5 i/ R T -F A l I Z M U - SVOBODO NARODU ! m trop-1 yjoyy u p b GLASILO JUGOSLOVANSKEGA .'¿RODNEGA ODBORA Stov, 29 Dacjiau, v nedeljo. dno 3.iuniia 1945 Broi £9 pogled nazaj A P R E J ♦ v Po zadnjih vestsh Lom Jugoslovani v teroSi, cctrt?k In soboto zapustili Dachau VRNI T E V To jo menda ona bistvenih potez clovcškoga značaja, da s svojim bivanjem posvečujemo prostor. V tem jo jedro vsega tistega, kar nam-predstavija pojem domovino: to jo zemlja, ki nam jo naklonila življenje, ki smo na nji sanjali o svobodi in so borili zanjo, ki smo na nji bili dclozr.i radosti In tegob in smo od njo zaorom'?ololi enega samega plačila -da nam na koncu poti, posejani z mnogimi porazi In z redkimi, a prav zate dragocenim! trenutki zmagoslavja, nakloni tiho zavc-tjo poslednjega miru. Ropali in oskrunjali so jo, s silo so nas trgali od njo in nas razganjali na vse štiri strani sveta, ml pa smo sc zmerom vračali k nji, materi nasi, da v njeno naročje izjoccmo svojo bolocinc In si, pc-tcseni • v v n]oni ljubezni, naberemo novih moči za novo dni. Tako se vracamc tudi zdaj. Pred štirimi IcFi in sc le- V I/ tos so nas gnali, uklonjenc, Izbicanc in ponižano, kakor klavno živino na tovarne vagone naložene, zdaj pa se vračamo z vseh štirih strani sveta, da tudi v nasa Izmučena, oplju-vana srca kano žarek svobodo, da tudi na^o uzcjanc dušo okusijo iskrico radosti, ki jo nas! domovin! vznikla iz tolikšnih razdojanj In prelita krvi, Vračamo se, da naso roko, tako dolga lota prikovano na galejo, zo vendar sežejo po prostem, plodcvitem delu, ki človeka v resnici dviga in osvobaja, in nadoknadijo, kar so v teh dolgih letih zamudilo. In nas pov-ratek je take preprosto zmagoslaven; Ubijali so nas, na ti# soc načinov oo nam naklepali smrt, a oni, ki so nas ubijali, so pobiti, da nikdar vcc glave no dvignejo pod sonce - ml pa sc vračamo. Strašno jc ime kraja, ki ga zapuščamo, stresen jo bil Dachau, se preden ga je svet spoznal. Strupena sta dahavska voda.in zrak, prokleta sta posek in smrt, zavratni so vihar-ji, ki tu drve coz ravan, hudičevo jo se ncbc,.ki sc pne nad njim. Potem so tisoči in tisoči padli pod bremenom in udarci na to zomlja, zadušeni vzkriki ljudi z vseh kontinentov sc se grebli v rušo, neizrečeni jadi so polnili vzdušje. Dachau jo postal klavnica in grobnica našega veka, prvi tempelj zločina v vrsti njemu enakih - l&uthauscn^ FloGenbiirg, Buchon«, «ald, Ravensbruck, Stutthof, Oswlenclm, Lublin - bilo jih jo brez konca in kraja. Lota, del sebe sme pustili tu, najbolj« Še mož i nam jo ta zemlja izpila iz žil, najstrašnejšo podobo Človeka, ki je kdaj bila pod soncem, nam jc dala spoznati. Vracamc se izmučeni, izpodkopani, osiveli - toda ali sc vračamo boljši? Dachau naj bi bil slehernemu Izmed nas vice njegovega življenja. Samo tedaj ima trpljenje smisel, če pride Človek prekaljen in prečiščen Iz njega. Kako jc bile, tovariš, z iaml tedaj, ko sc nas nacisti in domači fasisti na začetku te kalvarije naganjali na kup, drobce razbitih partizanskih oddelkov na koncu cfonziv, jato sumljivcov ob racijah po mestih In vaseh ? Ko so nas na stotino In stotino tlačili po šolah in kasarnah, kjer smo razdejani na duol in telesu, na prgišču gnile slamo Čakali usodo, ušivi, da jc gomazclo po nas? Čakali med zasliševanji na Gostapu -in pri belih, v senci mučenj in strelov iz nemških brzostrelk? Kako je bilo z nami tedaj? - |z vseh kotov, iz okc-n, ki so straže streljalo vanja, se je plazilo malodušjo tedaj. Ljudje so stikali glave, a največ, kar so zmogli, jo bila mnogokrat klotov, od katero n' bilo daleč v obup. Bile so ure težke prolskušnjo in bili sc redki, ki niso niti sami pred sabo klonili za hip. Ti, ki niso klonili, nam na povratku kažejo pot v nove dni. Noben narod v te, vojni ni daroval tolikšnih žrtev kakor nas, a v nebenem ni bila tolikšna potreba, tolikšna zoja po nfvem clovcku kakor v nas. Delo slovenskih rok In slovenskega duha jo oplajalo evropsko kulturo, sami pa sme bili skoraj brez imena pred svetom. Naša zemlja jc bila raztrgana na kose, živeli smo tipično usodo malega naroda: bili smo drobiž v računih imperialističnih sil. Odpor, ki ga jo dvignila Narodne osvobodilna fronta, nas je pnomaknil iz stoletnega petr» pljenja, borbo partizanskih ict pod poveljstvom maršala Tita ni^g Izvojevalo samo svobode domovini - skovalo so našemu clovcku nov obraz. Veliki dol borbo jo za nami, toda komaj na pragu svobode smo. Vracamc se v veliki delovni dan. Ob nalogah, ki nas čakajo doma, bo mogel shhcrni Izmed nas pokazati, ali sme vredni bodočnosti, tako drago odkupljene s krvjo. L.Urzel » >'.'aj n;s_je pr;,v za psa v rešilo ? "Dahavski poroccvaloc" je doslej dvakrat prinese! kratki notici o namenih, ki sc jih imel! nasi rabi jI 3 taboriseom Oachau. Vendar je pred slovesom potrebno dodati nokaj podrobnosti k tej stvari, saj odhajamo kot zadnje neposredno prlcc iz zloglasnega taborišča in nlc več nas ne vcVo tajna sedaj, ko je spregovorit tov. Müller v nemškem dahavskom vts-iiku "Der Antifaschist". Da se nam jc zaros bati kanca vojno, smo vedeli ali vsaj» podzavestno čutili. Optimistična sodba:"Saj sc ne bodo upali, sedaj, ko vodo, da je zanje vse izgubljeno!5 so nam jc zdela kaj plehka tol.azba po potrjenih vesteh, c- ravnanji cscsovcev s priporniki drugih taborišč. Poleg tega smo pa pcznali menta* liteto fašizma In nacizma in šc boljo od nas so jo poznali nasi nemški tovariši, ki so se zavidali (seveda lo tisti, ki niše bili v službi nacistov), da nas noro rotiti le hiter tempo nc-izboznoga razsula ali pa oborožen in pripravljen odpor. U-pali so, da so bo zgodilo prvo, pripravili sc so pa tudi na drugo; lo tako sc mogli v zadnjem trenutku poseči odločilno v tek dogodkov. 0 tem pa govori poslovilni članek tov.»lillorja, ki ga v izvlečku navajamo._ Strar 2 DAFAVSK1 PORSCEVALEC Dachau, dne 3. junija 1945 Oskar M,.u I I, ó r- r a-z k r.. i v Kakšni so rčsr.iqnT: najnem.. biijM i a l.ni h: cscsovcev? fi^Kilti kakor vsi težki zločinci se tranfjff-idb- 'zadnjega' ilijlja.. Hte? ralerjevi pandurji niso mogli dilati drugače, .kajti za njih zlodejstva jo bila od nekdaj možna sair.o ena kazen: smrt. Lo nekaj nas je vedejo za Himntlerjev ukaz, da ne sko priti noben živ pripornik sovražniku v roko. Ze prve dni aprila je bila sestavljena prva lista tistih, ki morajo najprej pasti. 837 bivših španskih borcev in političnih funkcionarjev naj bi bild likvidiranih s strelom v tilnik. Ostali bi sledi I i.Govor it i nismo smeli, da no povzročimo ••paniko. M , tihem, da ne izzovomo sumnje, smo moral i. spodnestl stol takratnemu taboriščnemu starešini - internacionalnemu šplonu In agentu Gestape-- Keanssariju in kriminalcu V/orniku, policijskemu kapu v lagerju, S sprotno potezo smo uspeli -nemški antifaSist jo postal novi staresina. Zaupno zvezo z predstavniki vseh narodnosti so bile kaj kmalu navozanfc, kar jo bilo potrebne., da ne bi ena ali druga skupina nasedla provokaterjom in s tem izzvala načrtni masaker. Situacija pa jo postajala iz driova v dan nevarnejša. 8000 tovarišov je odkorakalo na pot proti Tirolski. Mona-kovski Gauleiter je ukazal postrcllti vse prlpornike, ako bi evakuacija ne uspela. Ker se je komandant Weiss povelju uprl, ga je Ruppert "likvidiral". Krvavi pes Gioselor je nato zahteval od komande letalstva, da z bombam! uniči tabor Išco, Ta je zahtevo odbila. Živci poučenih so bili napoti do skrajnosti. Odmev topovskega boja so je vedno bolj oddaljeval od nas. Nekaj i» smo morali storiti, da rešimo 33.000 ljudi pogina. Za vsako ceno smo morali poslati sla do zaveznikov. Karlu Riomer-ju,-nemškemu antifašlstu, se je nezaslišano posrečilo -prebil so je do Pfaffonhofna, kjer je pojasnil ameriškemu genoralu položaj. v Dachavu, kjer so bile medtem v noči od 28. na 29. maja zamenjano straže s starimi, preizkušenimi® ososovci, ki raj bi dokončno "očistili" taborišče. General nI dolgo razmišljal, tudi ni Čakal na osiguranje boka, ampak jo sledil razmeroma majhno borbeno cdinico nasimvto-varis<\m. Ob 1? uri 15 minut so se odprla glavna vrata - 4. do 5> številko stori I dobršen korak naprej. v ^ Današnja stevl Ikar "E.P." .je- btia. prvotne žamTsfjenakot . zadnja. Pr i loži 11 sm?. j i-..risbo: tov'.. Boža Pengova."Ne more Vami - toda ne pozabite naš" inidva hačrta-Dachau, ki st tov. inz, arh. ¡¿arka Zupančiča. Pred zaključkom ne^a Izvedel I,da prva naša skupilna zapusti Oachiu sale v toreT?. V *'• torek bomo zaradi toga Izdali še eno - upajfmo zares,da - zadnjo-Štev! I kc,- ✓ delo smo taborišče jo bilo rosono. N AS TI filrs. S K Na področju tiska, ki hodu Ame-ricariv razviti, val" se je mogel v taborišču po pri-smo Jugoslovani uspešne tokmo-ii s tovariši drugih narodnosti. Bili smo edini, ki smo izdajali prav.i dnevnik v sodob« nem pomenu bosode, pa tudi edini, ki smo so predstavili s knjigo. Bila jo ta "tekaj partizanskih", ki jo je nas Kul-turno-propagandni odsek Izdal za TItav rojstni dan. Knjigo, Ki prinaša izbor naših najbolj priljubljenih borbenih pesmi, je okusno opremil tov, Vlasto Kopač. - Poleg tega smo V v >| v Izdali ono številko humorlsticnoga lista "Jez za žico", ki .ga jo uredil tov. Emil Smasek, Ilustriral pa tov. Božo Pengov. List je v celoti prav dobro uspel, posebno cono mu dajejo Še risbe tov. Per.gova. Danes ob 9.bo v kapeli na 26.bloku komemoraetja za sve tu umrje tovariše.Naj prej bo katoliška sv.maša,ki jo bo daroval tov. Ske'rjj,govor pa bo i^l iov.HFastel j.Sledi le bodo kratko molIt-n po pravoslavnem in ¿toUskera obredu^Po blagoslovitvi trnje-vega venca i ž bodeče žice bo še kratka slavnost pred križem na zbornem trgu,- Po komcmoraciji bo skupno slikanje.- FUZIJA S0C l AL I ST I Cl£ IN 'KOrAJNIST ICI£ STRANKE V ITALIJI Rliil.2.junlja- na seji soclalIsticno stranke jc predsednik Ne-nnl naglasi I prodstojeco fuzijo socljallstlcne In komunistične stranke v novo dGlavsko stranko za-Italijo,ki bo trdna osmva . bodoče delavske vlado.Na svojem potovanju po severni Italiji jo dobil vtis,da sc vse demokratsko stranke v'tem predelu I-talijo s.loine pri delu v osvobodilnih odborih.Vlada bo torej razpolagala nedvomno z vso potrebno avtoriteto,da sc zatrojo vsi ostanki italijanskega fašizma. SLOVAKI ZA SPORAZUM S 'CEHI ■PRAGA,2.junija;- V Prago so dospeli odposlanci slovaškega deželnega zbora,da stopijo v stik z vodilnimi državnimi clnltelji republike.- y ■ PRAGA,3.junIja- Ceskoslo.vaška vlada je z ozirom na obstoječe razmere sklenila,da bo v bodočo vse delo umetnikov In književnikov pod državno kontrolo,- L0N0CN,2.junija- Zavezniške vojno oblasti bodo. začasno ptevze-le vso civilno upravo Lombardijojltalijanskl narodni osvobodilni odbor bodo Imeli v bodoče samo petfrtovalnl glas,- NAS ZIVELJ V PREDVOMM TRSTU •Zanimiv jo pogled na nas Jivclj v predvojnem Trstu,razdeljen po poklicih.V okolici,so razume,'jo večina kmotovalcov, v mestu pa je ogrirrna večina delavcov.So to težaki In pristaniški delavci,dclavci v plavžih v Skednju,v ladjedelnici S. Marco,tlakovale! mestniii u|i«jtramvajski delavci In uslužbenci, vrtnarji v mestnih parkih Itd.tfed javnim! nameščenci je.bilo največ železničarjev,policljskih In finančnih stražnikov,p!smo^ noš in potem uradnikov na namostn!Štvu,pr! pošti,železnici ttd. ' '¡cd tako zvanlm! pridobitnim! krogi jc.bllo stanje pred ptvo svetovno vojno nasUednj.o: nrjvec jo bilo pekov (90^ vseh pekov v mestu.jo bilo Slovencev),trafikantov (9(5/?),nato sled mali gostilničarji,jestvlnčarjl,mesarji,Najslabse so b!!! z;as-topanl trgovci oblačilno stroke,sicer pa so bil! Slovenci zastopan! bolj ali manj v vseh trgovklh strokah.Spričo t:oa stanja -jo bila nujna potreba ustanovitev trgovsko lole.Ko j- i.-IIa ■ zares ustanovi jena,je bil velik navai nanj o.Slovenska uvoraz-redna trgovska sola v Trstu je rogojfla lopo števl!" trgovskega !n obrtniškega naraščaja,ki je danes v^stovllu slovenskih Pravkar jo prišla Iz tiska 5, stovilka "Razsvlta", gla- pridobitnih krogov. s. prispeval 1 nas! umetniki. Danes precstavlja Bavarsko sintezo našega trpljenja ln krika po vstajenjtJavar ao,ki nam je z mečem v roki prinesel krščanstvo,je drezho z drugimi Nemci v teh letih groze krscan-sko ljubezen najokrutnejse poteptal .Stotine slovesnkih družin je bilo razgnanih ln pr!s!!n naseljenih na Bnvarskem.Premnog! sc bi 11 na prisilnem delu prav ob bregovih CMemskega'jezera., % 3avarskem so postaje načejja kr^evega pota: DachiijAilach, M.urichen,Augsb>- rg,Tros tbe rg.Kempten,ChIemgko jezera,,,.Tu je božja njiva tlsocev mrtvih rojakov .A tudi v suženjstvu nI bila nikdar zatr ta sla po kui turnem delu. V Dachau-u jo s I'..venski pevski zbor odkrival tujcem toplina naše narodr.e pesmi;tu se je častno ¿¡veljav!! naš nogomet; tu se ¡o zadnji mosec razcve! naš tisk,tik prodno se v tr- pljenju ocls'čent In duhovno prekvašen!,ne vrnemo v naročje ljubljene domevtne,- RS. Posvečeno svlm pallm drugovlma; NA R A S' T A N K U Približuje se dan,kad-a cemo,posle duglh nedelja,meseci 1 godlna prevedenih u ovoj mucnoj grobnici,poci svojoj domovin!. y Sve ono,sto je kulturni dvadeseti vek T z I To na nas preko krvavog Hitlera,HImmlera I njihovih IzvrŠioca,nije moglo slomitt duh nas' 1 pobedu života,nad gnusnom presudom smrti. U vatr! Istoka I močnih yavezn1ka,tl zločinci najzad su našli sud Istlne 1 pravde,a u nama ulazne vratni-ce strašnih ot-rova za sva vremena. f ^ •Vnogi od nas neče pocljer su žrtve I primeri - jer su mrtvi, /v ? j/rtv i drugcv!,vl ste bi 11 I ostacete nase svetle duše; u tami mučenja podlegli ste bez uzdaha I krika,podleglI ste samo sa pesmom bola za svojom domovino«,za svojim rodjenlm. Na rastanku,ml vam obečavamo,da cemo sledit! vastm prl-merlma I sa prezrenjem smrti nastavit? borbu veclte čeznje vale: oslobodjenje I ujedinjenje domovine u svetlost! pravde I jednakostl. V.V. BOMOVI NA , TUDI Ml TE POZDRAVLJAMO Tudi mi,Tvoji mrtvi sinovi,Te pozdravljamo! Tovariši,ki se booie vrnili v teb dneh na svoje domove,poneslte tudi nas mrtvih pozdrave v Domovino s seboj.Izrocite jih našim bratom tn sestram,materam,nas!m'otrokom In ženam In vspm,ki so nas Čakall.da se vrnemo,vsem,ki smo jih ljubili ln se od njih nekoč te¿ko I očIll.RaztrosIte jih med naše domove,na katere smo mislili tukaj tolikokrat v najbolj brezupnih dneh !n" nočeh, ko sir,c,odeti Čez glavo,da smo bil I v mislih bolj sami, hodili med domačimi pol jI,sadovnjaki,vlnogradt ln tam okreg 2apnšČerJh domov,kjer sc nas Iz dne»« v dan čakali dosacf In se vsi zaskrbljen! ozirali v dalje ln tja na pot,pc kateri so nas neko^ tujci odgnal! In naš se uklenjene psovall.Omagal i sPBitalt - ko v domovino boste se vrni 11, nostte jI pozdrave vseh, ki tukaj večno spanje bomo spali. ^^ ^^ BEOGRAJSKI RADIO 0 RAZMERAH V DACHAUU U y One X.maja 1945 je beograjski radio podal obsežno poročilo o Jugoslovanih v Nemci jI.Potem ko je navedel njih število (okrog pol milijona,od teh 35.000 na Bavarskem ln 98.000 v Avstriji),je Izčrpno In objektivno opisal nase stanje v konc.taborišču Dachau. Me drugim je bilo rečeno tudi tole: Prehrana v taborišču se po prihodu Amerlkancev nI bistveno zboljšala.Sprememba je le kvantitativna,ne pa kval Itatlvna.Prlpornlke hranijo še vedno z nemško tabori sčwhrano.Dodel Itve tobaka nI bilo desedaj nobene.Zdravstvene razmere se niso dosti zbo I jsal e,Čeprav se Amerlkancl trudijo, da bi nabavili medtkamente.Po poročilu,ki ga jo dal dr.MIs,je u-mrljlvost znatna .Na poto v Dachau je 8'članska delegacija Iz Ljubljane,ki prinaša tudi materialno pomoc.Prednost pri repatrlacljl bodo Imeli politični jetniki,potem vojni pred prostovoljnimi delavci.- ZADNJE NOVICE IZ KASARNE FREIMANN -' MLJNCHEN Pri našem taboriščnem komandantu kapetanaVnritorju.so se tc-varlsl pritožili zaradi hrane,ki se je poslabšala.Kapetan je priznal,da smo prejemali samo 1700 kalorij.Povedal je,da se mu je posrečilo zvišati količino ln obroke,ln ce to ne bo zadostovale V V bo ukrenil se nadaljne za zboljšanje hrane.Intendaturl,kjer so posloval! do sedaj samo nas! ljudje so dodelili dva Poljaka;ver-jetne je,da jih bodo"dodellli v doglednem času'so več,da se privadijo dola,ker bodo,ko ml odldemo,ostal 1 sami. Dovoljen nam je dnevni Izhod po 4 ure v mesto aH kamor hočemo.Ker moramo računati z nenadnlm*odhodom,komandant ne more dovoliti daljsega Izostanka kot 4 ure.Njegova zelja jo,da se do našega odhooa prepričamo,da so bi 11 ameriški vojaki nas! dobri pri-jateljt ln da se je on,kapetan,potrudi I za zboljšanje nassga po-lozaja.Ako nam je česa treba,naj se vodno nanj obrnemo,- G0ST0VANJE NAŠIH PEVCEV PRI RUSIH ^ V- V znamenju slovesa bratov Rusov,ki tudi zapuščajo taborišče In se vračajo v domovino,je slovenski pevski zbor dahavskih prlpornikcv priredil pevskt koncert na prostem pred odrom ruske narodne skupine.Tovaris Tihc-mlrov je v imenu ruske narodne skupine pozdravil goste In nam Jelel to,kar's! sami najbolj belimo /čimprejšnji povratek v domovino. Nato je'zbor pod spretnim vodstvom tov,Hartmans zapel več pesmi,med temi partizansko,narodne in druge.Vejl-ko odobravanje so Imele zlasti Pesem o svobodi,Adamičev Vasovalec ln stara,toda zopet aktualna Od Urala do Tri— glavt(,k; bi jo bilo treba nazvatl,kakor je pravilno povedal tov.Zupančič Jože,ki je tmel v tmenu pevskega zbora nagovor v ruščini ln je tudi tolmačil Rusom besedilo pestil,Od Tihega morja ln Urala do Balkana... S to pesmijo smo zdruzitev In bratsvo med'vsemi slovanskimi narodi, ki je s kongresom v Meskv 1'1.1942 dobilo svoje potrdilo, tudi mi v Dachauu poziv III.Koncert se je vrsll v nekem Intimnem,prisrčnem naštroju morda bas zaradi preprostosti ln skromnosti nastopa. Ivk, EDEN NAJVEČJIH JUNAŠKIH MOMENTOV ' V nadaljevanju svojih poročil pravi prof.Taylor o razdobju od januarja'1941 do 22.junija 1941 ,da Nemci niti niso zasedli Anglije,niti odločno uveljavili svojih podmornic In zaradi počasnosti Italijanov zamudili zasedbo .". EgTpta,pala so je prehrani! le, ce je podkupil komisijo, ki j s. uconjevala pridelek. Bivšim uradnikom - ne-domacinom, ki so Še ostali v Prekmurju, niso dajali plac. Z raznimi Šikanami so skušali doseči, da'bi se čimprej izselili, kar pa so dovolili le, ce si so pismeno pdpovedal slulb; !n vsem !z nje lzvirajoclm pr?.v'oam. Vsi "prišleki" so bili pod staln!i.i nadzarstvom, se niso smoli med sabo obiskovat; In ne hodit! v grudah, ki bi bile večje od treh odob. Primorsko nasolbine okol! Lendave so razlastili, naseljence pa pognali v konc. taborišče Sarvar, kjer je bila relativna umrljivost so večji'kot letos v Dachavu. Značilno pa je, da so Madžari, ko je postalo 2e očitno, da je vojna zanje Izgubljena, pričeli izplačevati blvslm uradnikom nekake akontacije na pokojnino. Korupcija je pod Madžari prekosila tudi nemško. Ni bilo dovolj, da si madžarskega "gosta" krmil in napajal vso noč ter mu pri odhodu IzroČil paket. Zelo jasno ti jo dal vedeti, da ima tudi se vplivnega strica ali teto. Črnoborzljancem se je stvar se vedno Izplačala.... Fasisti prevzamejo vso obladt Kmalu po nemškem odhodu so se pojavili tudi madžarski fasisti, ki so se od nemških razlikovali lo v tom, da so nosili mesto kljukastega pusčičasti kriz, In da je sedaj stopila na plan druga garnitura propalic, ker je bila prva ze poročena s "kultur-bundom". Židovsko im&je so je tudi v Prekmurju sedaj razlastilo In razdelilo med "vojalko zasluzne" iiteze. Ko pa so oktobra 4er pa jo le močneje oživelo, je takoj padla nanj težka roka madžarske policije in mu napravila kratek, čeprav nadvse mučen proces v ^akovcu ali Budimpešti, nazadnje pa v Komornu. Za partizanske odrede teren ni bil posebno ugoden. Večje edinice (okrog 500 aoz) so se šele^od leta 1944 dalje zadrzavali v samem Prekmurju - in to v Ornem logu blizu Lendavo. Od tod so njih patrulje prihajale tudi do Sobote In so daljo. Sobota je bida prvifc napadena s strojnicami 17. okt. 1944 leta. V koliko so potem to edinice sodelovalo pri dokončni osvoboditvi, nam tukaj ni znano. Verjetno pa je bil njih delež precejšen, tako da je tudi Prekmurje pokazalo, na katori stran! je njegovo delovno ljudstvo. OROBff VESTI IZ SSSR. V Moskvi je umrl znameniti sovjetski pesnik in basnopisoc.Demjan Bjodni.-Sovjetski kiparji pripravljajo modele za 35 novih spomenikov, herojev Sovjetske Unije in znamenitih ruskih moz. V Kijevu bo postav I j on spomenik pokojnemu maršalu Batutlnu, v Vilnl maršalu Gernjahovskemu, v Tambovu partizanom, v Sevastopolu admiralu iJahlmovu, v Kalini-nu basnopiscu Kri lovu, v Moskvi pa Cajkovskomu, Rjepi nu, A i ek so^ ju Tolstoju, Grlbojcdovu in Majakovskomu. v M3SKVA,1.junija - V Moskvo je prispela posebna komisija češkoslovaške vlade, da urede vprašanje Podkarpatsko Rusije,cije pre-bivalstvo se- ie izjavilo za priključitev k Sovj-zvezl.---- Stran 6 DÄHAVSKI POROCEVÄLEC Dachau, dne 3.j un i ja 1945 D R A l'.Q 2 'R m J S K A J E C A 4 v «V "Oahavskl Porocevalec" jo ze poročal o celjskih In rrari-borskih ječah In o njihovih grozotah. Dravograjska jeca, če smemo tako Imenovati obokano, kakih 180 cm visoko |let, ne zaostaja po svojih grozotah za drugimi ječami, temveč jltošo prednjaci. Do novega leta 1944 je bil sedež Gestapa in seveda tudi ječa na Prevaljah, kjer so žrtve strahotno pretepavali, da so od tega umirale. Vsak dan,skoraj vsako noc jo bilo sli-satl vpitje ne3recnilwrtev k Rlfelnu, te 'ta način so pretepali nekoga kmeta iz Smarjeto pri Pllberku, znane so še drugo osebe, ki so jih gostapovci tako pretepali, da so nesrečneži Izdihnili, potem so jih obesili, kakor da sc napravili samo-mor. Pri tem se je najbolj Izkazal domačin, nemskutar Tratnik, ki so ga pectizahl zato na cesti v vasi ustrelil i.(1943). V Dravogradu^90 s pretepavanjem seveda nadaljevali, tem mukam sc dodali so mrzlo kogel In temnico. Zvezano Žrteb so vrgli v mrzlo vodo In jo držali pod vodo,da se jo ze onesvestila, in jo nato po zopetnem izpraševanju vnovič potisnili pod vodo. Ko se jim jo zdelo, da je ta procedura zadosti dolgo trajala, so vrgli nesrečno žrtov v celico, ki je bila kakih 14o cm visoka, da nisi mogel v njej pokoncu stati, mokra In 4 ^ S« popolnoma temna. Pred tem pa so nesrečno žrtev se z bikovko bičali, kamor je padalo, največ po podplatih. Tudi ženskam niso s takim-^ueenj<^^Wfeflasa4-i-i----------.-¿a Trije mladi fantje, ki so bili pri GostapcV' so bili doma iz Mežiške dolino. Ti so izjavil! jetnikom, med tomi tudi meni, da smem biti vesel, da grem zdrav naprej v Celovec In da nisem pri takih žrtvah zraven, ker si jih že nešteto znosili zgodaj zjutraj iz tiste temnice mrtve, kje pa so jih pokopali, se ne ve. Da je bilo trpljenje v celici se večje, so morali jetniki opravljati svoje telesne potrebe kar na tla, ki so bila betonska, vedno mokra In popolnoma v temi. Jeca je prej slutila za klet In so Imelo vse celice betonska, vlažna tU (z Izjemo 5 celic) brez postelj, le gole deske z eno odejo ali pa tudi nlc. Uši je bilo vse zivc, Karel Jurac UOCI SASTANKA VELIKE TROJICE WASHINGTON, 1. j una - U jednoj Izjavi ncvinatlma, protsednlk Truman Izrazio je sinoc nadu da ce uskoro doc J do sastanka Velike Trojice (Big Three) kako Amerlkanci zovu maršala Sta-Ijina, britanskdg premiera I pretsednika Trumana. VEDRI JE l\EB0 ^0 BLISKIM ISTOKCM t BEYRUTH, l.juna - Posle intervencije brionskih trupa, situacija na Bliskom |stoku naglo je pocola da se popravlja. Fran-cuske trupe povukle su so u svoje kasarne, Francuske ustanove čuvaju ongleski vojnici, Nocas je u Parizu izdato saopstqnje \* if. u kom se kaze Ja je franeuska vlada u interesu mirnog resenja spora i da bi izisla u susret britanskoj vladi naredila svojim trupama da obustave paljbu, sto su ove ubrzo I ucinile. Franeuska se sad nada da ce uskoro biti moguci pregovori iz- V • • medju nje i Sjuinjen.ih Država I Velike Britanije. Njena jo želja da u tlm pregovor ima ucestvuju lil d njima bar. budu...... stalno obavestavane i Kina, i Rusija, De GaOle ce danas odr-v i . zati konferenciju siampe, na kojoj ce biti govora o dogadja- j ima na Bliskom I stoku, ZLIKOVCI OPET OIZU GL.VU u BERLIN, l.juna- pretsednik berlinske ppstine Werner opomenuo je svoje sugradjane da čo svaki napadalac na ruske vojniko biti kažnjen smrcu, a pored njega ce biti streljano I 5o čla- nova bivše nacionalsocijalisticke stranke. Ista kazna pogodlce I palfkuce, kao i'one, koji bi nesto znali o pripremama i I''iz vršenju ovakvih nedela, a ne bi o tome odmah Izvostili naulOz-ne v lasti. BERLI.j una - Svi muskarci od 18 dc 65 godlna pozvani su da se prijave za obaveznu radnu službu. BERLIN,l.juna - Iduco nedelje sastaju se u Berlinu Montgommery Zukov i Eisenhower, u svojstvu savezniokij) delegata u Vrhovnom Nadzornom komftetu. VOJNI DOGODKI IK DALJKEivi VZHODU LONDON,2,jurlja - Drugo največje japonsko mesto, Osaka, sredis če vseh železniških dolavnic in gradilišč za vojne in trgovske ladje In sploh vse japonske vojne Industrije, je bilo po 45C ameriških letečih trdnjavah tipa B-29 obloženo s 3200 tor.ami w v) težkih In zazigalnih bomb. - Na otoku Okinawa so se ameriške čete približale r,a razdaljo neka] kilometrov največjemu aero-drku. - Kitajske čete so v južni Kitajski prešle iz obrambe povsod v ofenzive in gonijo umikajoče se Japonce proti severu. Umik znatno motijo tudi ameriška letala. - Vse letalske naloge v Burmi je prevzelo sedaj angleško letalstvo, docim bo ameriško v celoti prevzelo napade na Japonsko otočje. Anglo-indijsko čete potiskajo Japonce vedno bolj proti.vzhodu na siamsko mejo jo zavezniki za zavojevanjo Japonske, bodo štele okrog 2000 edinic. Zedinjene države imajo pripravljenih ze 25 velikih vojnih ladij, 26 velikih in 89 srednjih nosilk letal, 68 kri-žark, 386 rušilcev, 368 spremijevalnih rusilcev ter preko.240 podmornic; skupaj 1.172 enot. Angleška mornarica bo dodala sama nadaljnih 500 edinic, Francija je dostavila eno.eskadro z vodilno vojno ladjo Richelieu, ostanek pripade na Kanado, Nizo zemsko, Itd, PO IZJAVI KANADSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA KI-jGA se bo'do-minlon Kanada udeležil vojne proti Japonski z odredom 30.000 mož pod poveljstvom generala Hofmaistra, dosedanjega komandanta 5. kanadske oklepne divizijo v Italiji. GUBICI SAVEZNICKE RATf£ MORNARICE L0NE0N, 2.junija - Ne uzfmajuci u obzir gubi! Sjedlnjenih Država, saveznici su u toku pros! I tke mornarice prcslog rata izgubili 812 ratnih brodova. Velika Britanija izgubila je 730 ratnih brodova, medju kojlma 5 bojnih brodova i 8 nosaca avlona; Holandija 13; Norveška 7; Poljska 5 I Grcka 3, BELGIJA NAJ POSTANE REPUBLIKA BRUSELJ, 1.j unij a - Social-demokratska stranka je izdala manifest glede bodoče vladavino v Belgiji. Strankino vodstvo naglasa, da je kralj izgubil svojo povezanost z belgijskim narodom in stopa zaradi tega v ospredje vprašanje njegove odpovedi prestolu, ■'.lanifest pravi, da bodi Belgija v bodoče republika. "NEKAJ GNILEGA V DR&VI DA ASI jLU, KOPANJ, 2".j urili a - Člani danske osvobodilne vojske so odkrili v britanskom vojnem skladiscu grmado nad '/2 tone eksploziv, ki so jih bili tja položili danski kolaboracioriisti. Vsi krivci so bili ugotovljeni in po prekem sodu ustrojjen i,-Dosodaj je policija popisala nad 15 tisoč Dancev, ki so sodelovali z nemškimi oblastmi, PRAGA, 2,junija - deskoslovaska vlada namerava temeljite pre- --— 1 '--y ni čistiti takozvane sudetske dežele; zlasti obstoji načrt, da se tamkaj nasilijo samo Cehi in Slovaki. Dachau,dne 3,junija 1945. DfiHAVSKl POROCEVALEC Stran 7 NEKAJ BILANCE v ' Nase prisilno bivanje v taborišču bo vsak Sas končano. Prav je,da pred odhodom pregledamo svoje vrste.In na kratko obudimo nekaj spominov.Prvi jugoslovanski priseljenci so prihajali s Štajerskega'In Gorenjskega.Njlhovo"število Izprva nI bilo veliko,Bllf so to'ta!čI,deležni pomilostitve,označeni s številkami 26,000 do 27.000.Mnogl od .teh so morali v zunanje komande,marsikdo je tu zaključil svoje bedno živijenje.^e-le po padcu Italije jeseni 1943 je dotekal Iz nase domovine v Dachau transport za transportom.Od novembra 1943'do juntja je naravnost prevladoval šve? dotok Iz Jugoslavlje.BlIo so.to številke 57,000 do 68,000,pa tudi pozneje je naša domovina vsaj enkrat mesečno plačala Dachauu svoj krvni davek,Tako je ostalo skoraj do 14 . strah pred mukami In smrt]o,zbasar.Ih v duseco gnečo,v kateri jc človek človeku,narod narodu nad!ezen,zdruziti,da glodajo drug drugega bedni propad-» Transp rt za transportom jo prihajal,z vseh stran! Evrope sc bili.In s temi transporti so k'nam prihajale vesti nt v \ It NorvesKe,Ho I andske, Poljske, Franc! je,Rus i jc,Cesko)l.uxcm-burga,Madžarsko,Estonske Itd.- In"končno,tudi z naše. darov.!-ne.ln to so bile prav tiste vesti,ki o njih nemška propaganda nI govorila. V • • V koncentracijskih taboriščih ]c Hitler prelomil svo] osnovni princip: med seboj izolirati narode,razkosati jih na clm manjše dele,omejiti jim horizont.Hitler je misli I,da pri kandidatih smrti s l rek i horisont no skoduje.li/rtvi ne ge-Vorfjo.ln tako.smo videl l,dc. se jo dogajalo v bistvu povsod Isto.NajrazIlenejši kraji,najraz!icnojsl ljudje,v bistvu pa ono In isto trpljwjf ,|n na dnu tega ena sama resn!oa,ki je brutalno preprost': tehnična srodstva so dosegla tako višino, v v/ v da lahko pesclca.ki je v nilh posest!.usuznil večino.- Stran • dahavski pcrdcevalec Dachau.dre 3.junija. 1945 Hitler se jc zmoti 1 ifilrtev je on In ml vst nismo umrli. In ml,ki smo ostal t,vemo,da nast mrtvi tovariši ne Korejo več govorlti.no delati.Da moramo zanje ml govoriti In ml delati. Produktivnost delajvaste Čedalje hitreje.In s stanjem tehnike raste nevarnest.Clm strašnejše je orožje,tem važnej-' še je,v cIgavIh'rokah' je,al I služi človeštvu ali proti njemu. Hitler je mrtev, Toda,al i ne bo vstal drug Hitler,ki bo nevarnejši od prvega,kor bo Imel mnoljo učinkovitejša orodja v rokah?- NasI tovariši so mrtvi - In ml bomo tudi namesto njih storili vse,da no bo vstal drug Hitler .Kako lepo bi btlo,Če bi vsaj stottsočl.ki se živi vračajo Iz koncentracijskih taborišč In milijoni,ki sllsijo o njih trpljenju, mfslllt tako. T.S. Najnovejše vesti: .'PRIJATELJSTVO SLCVAHSKIH NARODOV Z SSSR 1DSKVA,2.junija- "Pravda" prinaša članek,v katerem naglasa, da je naporom Rdeče armade uspela osvoboditev Poljske,Ceskc-slovaske,Bolgari je In vzhodne Jugoslavije z Beogradom Je to delo,ki ga carlstlčna Rusija nikdar ne bi zmog|a.Bratstvo o-svobojenlh slovanskih narodol/ z ruskim narodom In celotno' «V ^ Sovjetske zvezo daje možnost svobodnega razvoja teh držav. Sovjetska zveza še nikdar ne bo vmešavala v notranje zadeve g slovanskih držav,al i pripravljena je vedno hitro pomagati,da se čimprej In najširšo demokratlzlra življenje v njih.Doslej so bile ze sklonjene med Sovjetsko Zvezo In posameznimi slovanskimi državami prijateljske'pogodbe,ki so razveselile'nt* rode in jim dalo trdno vere v bplj so bodočnost,spravljajo pa v obup'njihove nasprothlke. ^ MpSKVAt2o'urfIja- "1 zvestja" poudarjajo,da so se vedno mnogoštevilni tlstt,ki so se zmage nad hltlerlzmom ustraslIl,kakor a: tudi pokazali v žaČetku vojne le malo volje za boj z nacizmom. Zlasti v Ansrlkl je zavzela propaganda teh faslstlcno nast roj en I h krogov dokaj veltk obseg In potrebno je,da vsi anti»-faslsti takoj "In brez odlašanja i vso silo pobijajo to nevarno propagando. ' OBNOVITEV SOVJETSKE ZVEZE NAGLO NAPREDUJE MOSKVA,2.junija- Letonska Industrija jo s pomočjo Sovjetske zveze popolnoma vzpostavljena. iifiSKVA,2^ j unij a- Pred letom je predstavljal Sevastopolj le kup razvalln.Po enoletnem naporaem delu vstaja mesto in pristanišče ,L ' " "''"v" , ... >».,. . .. .,,.,. v . . esesovcem, vodjem in pripadnikom nacistov, docim bo njihov Iz mrtvila v novo zivljenjo.Mnogo metsnlh delov je ze popolno- ' '0'0 REIN E RJA DO RUP.BJKA BEOGRAD,2.junija- Državna komisija ža ugotavljanje vojnih ' i zločincev je izvedela,da so v dveh italijanskih taboriščih zajeti mnogi ustaskl in kol abora.clonlsticnl vod l te I j i. Zaradi tega je naslovil na zaveznike noto za njihovo Izročitev. • Jugoslaviji,da jih bo sodilo narodno sodisce.Izmed se navaja tudi ime'general a Rupelka In 3r .Andreja Prejlja IzLj-bljane» L0NDCNT2.junlja-Na področju B.angles'ke armads sta bila včeraj prijeta gauleltor Korcs'k zločinci je zastopanih 16-drŽav ¡Jugoslavijo zastopa delegacija pod vodstvom driOusana Nèdeljkovlca.-BARCEL0NA,2.junlja- Bivši min.predsednik Francije,Pierre Laval se je odlo'cll,da se'proçjà genoralu do Gaullu In jc to sporočil spanski vladt.Pričakuje se v kratkem njegova- V • • izrocitevjodpeljan bo z letalom v Pariz,-LONDON,2»jun|ja- Po dolgem prizadevanju so je posrečila važna" iznajdba'"Sldo",ki omogoča pristajanje àvlonov tudi v najhujši megli,kar je bilo dosodaj izkjj'pccno."Sldo" se poslužuje obsežnega cevnega sistema okrog letališča In pa gorečih bencinskih plinov,ki v teku 4 minut popolnoma pozro meglo nad letalIscom,nakar jc pristanek letala mogoc.- " ' RUSI NFv BODO ŠČITILI NACISTOV • M3SWA,2.junlja- Na področju Nemčije,zasedene po sovjetskih . vojaških oblastvIh,je razorozitev popolnoma končana.Ruska oblastva bodo z vso brezobzirnostjo nastopila proti vsem ma urejenih,industrija prlcčnja v svojih okrajih z delom ln tudi v pristanišču polje življenje v treh velikih gradil IŠclh za brodove,- 6UDIij'PESTA,2.junija- Predvčerajšnjim je dospel v Budimpešto predsednik Mednarodne kontrolne komisije za Madžarsko,marša I Vorosllov.' BUKUREST¿2.junija- Izredno narodno sodisce je zopet obsodilo 29 vojnih zločincev na smrt,9 pa na dosmrtno jcco.- ' 'OD L l KO V A JI J-A,ZMAGO V'AL CEV L'QSKVA,2.junija- Z najvišjim sovjetskim'odiikovanjem,zlato zvezdo so biII odlikovani maršali Zukov,Konj