerna ni podatkov objektov na vodovarstvenem obmo~ju neprimerna Ljubljanskega polja leta 2002. Slika 68: Primernost kapacitete gnojnih objektov glede na stalè ìvine na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. P 100 Primernost objektov glede na stalè ìvine ({tevilo) Varstveni pas gnojni~na jama, primerna (73) gnoji{~e, primerno (116) 1. varstveni pas gnojni~na jama, neprimerna (63) gnoji{~e, neprimerno (23) 2. varstveni pas ! gnojni~na jama, ni podatka (20) gnoji{~e, ni podatka (12) 3. varstveni pas Avtorja vsebine: Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Avtorica zemljevida: Katarina Polajnar metrov © Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 0 600 1200 1800 2400 ! GEORITEM 7 ! 101 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik no velik prostor, ki mora zado{~ati za premostitev obdobij, ko je bilo po takrat veljavni Uredbi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih gnojil v tla (Uradni list RS 68/1996) prepovedano ali ni bilo mogo~e njihovo odlaganje na kmetijska zemlji{~a. Med skupaj 307 gnojnimi objekti jih ima primerno kapaciteto manj kot dve tretjini oziroma 189. Malo manj kot polovi~ni delè primernih objektov (48,3 %) je v drugem varstvenem pasu na obmo~ju Kle~e in [entvid s skupaj 60 gnojnimi objekti, nekaj ve~ kot polovi~ni delè pa je na obmo~ju Hrastje (56,8 %), kjer je precej ve~je {tevilo objektov (95), med katerimi je kar 31 tak{nih, katerih kapacitete dolo~bam navedene uredbe ne ustrezajo. Gnojni objekti so le izjemoma pokriti, tako da so ob okrog 1400 mm letnih padavin/m2 njihove è tako premajhne kapacitete {e manj ustrezne. Na vsem vodovarstvenem obmo~ju ima primerno kapaciteto 116 (76,8 %) gnoji{~. Skoraj povsem enak delè primernih gnoji{~ (23,0 %) je v drugem varstvenem pasu na obmo~ju Kle~e in [entvid, medtem ko je stanje v tretjem varstvenem pasu zelo ugodno, saj ima primerno kapaciteto kar 86,7 % oziroma 65 tamkaj{njih gnoji{~. Izrazito slab{e stanje je na obmo~ju Hrastje s 60,9 % oziroma 28 gnoji{~i. Tudi ta pokazatelj je z vidika ohranjanja kakovosti tamkaj{nje podtalnice neugoden, saj premajhne kapacitete gnoji{~ kmete navajajo h kr{enju navedene Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih gnojil v tla. V zimskem ~asu odvaàjo nezoren gnoj na kmetijska zemlji{~a z desetih kmetij, ker jim po kriterijih uredbe kapacitete gnoji{~ ne zado{~ajo za dovolj dolgo hranje-80 70 60 50 oji{~n 40 evilo g 30 {t 20 10 0 2.VP/Kle~e 2.VP/ 3. VP in [entvid Hrastje Slika 69: Primernost kapacitete gnoji{~ na primerna ni podatkov vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega neprimerna polja leta 2002. 102 GEORITEM 7 AR ALE[ SMREK Slika 70: ^eprav redko, se zaradi premajhnih kapacitet za skladi{~enje ìvinskih gnojil sem in tja pojavlja tudi gnojenje zunaj dovoljenega ~asa za trosenje gnoja po kmetijskih zemlji{~ih. nje gnoja. Povpre~no shranjujejo v »kupih« 38,9 m3 hlevskega gnoja, samo na dveh kmetijah pa presegajo koli~ino 50 m3. Na vsaki nakopi~ijo po okrog 100 m3, ena od njiju je v drugem varstvenem pasu na obmo~ju Hrastje. Manj ugodno je stanje pri gnojni~nih jamah, saj jih ima primerno kapaciteto manj kot polovica (46,8 %), to je 73 od 156. Po tem kriteriju je stanje najmanj ugodno v drugem varstvenem pasu na obmo~ju Kle~e in [entvid, kjer ima primerno kapaciteto le petina gnojni~nih jam (6). Razmeroma neugodno stanje je tudi na obmo~ju Hrastje, saj je le 26 (53,2 %) tamkaj{njih gnojni~nih jam sposobnih hraniti ustrezne koli~ine gnojnice oziroma gnojevke v obdobju, ko je prepovedan vnos hranil v kmetijska zemlji{~a. Nekaj manj kot sedem desetin (85 od skupno 122) kmetov, ki so odgovorili na vpra{anje o pogostosti praznjenja gnoji{~, opravlja to delo enkrat do trikrat letno, od {tirikrat do {estkrat pa 22 kmetov. Ve~ kot sedemkrat letno praznijo gnoji{~e na 15 kmetijah, s tem da na eni to opravljajo povpre~no celo dvakrat mese~no. Na sre- ~o gre za manj{o kmetijo z nekaj ve~ kot 5 GV@. Ve~ kot {tirikrat letno morajo prazniti gnoji{~a na 21 kmetijah v drugem varstvenem pasu, kar pomeni, da verjetno kr{ijo dolo~ila uredbe. Na 87 ali 71,3 % od vseh popisanih kmetij praznijo gnoji{~a stroj-no, na preostalih pa {e vedno ro~no. Gnoj praviloma odvaàjo na njive, travnike in 103 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik 90 80 70 am 60 50 ojni~nih jn 40 30 evilo g{t 20 10 0 2.VP/Kle~e 2.VP/ 3. VP in [entvid Hrastje Slika 71: Primernost kapacitete gnojni~- primerna ni podatka nih jam na vodovarstvenem obmo~ju neprimerna Ljubljanskega polja leta 2002. pa{nike, na devetih kmetijah pa ga prodajajo tudi vrti~karjem in vrtnarjem, z dveh pa ga odpelje javna komunalna slùba. O praznjenju jam za gnojnico imamo podatke za 96 kmetij. Do vklju~no trikrat letno jih praznijo na 66 (68,8 %) kmetijah, od {tirikrat do petkrat letno to opravljajo na 26 kmetijah, {estkrat letno na treh in desetkrat letno na eni. V drugem varstvenem pasu jih na 16 praznijo vsaj {tirikrat letno. Med skupno 27 kmetijami jih jame z gnojevko prazni do trikrat letno 21 (77,7 %), {est pa od {tirikrat do desetkrat, s tem da sta le dve v drugem varstvenem pasu. Tudi gnojnico in gnojevko najpogosteje odva- àjo na njive, travnike in pa{nike, v enem primeru jo izro~ijo vrtnarju, v dveh pa javni komunalni slùbi. AR Slika 72: Nekateri kmetovalci z odve~nim gnojem oskrbujejo vrti~karje. ALE[ SMREK 104 GEORITEM 7 90 80 70 60 ov 50 40 evilo kmet{t 30 20 10 0 2.VP/Kle~e 2.VP/ 3. VP in [entvid Hrastje Slika 73: Pripravljenost kmetovalcev za nepripravljen z lastno udelèbo obnovo hlevov s pripadajo~imi objekti na ob nepovratnih ni podatka vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega sredstvih polja leta 2002. Kar 10 kmetov priznava, da zavestno kr{ijo prepoved vnosa ìvinskih gnojil na nive, travnike in pa{nike, ker nimajo dovolj velikih gnojnih objektov, ki bi omogo- ~ali shranjevanje gnoja, gnojnice in gnojevke v ~asu, ko je prepovedan njihov vnos na kmetijska zemlji{~a. Nekatere kmetije, in tudi drugi stanovanjski objekti na vodovarstvenem obmo~ju niso priklju~eni na javno kanalizacijsko omrèje. Tak{nih je med popisanimi kmetijami kar 43. Na njih gospodinjske odplake zbirajo v greznicah s povpre~no 1,9 prekata na objekt oziroma s povpre~no prostornino 14,1 m3. Greznice so verjetno v precej slabem stanju, saj jih je kar 11 (25,6 %) zgolj enoprekatnih, kar nakazuje njihovo precej{njo starost in posledi~no vodoprepustnost. Poleg neposrednega pronicanja v podtalnico kmetje te odplake in tudi v sosednjih greznicah zbrane odplake nekme~kih gospodinjstev praviloma razlivajo po svojih kmetijskih zemlji{~ih in s tem podtalnico dodatno obremenjujejo. V drugem varstvenem pasu na obmo~ju Kle~e in [entvid sta samo dva tak{na objekta, zato pa jih je kar 15 na obmo~ju Hrastje. Njihova razpr{enost nakazuje, da je marsikje javna kanalizacija pomanjkljiva, saj smo na nekaj tak{nih primerov naleteli v Stoìcah, Toma~evem, [martnem in Sneberjih. V tretjem varstvenem pasu s 26 popisanimi greznicami zasledimo njihove zgostitve zlasti v Mednem, Staneì~ah in Stoìcah. Ob o~itno slab{em stanju gnojnih objektov na vodovarstvenem obmo~ju v primerjavi s stanjem, kakr{nega smo lahko ugotovili z analizo mnenj popisanih kmetovalcev, 105 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik se zastavlja vpra{anje, koliko kmetovalcev in pod kak{nimi pogoji je pripravljenih obnavljati hleve s pripadajo~imi objekti z namenom izbolj{ave stanja ìvinoreje kot to~kovnega obremenjevanja podtalnice. Za 27 kmetij oziroma 17,4 % popisanih gospodarstev o tem nimamo podatkov, na 90 kmetijah oziroma 58,1 % pa v posodobitev gnojnih objektov sploh niso pripravljeni vlagati. Na drugi strani je malo manj kot ~etrtina kmetovalcev pripravljenih na posodobitve, polovica od teh izklju~no ob nepovratnih sredstvih, preostala polovica pa tudi z lastno udelèbo. Nekateri kmetovalci samoiniciativno razmi{ljajo o gradnji novih gnoji{~ in/oziroma gnojni~nih jam. Tak{nih je 20 (13,2 %); eden med njimi za zdaj sploh nima lastnega gnojnega objekta in gnojila odvaà k sosedu. Neustrezne objekte imajo na {e desetih kmetijah. V enem primeru je gnoji{~e neurejeno, neprimerno kapaciteto pa imajo dve gnoji{~i in sedem gnojni~nih jam. Gradnjo torej na~rtujejo na skoraj polovici kmetij, ki imajo po lastnih zagotovilih objekte zgrajene skladni s predpisi. Zelo zanimivo pa je mnenje popisanih kmetovalcev o vplivu njihovih gnojnih objektov na okolje. Le 21 oziroma 13,5 % jih priznava kakr{enkoli vpliv. Med njimi jih je najve~ (15) tak{nih, ki se jim zdi najbolj obremenjujo~ smrad, po mnenju treh objekti onesnaùjejo povr{insko vodo, samo eden pa meni, da odplake iz njegovega gnojnega objekta onesnaùjejo podtalnico. Kar 113 kmetov oziroma 72,9 % je mnenja, da njihovi gnojni objekti nimajo nikakr{nega vpliva na okolje oziroma pokrajino. AR Slika 74: Urejeno gnoji{~e ima praviloma nadstre{ek. ALE[ SMREK 106 GEORITEM 7 3 1 21 15 2 onesnaèvanje povr{inske vode onesnaèvanje podtalnice smrad videz ni vplivov brez odgovora 113 Slika 75: Mnenje kmetovalcev o vplivu njihovih gnojnih objektov na okolje na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. Popisane kmetije (116) porabijo skupno 100.875 m3 vode iz javnega vodovodnega omrèja za kmetijske namene brez namakanja, pri ~emer je povpre~na poraba 884,9 m3 na kmetijo. Ve~inoma gre za manj{e porabnike, saj jih ve~ kot polovica (61) porabi manj kot 500 m3 vode. 15 kmetij porabi od 2000 do 5000 m3 vode in bi jih lahko {teli med ve~je porabnike. Med njimi so tri v drugem varstvenem pasu na obmo~- ju Kle~e in [entvid, tri pa so na obmo~ju ~rpali{~a Hrastje, kjer je lociran tudi najve~ji odjemalec vode. 6 Sklep V Sloveniji so najpomembnej{i vir pitne vode podzemne vode. Z njimi se oskrbuje ve~ kot 90 % prebivalcev. Za njihovo preskrbo s pitno vodo so najpomembnej{i vodonosniki z medzrnsko poroznostjo v aluvialnih nanosih na ravninah. Integralna obremenjenost prodnih ravnin, kakr{no je Ljubljansko polje, je rezultat prepletanja {tevilnih dejavnosti na teh obmo~jih. Obmo~ja aluvialnih vodonosnikov v Sloveniji so ogroèna, kar je posledica njihove naravne ranljivosti ter velikih obremenitev in vse slab{e kakovosti podtalnice. Ker so prodne ravnine sorazmerno obsèna obmo~ja rodovitnega sveta, so zelo primerne za intenziviranje kmetijstva, tudi ìvinoreje, kar se kaè v ve~anju porabljenih mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin, vse ve~ je tudi rastlinjakov. Prodne ravnine so zelo primerne tudi za {tevilne druge dejavnosti, zato se na njih prepletajo najrazli~nej{i prostorski, okoljsko bolj ali manj problemati~ni interesi. Posebej pere~e so razmere na vodovarstvenih obmo~jih, kjer je najpomembnej{i razpr{eni vir obremenjevanja podtalnice kmetijstvo. Z gnojnimi objekti predstavlja kmetijstvo tudi to~kovni vir njenega obremenjevanja. Bogate zaloge podtalnice na Ljubljanskem polju kot naravni vir regionalnega pomena so v neposredni bliìni Ljubljane in celo pod precej{njim delom mesta. Naj-107 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik pomembnej{i vir pitne vode za oskrbo Ljubljane je podtalnica Ljubljanskega polja, ki zagotavlja devet desetin potrebne koli~ine vode; pridobivajo jo v ~rpali{~ih Kle- ~e, [entvid, Hrastje in Jar{ki prod. Po v ~asu izvajanja raziskave veljavnem Odloku o varstvu virov pitne vode je bilo obmo~je Ljubljanskega polja razdeljeno na tri varstvene pasove. Leta 2000 je bilo na obmo~ju celotne Mestne ob~ine Ljubljana okrog 600 aktivnih kmetij, od tega jih je bilo na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja 286. Na ve~ini se ukvarjajo s tradicionalno ìvinorejo, pri ~emer krmo za ìvino dobijo s ko{njo travnikov, manj s pa{o, v precej{nji meri pa z gojenjem krmnih rastlin na njivah. Zna~ilna je prevlada govedoreje, precej manj{a je vloga pra{i~ereje in konje-reje, ki pa v zadnjih letih hitro pridobiva pomen. Med leta 2002 evidentiranimi 155 hlevi jih je bilo kar 134 ali 86,5 % opremljenih z lo~enim zbiranjem gnoja z nastiljem in gnojnice. Skoraj polovica med njimi jih je bila v drugem varstvenem pasu virov pitne vode. Kar 49 hlevov je bilo na obmo~- ju Hrastje, kar zaradi njegove dolvodne lege ob sorazmerno majhni globini gladine podtalnice ni ugodno. S posodabljanjem kmetovanja se uveljavlja nov na~in zbiranja ìvinskih gnojil z gnojevko, kar se pojavlja na 21 kmetijah. Skupno je bilo na kmetijah registriranih 307 gnojnih objektov, od tega 151 gnoji{~ in 156 gnojni~nih jam. Leta 2002 je {e vedno prevladoval tradicionalni na~in skladi{~enja ìvinskih gnojil z gnoji{~i nad gnojnimi jamami. Rezultati poizvedovanja kaèjo, da je bilo kar 110 gnoji{~ urejenih, najve~ (86,4 %) v drugem varstvenem pasu na obmo~ju Hrastje. Delno urejenih je bilo 18 (11,9 %) gnoji{~, neurejenih pa 23 (15,2 %). Posebne pozornosti vrednih je 9 najbolj neurejenih gnoji{~, ki niso imela niti betoniranega dna niti oboda, tako da je gnojnica pronicala neposredno v prst in naprej v podtalnico. Popisni podatki o urejenosti gnojni~nih jam, temelje~i na izja-vah popisanih kmetov, so na prvi pogled {e bolj presenetljivi, saj naj bi jih bilo kar 77,6 % urejenih, vodoprepustnih pa naj bi bilo samo 8 ali 5,2 %. Z vidika ustreznega ravnanja z ìvinskimi gnojili je zelo pomembna velikost gnoji{~ in gnojni~nih jam. Med vsemi popisanimi gnojnimi objekti jih je imelo primerno kapaciteto skoraj dve tretjini. V drugem varstvenem pasu na obmo~ju Hrastje je bilo kar 31 (10,1 %) gnoji{~ oziroma gnojni~nih jam, katerih kapacitete niso ustrezale dolo- ~ilom takrat veljavne Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih gnojil v tla (Uradni list RS 35/2001). Gnojni objekti so bili pokriti le izjemoma, tako da so bile zaradi razmeroma obilnih padavin è tako premajhne zmogljivosti {e manj ustrezne. Na podlagi vseh obravnavanih pritiskov na okolje je bilo è takrat jasno, da so za ohranjanje kakovosti podtalnice potrebni celovito zasnovani varovalni ukrepi. Prav nastala evidenca gnojnih objektov je bila temelj za razre{evanje najbolj pere~ih problemov. Takrat smo razmi{ljali, da bi bilo v prvi fazi treba sanirati làje obvla-dljive to~kovne obremenjevalce, ki s svojimi visokimi koncentracijami obremenitev na majhnem prostoru predstavljajo veliko nevarnost za kakovost podtalnice. Prvih 108 GEORITEM 7 nekaj uspe{no izvedenih projektov, ki naj bi bili spodbuda za nadaljnje bolj aktivno prepre~evanje in zmanj{evanje obremenjevanja okolja, je sofinancirala Mestna ob~i-na Ljubljana. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je postala veljavna tako imenovana Nitratna direktiva oziroma direktiva o varstvu voda pred onesnaènjem, katerega vzrok so nitrati kmetijskega izvora (Uradni list EU 676/1991). Temeljne zahteve direktive so, da mora biti prostor za skladi{~enje hlevskega gnoja, gnojnice oziroma gnojevke zgrajen vodotesno, pri kompostnih kupih na polju je nujno treba prepre~iti izcejanje in povr{insko izpiranje, kapaciteta skladi{~nega prostora za ìvinska gnojila pa mora zado{~ati za ve~ kot 6 mesecev. Navedene zahteve glede gnojnih objektov so v zadnjih letih v znatni meri preob-likovale podobo kmetijske pokrajine ne le na Ljubljanskem polju, ampak po vsej Sloveniji. Po sprejemu direktive so na novo zgradili ali pa predelali obstoje~e gnojne objekte le malokateri kmetovalci, saj je tovrsten poseg povezan z velikimi stro{ki. Na Ljubljanskem polju jih je bilo vsekakor manj kot 10 (Razgovor … 2007); tudi zaradi neurejenih gnojnih objektov in posledi~no neizpolnjevanja pogojev kmetovalci tè- je pridobivajo sredstva na podlagi ukrepov kmetijske politike (Uradni list RS 19/2007). Nekateri so povsem opustili kmetijsko dejavnost, veliko pa se jih je zaradi bliìne trga preusmerilo v zelenjadarstvo. Posledi~no se je zmanj{alo {tevilo ~istih ìvinorejskih in tudi me{anih, ìvinorejsko-poljedelskih ali ìvinorejsko-zelenjadarskih kmetij (Lampi~ s sodelavci 2007), s tem pa je ob~utno manj{e tudi kmetijsko to~kovno obremenjevanje. Kmetovalci se è zelo dobro zavedajo, ~etudi tega praviloma ne priznavajo, da bodo ~edalje stròji predpisi o varovanju podtalnice kot vira pitne vode, ki izhajajo iz okvirne direktive o vodah kot temeljnega dokumenta politike Evropske unije o vodah, v vse ve~ji meri vplivali na nadaljnji razvoj kmetijstva v varovanem delu Ljubljanskega polja. Kakovost celotnega vodonosnika bo namre~ morala ostati dobra oziroma se bo morala {e izbolj{ati. Enako omejujo~ bo tudi predviden uravnoteèn prostorski in gospodarski razvoj na obmo~jih podtalnice v Sloveniji, ki ga narekuje Nacionalni program varstva okolja. 7 Seznam virov in literature Agriculture in the Planning and Management of Peri-Urban Areas II. Case Studies presented by OECD Member Countries and Reports on Selected Policy Issues. Paris, 1979. Auersperger, P., ^en~ur Curk, B., Jamnik, B., Janà, M., Kus, J., Prestor, J., Urbanc, J. 2005: Dinamika podzemne vode. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. 109 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Barvni digitalni ORTOFOTO posnetki Mestne ob~ine Ljubljana. Mestna ob~ina Ljubljana. Ljubljana, 2000. Bieri, H. 1994: Stadtnahe Landwirtschaft. Ein lebenswichtiger Bestandteil des Agglo-meriationsraumes. Bericht 66 des NFP »Stadt und Verker«. Zürich. Bra~i~ @eleznik, B., Jamnik, B. 2005: Javna oskrba s pitno vodo. Podtalnica Ljubljanskega polja, Geografija Slovenije 10. Ljubljana. Bre~ko, V. 1996: Podtalnica Ljubljanskega polja – najpomembnej{i vodni vir za oskrbo Ljubljane. Geografski vestnik 68. Ljubljana. Bre~ko Grubar, V. 1998a: Pokrajinska ob~utljivost obmo~ij podtalnic v Sloveniji z vidika kmetijstva. Kmetijstvo in okolje. Ljubljana. Bre~ko Grubar, V. 1998b: Pokrajinske zna~ilnosti obmo~ij virov pitne vode v jugovzhodni Ljubljanski kotlini. Geografski vestnik 70. Ljubljana. Bre~ko Grubar, V. 1999: Pokrajinska ranljivost najpomembnej{ega vodnega vira Ljubljane. Geografski zbornik 39. Ljubljana. Bre~ko Grubar, V., Ku{ar, S., Plut, D. 2000: Regionalna vloga in pokrajinska obremenjenost talne vode Ljubljanskega polja. Ljubljana – Geografija mesta. Ljubljana. Breznik, M. 1988: Analiza odlokov o za{~iti ljubljanskih virov pitne vode. Ljubljanski ekolo{ki dnevi 88. Ljubljana. Bryant, C. R., Johnston, T. R. R. 1992: Agriculture in the City's Countyside. Toronto. Council Directive of 12 December 1991 concerning the protection of waters against pollution caused by nitrates from agricultural sources. Uradni list Evropske unije 676/1991. Bruselj, 1991. Cunder, T. 2000: Sedanje stanje in razvojne mònosti kmetijstva. Ljubljana – Geografija mesta. Ljubljana. Dobra kmetijska praksa pri gnojenju. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2002. Doles, Z. 1997: Mònosti pridelovanja vrtnin v Ljubljani in njeni okolici. Diplomska naloga, Oddelek za agronomijo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Drobne, F., Mencej, Z., Brilly, M. 1997: Preveritve in dopolnitve strokovnih osnov za dolo~itev varstvenih pasov sedanjih in perspektivnih vodnih virov za obmo~- je mesta Ljubljane in okolice. Ljubljana. Dràvna topografska karta 1 : 25.000. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 1999. Evidenca hi{nih {tevilk. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2002. Gams, I. 1992a: Ljubljanska kotlina. Enciklopedija Slovenije 6. Ljubljana. Gams, I. 1992b: Ljubljansko polje. Enciklopedija Slovenije 6. Ljubljana. Gornik, A. 2000: Dobra kmetijska praksa varstva rastlin. In{titut za hmeljarstvo in pivovarstvo @alec, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana. 110 GEORITEM 7 Greif, F. 1981: Landwirtschaft und Regionalpolitik in peri-urbanen Gebieten. Agrarwirtsc-haftlisches Institut des Bundesministeriums für Land- und Forstwirtschaft. Wien. Identifikacijski podatki o evropsko primerljivih kmetijah na obmo~ju Mestne ob~i-ne Ljubljana, Statisti~ni urad republike Slovenije. Ljubljana, 2002. Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije podeèlja. Ljubljana. Kladnik, D. 2000: Uveljavljanje intenzivnega pridelovanja v rastlinjakih. Ljubljana – Geografija mesta. Ljubljana. Kladnik, D. 2002: Pomen in perspektive zasebnega kmetijstva znotraj strnjeno pozidanih delov Ljubljane. Elaborat, In{titut za geografijo. Ljubljana. Kladnik, D., Rejec Brancelj, I. 2000: Prostorski, okoljski, socialni in gospodarski u~in-ki intenzivnega kmetovanja v rastlinjakih. Elaborat, In{titut za geografijo. Ljubljana. Kladnik, D., Petek, F. 2007: Kmetijstvo in spreminjanje rabe tal na Ljubljanskem polju. Geografski vestnik 79-2. Ljubljana. Kmetijske povr{ine, obmo~ja varovanja, vodnogospodarske ureditve in povr{ine za izkori{~anje mineralnih surovin. Pripombe na osnutek zasnove prostorskega razvoja MOL. Ljubljana, 2002. Knauer, N. 1991: Kako kmetijstvo obremenjuje okolje – mònosti za ekolo{ko ustrezno gospodarjenje. Sodobno kmetijstvo 10. Ljubljana. Kova~i~, M. 1985: Specifi~nosti kmetijske proizvodnje v primestnem obmo~ju. Prostorska preobrazba obmestnih vasi. Ljubljana. Kova~i~, M., Rednak, M., Germek, V., Puhek, V., Cevc, T., Esih Z. 1984: Proizvodni potenciali kmetijstva na obmo~ju ljubljanskih ob~in in njihova izkori{~enost. Elaborat, Kmetijski in{titut Slovenije. Ljubljana. Kova~i~, M., Udov~, A., Fabijan, R., ^ebulj, B., Perpar, A., Kramari~, F. 2000: Zasnova strategije razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na obmo~ju Mestne ob~i-ne Ljubljana. Elaborat, projektna dokumentacija, In{titut za agrarno ekonomiko Oddelka za agronomijo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Lampi~, B., Cigale, D., Plut, D., Poto~nik Slavi~, I., Repe, B. 2007: Analiza in funk-cijsko vrednotenje kmetijstva z vidika vplivov na naravne vire na obmo~ju celotne Mestne ob~ine Ljubljana. Elaborat, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Lanz, K., Scheuer, S. 2001: Priro~nik za razlago politike EU o vodah na podlagi okvirne direktive o vodah. Umanotera. Ljubljana. Lesko{ek, M. 1993: Gnojenje. ^ZP Kme~ki glas. Ljubljana. Lesko{ek, M. 1998: Prispevek h gnojenju v slovenskih vodovarstvenih obmo~jih. Kmetijstvo in okolje. Ljubljana. Maru{i~, I. 1999: Naravno okolje mesta Ljubljana kot razvojni dejavnik. Elaborat, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 111 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Maru{i~, J., Ku~an, A., Gazvoda, D., Kru{nik, C., Lovka, M., Turk, B., 1998: Naravno okolje mesta Ljubljane kot razvojni dejavnik. Elaborat, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani, In{titut za biologijo. Ljubljana. Maslo, G. 2002a: Kmetijstvo na zavarovanih pasovih pitne vode. Ljubljana 7/5-6, Glasilo Mestne ob~ine Ljubljana. Ljubljana. Maslo, G. 2002b: Kmetovanje v Ljubljani. Ljubljana 7/5-6, Glasilo Mestne ob~ine Ljubljana. Ljubljana. Navodilo za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju. Uradni list republike Slovenije 34/2000. Ljubljana, 2000. Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda. Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 18/1977. Ljubljana, 1977. Odlok o varstvu virov pitne vode. Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 13/1988. Ljubljana, 1985. Okvirna direktiva o vodah. Uradni list Evropske unije 60/2000. Bruselj, 2000. Osnutek odloka o varstvu virov pitne vode centralnega vodovodnega sistema. Delovno gradivo. Mestna ob~ina Ljubljana. Ljubljana, 2002. Osnutek odloka o varstvu virov pitne vode centralnega vodovodnega sistema na obmo~ju MOL. Pak, M. 1998: Savska ravan. Slovenija – pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana. Popis gnoji{~ in gnojni~nih jam na vodovarstvenem obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana. In{titut za geografijo. Ljubljana, 2002. Popis kmetijskih gospodarstev – navodila za popisovalce in in{truktorje. Metodolo{ko gradivo 5. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2000. Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2000. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2002. Popis vrtnarstva, Slovenija, 2000. Rezultati raziskovanj 765. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2001. Praper, S., Boì~, M., Guli~ P., Guli~, A., Boldin, D., Dem{ar, S. 1996: Razvoj kmetijstva v ljubljanskih ob~inah in mònosti oskrbe Ljubljane s pridelki iz neposrednega zaledja. Elaborat, 1. faza, Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije. Ljubljana. Praper, S., Boì~, M., Guli~, A., Guli~, P., Rus, A. 1998: Razvoj kmetijstva v ljubljanskih ob~inah in mònosti oskrbe Ljubljane s pridelki iz neposrednega zaledja. Elaborat, 2. faza, Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije. Ljubljana. Pravilnik o ekolo{ki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma ìvil. Uradni list Republike Slovenije 31/2001. Ljubljana, 2001. Pravilnik o monitoringu pesticidov v pitni vodi in virih pitne vode. Uradni list Republike Slovenije 38/2000. Ljubljana, 2000. Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Uradni listi Republike Slovenije 46/1997, 52/1997, 54/1998, 7/2000. Ljubljana. 112 GEORITEM 7 Prostorski plan Mestne ob~ine Ljubljana. Prostorska zasnova. Oddelek za urbanizem Mestne ob~ine Ljubljana. Ljubljana, 2002. Prostorski plan Mestne ob~ine Ljubljana. Zasnova prostorskega razvoja. Gradivo za razpravo, Oddelek za urbanizem Mestne ob~ine Ljubljana. Ljubljana, 2001. Radinja, D. 1996: Obremenjevanje pokrajinskega okolja v Sloveniji zaradi energijske intenzivnosti »drùbenega« kmetijstva. Geografski vestnik 68. Ljubljana. Razgovor z Andrejo Jenko in [tefanom Kuharjem s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, 7. december 2007. Rejec Brancelj, I. 2000: Okoljski u~inki intenzivnega kmetovanja v rastlinjakih. Ljubljana – Geografija mesta. Ljubljana. Rejec Brancelj, I. 2001: Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji. Ljubljana. Seznam kmetovalcev na obmo~ju Mestne ob~ine Ljubljana. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2002. Simoneti, M., Bevk, J., Pintar, M., Zupan, M., Gaj{ek, P., Golobi~, M., Ple{ko, R., Bevk, M. 1997: Usmeritve in pogoji za nadaljnji razvoj vrti~karstva v Ljubljani. Elaborat, Ljubljanski urbanisti~ni zavod. Ljubljana. Slovenski kmetijsko okoljski program. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2002. Smrekar, A., Kladnik, D. 2002: Kmetijstvo na vodovarstvenih obmo~jih s poudarkom na popisu gnoji{~ in gnojni~nih jam. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Strokovno navodilo o urejanju gnoji{~ in greznic. Uradni list Socialisti~ne republike Slovenije 10/1985. Ljubljana, 1985. Su{in, J. 2004: Pomen nitratne direktive za slovenskega kmeta = The importance of nitrate directive for Slovenian farmers. Novi izzivi v poljedelstvu 2004. ^ateòb Savi. Tav~ar, B. 2001: Ogroèna vodarna Hrastje. Delo, 19. december. Ljubljana. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike. Uradni list Republike Slovenije 19/2007 z dopolnitvami. Ljubljana, 2007. Uredba o kakovosti podzemne vode. Uradni list Republike Slovenije 11/2002. Ljubljana, 2002. Uredba o mejnih, opozorilnih in kriti~nih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh. Uradni list Republike Slovenije 68/1996. Ljubljana, 1996. Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Uradni list Republike Slovenije 68/1996, Ljubljana, 1996. Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Uradni list Republike Slovenije 35/2001. Ljubljana, 2001. Usmerjanje kmetijstva na vodovarstvenih obmo~jih mestne ob~ine Ljubljana. Elaborat, osnutek poro~ila, Kmetijski in{titut Slovenije. Ljubljana, 2001. Vodovarstvena obmo~ja Mestne ob~ine Ljubljana, meje. Mestna ob~ina Ljubljana. Ljubljana, nn, 2002. 113 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Vresk, M. 1990: Grad u regionalnom i urbanom planiranju. Zagreb. Vri{er, I. 1984: Urbana geografija. Ljubljana. Zakon o dràvni statistiki. Uradni list Republike Slovenije 45/1995. Ljubljana, 1995. Zakon o vodah. Uradni list Republike Slovenije 67/2002. Ljubljana, 2002. Zakon o ìvinoreji. Uradni list Republike Slovenije 18/2002. Ljubljana, 2002. 8 Seznam slik Slika 1: Na Ljubljanskem polju se je v znatnem delu ohranila slikovita pokrajina s prepletanjem travnikov, njiv in dreves; v ozadju [marna gora. 15 Slika 2: V zaledju najòjih varstvenih pasov so kmetijska zemlji{~a praviloma razmeroma intenzivno obdelana in marsikod zelo razdrobljena. 17 Slika 3: Posebno intenzivna oblika kmetijske rabe na Ljubljanskem polju je vrti~karstvo, ki je àl povsem stihijsko. 18 Slika 4: V Kle~ah merijo raven gladine podtalnice è od leta 1890. 20 Slika 5: Varovanje virov pitne vode je zagotovo odlo~ilno pripomoglo k ohranjanju va{ke identitete v nekaterih Ljubljani priklju~enih, prej samostojnih naseljih. 23 Slika 6: Zaradi ugodnih mònosti prodaje in doseganja vi{jih cen si na marsikateri kmetiji prizadevajo za ~im zgodnej{e pridelke. 24 Slika 7: Na vodovarstvenem obmo~ju prevladujejo proizvodno me{ane kmetije z dopolnjevanjem ìvinorejske in poljedelske pridelave. 26 Slika 8: Zaradi ukle{~enja nekaterih preostalih kmetij v mestno tkivo se pojavi nuja po odvaànju gnoja na obdelovalna zemlji{~a po prometnih ulicah in cestah. 27 Slika 9: Varstveni pasovi vodnih virov Ljubljanskega polja leta 2002. 31 Slika 10: Iz neustrezno urejenih gnojnih objektov lahko gnojnica odteka nekontrolirano, zato se v podtalnico izcejajo nitrati, kar se dogaja tudi v bliìni vodarn. 32 Slika 11: Objekti za odlaganje in hranjenje gnoja morajo biti ustrezno urejeni in imeti glede na {tevilo ìvine primerno kapaciteto. 33 Slika 12: Primer lokacije sedeà kmetije in pripadajo~ih gnojnih objektov, povezanih z GIS bazo podatkov. 37 Slika 13: Popisane kmetije na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja v letih 2000 in 2002. 38 Slika 14: Ograjeni pa{niki konju{nice v Stoìcah se stikajo z eno od mnogih ljubljanskih vrti~karskih con. 44 114 GEORITEM 7 Slika 15: Socialnoekonomska sestava preu~evanih kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 45 Slika 16: Starostna sestava glede na socialnoekonomsko sestavo kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 46 Slika 17: Izobrazbena sestava gospodarjev na popisanih kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 47 Slika 18: Kmetijska izobrazba gospodarjev kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2000. 48 Slika 19: Zemlji{ka posest na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja v letih 2000 in 2002 po varstvenih pasovih (Popis kmetijskih gospodarstev SURS, Popis gnoji{~ in gnojnih jam 2002). 50 Slika 20: Velikost posesti glede na socialnoekonomsko sestavo kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 51 Slika 21: Velikost posesti preu~evanih kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 53 Slika 22: Povpre~na povr{ina zemlji{~ kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002 po varstvenih pasovih. 52 Slika 23: Ponekod je meja med pozidanimi in kmetijskimi zemlji{~i izrazito ostra. 54 Slika 24: Katastrska raba tal na Ljubljanskem polju leta 1825. 56 Slika 25: Dejanska raba tal na Ljubljanskem polju leta 1999. 57 Slika 26: Raba tal kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2000 (Popis kmetijskih gospodarstev SURS). 58 Slika 27: Setvena sestava na njivah kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2000 (Popis kmetijskih gospodarstev SURS). 60 Slika 28: Zaradi pomembnosti ìvinoreje precej{en del obdelovalnih zemlji{~ zavzemajo travniki. 62 Slika 29: Pogostnost rabe travnikov in pa{nikov na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2000 (Popis kmetijskih gospodarstev SURS). 63 Slika 30: Usmerjenost kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 64 Slika 31: [tevilo in mo~ traktorjev na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2000. 65 Slika 32: Tr`nost pridelave na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja glede na njihovo posestno sestavo leta 2002. 66 Slika 33: Dopolnilne dejavnosti na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2000. 67 Slika 34: Na~rti glede kmetovanja na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 69 115 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Slika 35: Na~rti v zvezi s kmetovanjem glede na velikost kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 70 Slika 36: Na~rti v zvezi s kmetovanjem glede na izobrazbo gospodarjev kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 71 Slika 37: Pripravljenost na preselitev kmetije na lokacijo zunaj vodovarstvenega obmo~ja Ljubljanskega polja leta 2002. 72 Slika 38: Nasledstvo na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 73 Slika 39: Zagotovljenost prevzemnika kmetije glede na velikost kmetijskih obratov na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 74 Slika 40: Kakovost odnosov s sosedi na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 75 Slika 41: Ekolo{ko kmetovanje na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2000. 77 Slika 42: Pripravljenost za preusmeritev kmetij v ekolo{ko kmetovanje na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 79 Slika 43: Pripravljenost na preusmeritev v ekolo{ko kmetovanje glede na izobrazbo gospodarjev kmetij na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 78 Slika 44: @ivina na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 80 Slika 45: Zanimiva novodobna oblika hranjenja balirane krme pod kozolcem. 81 Slika 46: Povpre~no {tevilo glav velike ìvine (GV@) na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 82 Slika 47: Zastopanost posameznih vrst ìvine v sestavi glav velike ìvine (GV@) na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 82 Slika 48: Obremenjenost kmetijskih zemlji{~ z ìvino na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 83 Slika 49: Seznanjenost z dovoljeno obremenitvijo ìvine na povr{insko enoto zemlji{~a glede na starostno sestavo gospodinjstev na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 84 Slika 50: Gnojenje obdelovalnih zemlji{~ na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 85 Slika 51: Povpre~na poraba organskih gnojil na hektar zemlji{~ na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2001. 86 Slika 52: Povpre~na poraba mineralnih gnojil na hektar zemlji{~ na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2001. 87 Slika 53: Gnojilne navade nekaterih kmetovalcev niso povsem skladne z navodili dobre kmetijske prakse pri gnojenju. 88 116 GEORITEM 7 Slika 54: Gospodarska poslopja in dvori{~a na primestni kmetiji. 90 Slika 55: Urejenost hlevov glede na na~in zbiranja gnojil na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 91 Slika 56: Kmetije po na~inu shranjevanja ìvinskih gnojil na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 92 Slika 57: Na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja je ve~ kot 300 gnojnih objektov; ve~ji del je primerno urejenih. 92 Slika 58: Kmetije po vrstah gnojnih objektov na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 93 Slika 59: Lokacije gnojnih objektov na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 95 Slika 60: Urejenost hlevov glede na na~in zbiranja ìvinskih izlo~kov na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 94 Slika 61: Urejenost gnojnih objektov na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 97 Slika 62: Urejenost gnoji{~ na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 96 Slika 63: Kup gnoja na premajhnem gnoji{~u s prenizkim in po{kodovanim obodom. 98 Slika 64: Kup gnoja na velikem gnoji{~u, ki ima samo plo{~o, ne pa tudi oboda. 98 Slika 65: V posameznih primerih kmetovalci {e vedno kopi~ijo presèke gnoja kar na golih tleh, od koder se {kodljive snovi izlo~ajo neposredno v podtalnico. 99 Slika 66: Urejenost gnojni~nih jam na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 99 Slika 67: Primernost kapacitete gnojnih objektov na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 100 Slika 68: Primernost kapacitete gnojnih objektov glede na stalè ìvine na kmetijah na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 101 Slika 69: Primernost kapacitete gnoji{~ na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 102 Slika 70: ^eprav redko, se zaradi premajhnih kapacitet za skladi{~enje ìvinskih gnojil sem in tja pojavlja tudi gnojenje zunaj dovoljenega ~asa za trosenje gnoja po kmetijskih zemlji{~ih. 103 Slika 71: Primernost kapacitete gnojni~nih jam na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 104 Slika 72: Nekateri kmetovalci z odve~nim gnojem oskrbujejo vrti~karje. 104 Slika 73: Pripravljenost kmetovalcev za obnovo hlevov s pripadajo~imi objekti na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 105 117 Gnoji{~a na Ljubljanskem polju Ale{ Smrekar, Drago Kladnik Slika 74: Urejeno gnoji{~e ima praviloma nadstre{ek. 106 Slika 75: Mnenje kmetovalcev o vplivu njihovih gnojnih objektov na okolje na vodovarstvenem obmo~ju Ljubljanskega polja leta 2002. 107 9 Seznam preglednic Preglednica 1: Razvojni dejavniki kmetijstva v mestnih in primestnih delih Ljubljane (Cunder 2000). 25 Preglednica 2: Primerjava deleèv kategorij rabe tal na Ljubljanskem polju med letoma 1825 in 1999 (Kladnik, Petek 2007). 55 118 GEORITEM 7 Seznam knjig iz zbirke Georitem 1 Ale{ Smrekar: Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane 2 Drago Kladnik: Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen 3 Drago Perko: Morfometrija povr{ja Slovenije 4 Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane 5 David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole: Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih 6 Marjan Ravbar, David Bole: Geografski vidiki ustvarjalnosti 7 Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Gnoji{~a na Ljubljanskem polju 119 120 Georitem 7 NSL.qxd 4.2.2009 9:15 Page 1 7 ALE[ SMREKAR DRAGO KLADNIK GNOJI[^A NA LJUBLJANSKEM POLJU ANSKEM POLJU LJUBLJA GNOJI[^A N GO KLADNIK: DRA http://zalozba.zrc-sazu.si AR, ISBN 978-961-254-071-5 € ALE[ SMREK 9 2 1 6 9 8 7 5 1 7 0 4 5 12,00 GEORITEM 7 GEORITEM 7