Avstrijski parlament izvolil pon&vno Viljema Miklasa za predsednika republike. Na podlagi spremembe zvezne ustave je bil dne 9. oktobra od parlamenta ponovno izvoljen za predsednika republike krščanski socijalec Viljem Miklas. Oddana sta bila 202 glasova in od teh je prejel Miklas 109 glasov, svcijaldemokratski kandidat dr. Karl Renner 93 glasov. Miklas je izvc.lje;_. na dobo 4 let. Za ozdravljenje ne^?* ega gospodarstva in financ je bila izdana »tretja zasilna odredba d "avnega predsednika Hindenburga za zaščito gospoilarstva in financ«. Nemški socijalni demokratje se ;azcepili. Radi tajnega rovarenja sta Mla izključena iz nemške socijaldemokraške stranke poslanca dr. Rosenfeltf in Seydewitz in sta osnovala novo socijalistično delavsko stranko v Nemčiji, v kateri bi naj vladala svoboda naziranj. Ustanovitelji nove stranke pričakujejo, da se jim bodo pridružile levičarsko sl-upine. Velike spremembe na vladnih aiostih v Nemčiji. Na željo državnega predsednika Hindenburga je podala dr. Briiningova vlada ostako. Hindenburg je sprejel odstop vlade in zopet poveril sestavo novega kabineta Briiningu. Namen preosnove celotne Briiningove vlade je, spraviti v vlado Ijudi, ki bi mogli bolje navezati na vlado vse parlamentarne stranke in skupina med centrumom in nemškimi nacijonalci ter po možnosvti oslabiti odpor slednjih. Pri sestavi nove vlade je dr. Briining popolnoma prezrl socijalne demokrate, ki niti obveščeni niso bili o preosnovi vlade, ampak že postavljeni pred dejstvo. To postopanje kancelarja je povzročilo med socijalnimi demokrati veliko razcčaranje, ker je dr. Briiningova vlada vedno lahko računala na podporo od strani socijalistov. Očividno ne bo posvečal dr. Briining za bodoče tolikt važnosti parlamentarhi upredelbi. Nemški kanclsr dr. Briining je sesiaril vlado, iz katere je izpadel zunanji tninister dr. Curtius. Zunanje ministrBtvo je obdržal dr. Briining. Nova osebnost v vladi je minister za gospodarstvo prof. Warmboldt. Angleški državnik v Parizu. Minuli teden se je mudil v Parizu angleški eunanji minister lord Reading. AngleŠki državnik je bil sprejet od predsedhika francoske republike in je imel posvetovanja z ministrskim predsednikom Lavalom in zunanjim ministrom Briandom. Pri tem obisku je šlo za izmenjavo mnenj glede francoskoangleškega sodelovanja za ublažitev svetovne gospodarske in finančne krize. Razpnst angleškega parlamenta ter aovo voliive. Dne 7. oktobra sta bili iTazpuščeni obe angleški zbornici in jra2?pisane nove volitve za 28. oktobra. ,Pred odstopom je vlada sklcnila, da J>o nastopila enotno pri volitvah. VenJlar pa se to ne bo zgodilo s skupno liBto, kakor je bilo prvotno nameravano, jtnarveč bodo vse tri stranke, to je lijbeiralna, konservativna in Macdonalidov del delavske stranke, šle saniostojp.o v volitve. Skupni nastop se bo izj-ažal le v tem, da se bodo vse tri stranke nazivale narodne, tako da bodo nafctopili posamezni kandidati kot narodni konservativci, narodni liberalci ter jnarodni delavci. Medsebojno se bodo ;vse tri stranke podpirale na ta način, i&a v okrajib, kjer ima kandidat te ali ion& stranke največ izgledov na izvoliitev, ostali dve stranki ne bosta postavili svojib kandidatov. Novi gcspodarsko-iljaančni načrti ameriškega predsednika Hoov^era. Dne 7. oktobra se je vršila v Washingtonu izredna konferenca visokih dostojanstvenikov, senatorjev in poslancev. Ob tej priliki je predlagal predsdenilc Hoover ustanovitev finančnega zavoda za izredne kredite, ki bi naj imel 500 milijonov dolarjev kapitala. Naloga tega zavoda bi bila: preskrba finančnih ustanov s posojili. Na omenj&nih posvetovanjih so jo izrekel predsednik Hoover za podaljšanje odložitve plačevanja vojnih obveznosti vsaj za tako dolgo, dokler vlada na svetu Bplošna finančna negotovost in ^ospodarska kriza. Pobudo za odložitev plačevanja vojnih dolgov mora dati po Hooverovem zatrdilu Evropa in pred vsern — Francija. Načrt potovanja fraECOskega miniBtrskcga predsednika Lavala v WaBhington. Že zadnjič smo javili, da sta Amerika in Francija pod vtiso.ni napovedi poseta francoskega ministrskega predsednika Lavala v Wasbingtonu. Ta obisk je namenjen pristanku Francije na Hooverjeve načrte za bodočnost, .0. potovalnem pro__ramu mi- nistrskega predsednika Lavala v Wasbington se doznava, da bode dne 16. oktobra odpotoval iz Le Havra, dne 22. oktobra prispe v Newyork, dne 23. oktobra bo potoval v Wasbington, se bo dne 25. oktobra od tam vračal, dne 26. oktobra neoficijelno obiskal Newyork, potem se pa zopet ponoči vkrcal, da se dne 1. novembra vrae v Le Havre. Iz V-.Hem.irje--.ega Dalnjega vzhoda. Spor med Japonci in Kitajci radi zasedbe Mandžurije cd strani Japonske še nikakor ni poi'avnan. Po vsej Mandžuriji (je še prostora za 80 milijonov naseljencev, kar.bi bilo posebno dobro došlo Japonski, ki ne zna, kam s svojimi ljudmi. Kitajci ne morejo iztisniti japonskih čet iz Mandžurije z oboroženo silo, pač pa skušajo zadeti Japonce z bojkotom japonskega blaga in japonskib tvrdk kakor tudi japonskib ladij. Velikopctezni bojkot od strani Kitajcev bi pomenil za Japonsko, ki je tudi v gospodarski krizi, ogromno izgubo. Na rusko-mandžurski meji &o pripravljene čete sovjetske armade, — ker Rusija boče biti pripravljena za vsak slučaj, da bi ne vtaknili Japonci v svoj žep kar cele južne in severne Mandžurije, ki je slabo naseljena. Japonci si laste Mandžurijo z o-rožjem, Kitajci skušajo Japonsko prisiliti na odhod z bOi.ikotom. Kmalu se bo pokazalo: ali je močnejše orožje ali gosoodarski bojkot? Zgodovina zadnjih desetletij uči, da Japonci ne odnehajo, ako so so enkrat zagrizli v kak osvojilni načit. Avstrijski finančnl minister dr. Redlich je podal ostavko.