PRIMORSKI DNEVNIK |*’Wna plačana v gotovini Postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. St. 276 (7770) TRST, sobota, 5. decembra 1970 Z NEKATERIMI BISTVENIMI POPRAVKI Senat je odobril pooblastilni zakon reformi zakonika o kazensken postopku Reforma se nanaša tudi na popravek, ki predvideva, da bodo lahko pripadniki manjšin uporabljali pred sodiščem svoj materin jezik NADALJEVANJE SEJE PREDSEDSTVA ZK JUGOSLAVIJE Stane Dolanc o sedanjem političnem položaju v Evropi Blokovska razdeljenost, gospodarsko sodelovanje in prizadevanja Jugoslavije za mir v Evropi RIM, 4. — Senat je danes odobril s številnimi popravki besedilo °n>kega pooblastila za reformo zakonika o kazenskem postopku, .9* je odobrila poslanska zbornica 22. maja 1969. Med številnimi JPUvki — ki jih navaja agencijsko poročilo — ni nobenega, ki bi n*našal na člen 60 bis, ki zadeva tudi našo manjšino, saj je med |'Poroči|j vladi za sestavo zakonika o kazenskem postopku tudi ki se nanaša na uporabo materinega jezika s strani pripad-p#v jezikovnih manjšin. /ty>ravek, ki predvideva, da pri- ---------------- etnične manjšine lahko upo-Irl*io materin jezik pred sodi- reakcije na sklep radikalne stranke, da prijavi sodišču 360 italijanskih škofov zaradi vmešavanja v notranje zadeve parlamenta, odnosno zaradi stališča, ki ga je konferenca škofov sprejela glede tega vprašanja. 0 li? v*®bovan v člen 2 točka ' “ls zakonskega predloga in se !l!i: •Obveza, da se sprašujejo Ud sc s^iasujcju _ Zaslišujejo pripadniki jezikovne "Wne v njih materinem jeziku, !*• sestavljajo zapisniki v njih popravke, ki so .jih predlagali psiu-povci. Zadnja faza odobritve vladnega zakonskega dekreta se bo torej pričela v sredo in so si senatorji PSIUP pridržali, da bodo o-bravnavali okrog 100 popravkov, ki so jih vložili. pri čemer ostanejo v velja--ge posebne pravice glede °r*be jezika, ki izhajajo iz po-nih zakonov države ali iz rati-■toiih mednarodnih konvencij in Jtiiumov. ^iravo o spremembi zloglasne-‘ <3ena zakonika, ki pripadnikom prepovedujeta uporabo svo-~ jezika pred sodiščem in grozi Z zapornimi kaznimi, je spro-wv Poslanski zbornici slovenski JJJhec Albin škerk, kateremu je da je prepričal večje števi-Poslancev, tako da sta končno jpdo podpisala tržaški demokri-.^ski poslanec Belci in poslanec 'ifocco iz Gorice in nekaj poslan-Gornjega Poadižja. jfdaj bo potreben seveda še dolg ?°Pek, da pride do končne ures-te elementarne zahteve, saj j*8 sedaj senat ponovno predati renski predlog v razpravo v po-^ski zbornici, in če ga ta odobri L6* Popravkov, bo postal zakon, ki “vezuje vlado, da v dveh letih iz-zakonik, nakar bo o tem no-"P obsežnem besedilu ponovno Javljal parlament in šele ko * bo dokončno odobril bo postal 5|ton. skratka za zelo dolg posto-in je razumljiva zahteva, da se Sai omenjeni fašistični člen i«izrt->z besedila in se ga po po po '^stavljenem postopku takoj od-J?«i iz zakonika, saj ni samo ana-‘Pnističen, temveč tudi v ostrem *5Drotiu z določbami ustave ter ~pl sožitja med narodi. *endar pa gre istočasno za odraz ?v®ga duha, ki veje v odnosu do Jenske narodnostne skupnosti v ■£a Pooblastilni zakon so se izjas-'Jb Predstavniki KD, PSI in PSU, S* pa so govorili predstavniki ^ in PSIUP, misovci so se vzdr-,,> ostale skupine pa niso obraz-^iie svoja stališče komisija za finance in zaklad se-je danes na posvetovalnem žaganju odobrila zakonski vladni de-o konjunkturi, katerega je v J^edeljek, sprejela poslanska zborna- Komisi.ia je odobrila dekret 1 Popravkov, odnosno ,ie zavrnila Komisija je tudi obravnavala zakonski predlog, ki se nanaša na vžigalnike in ki predvideva ukinitev kakršnega koli nadzorstva in obnovitev davka na proizvodnjo. Na Siciliji je prišlo do krize deželne vlade, ker so komunisti zahtevali, da obsodijo in odvzamejo pristojnosti županu Palerma znanemu za pripadnika mafije Vitu Cian-ciminu ter predsedniku pokrajinske uprave dr. Francescu Sturzu. Zahtevo komunistov so podprli socialisti in del demokristjanov. Danes so se sestali predstavniki treh tajništev sindikalnih železničarjev in so se dogovorili, da bodo železničarji stavkali od 12. do 15. ure 15. decembra, tako da bo v tem času tudi ustavljen promet, ostalo osebje železnic pa bo iste ga dne stavkalo pol dneva. Stavka je v okviru zahtev vsedržavnih sindikalnih organizacij, da se preneha z zavlačevanjem sprejemanja reforme o stanovanjih in o zdravstvu Polemike o razporeda se sicer še vedno nadaljujejo, vendar niso dobile tistega obsega, kot so nekateri pričakovali in vse tudi kaže, da je predlog o referendumu mrtvo rojeno dete in da ne bo prišlo do zaostritve veskega značaja. Odločilna je vloga KD, kjer je prevladal čut odgovornosti. V tej zvezi je zanimiv članek, ki ga je napisal predsednik vlade Colofnbo v glasilu KD »Popolo*, kjer sicer negativno ocenjuje razporoko, kot je to povsem logično, kjer pa tudi pravi, da je treba po odobritvi za kana delati za to, da se odstranjujejo slabosti, ki so razlog za krize zakonov. Nato Colombo nadaljuje, da je prepričan, da ostaja obsežno področje v parlamentu za koristno sodelovanje prav glede tematike družin. Zanimivo je tudi, da Colombo nikjer ne omenja možnosti referenduma. Govore tudi, da je La Pira že umaknil svojo | podporo zahtevi po referendumu, čeprav je bil med prvimi podpisniki in sedaj ugotavlja, da se države ne sme pretvoriti v bojno torišče in graditi nepremostljivih ločilnih zidov. Gasilci prekinili stavko RIM, 4. — Gasilci so zelo zaostrili svojo stavko, ko sta včeraj sindikalni organizaciji CGIL in CI SL sklenili podaljšati stavko za nedoločen čas ter istočasno tudi druge oblike sindikalnega boja ter med njim zasedbo vojašnic in gladovno stavko. Med stavko so gasilci prenehali z nadzorno službo na letališčih, v gledališčih in drugod, še vedno pa redno izvršujejo službo prve pomoči. Vendar pa so sindikati sedaj pojasnili, da bodo lahko izpolnjevali te dolžnosti toliko časa, kolikor bodo fizične in umske sposobnosti gasilcev to dopuščale, kolikor bi se gladovna stavka zavlekla dalj časa. Danes se je zbralo v Rimu preko štiri tisoč gasilcev, ki so prišli iz raznih krajev Italije in ki so se zbrali na Trgu Repubblica ter od tam odšli v povorki na Trg Santi Apostoli, kjer je bilo sindikalno zbo rovanje. Gasiici so nosili številne napise in med njimi »Državljani, manj odlikovanj in več kruha za tiste, ki bdijo nad vašim življenjem* in »Zgodovina gasilcev se je ustavila pred časi Jezusa Kristusa*. Po manifestaciji so gasilci odšli pred ministrstvo za reformo javne uprave, kjer je njih delegacijo sprejel funkcionar kabineta ministra. Med celotno manifestacijo so skrbeli za red gasilci, ki so imeli na rokavu italijansko trobojnico. V palači Vidoni so se ob 17.30 pričeli razgovori za rešitev sindi kalnega spora z gasilci. Na razgovorih je prisoten minister Remo Gaspari, generalni tajnik CGIL Lama in tajnik CISL Ghezzi. Minister Gaspari je dejal, da so pogajanja še v teku, da pa obstajajo dobri izgledi za rešitev spora. Kasneje so uradno sporočili, da je bil dosežen sporazum in da so sindikalne organizacije takoj preklicale stavko. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Predsedstvo Zveze komunistvo Jugoslavije je danes popoldne v nadaljevanju včerajšnje seje razpravljalo o nekaterih aktualnih vprašanjih s področja mednarodnih odnosov. Do trenutka, ko poročamo, je s te seje objavljeno samo poročilo člana izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Staneta Dolanca o aktualnih gibanjih v Evropi. Dolanc je med drugim ugotovil, da je napetost med vzhodnimi in zahodnimi državami, ki večinoma pripadajo dvema blokoma, manjša kot prej, da se v Evropi javljajo pozitivna gibanja in da je vedno bolj aktivna in samostojna vloga posameznih evropskih držav. Skupna želja vseh ropi, ki lahko resno vpliva na po zitiven razvoj meddržavnih odnosov v Evropi in na svetu. Pozitiven razvoj v mednarodnih odnosih in morebitni uspeh evropske konference bosta po mišljenju Dolanca vplivala na družbeno - politični proces v posameznih državah, istočasno lahko tudi tl notranji procesi resno vplivajo na nadaljnji razvoj popuščanja napetosti in premagovanja blokovske razdeljenosti. Bloka sta malih in srednjih držav po neodvisnosti. po politiki neuvrščenosti daje novo evropsko dimenzijo, ki presega število in dosedanjo vlogo samih izvenbiokovskih držav v Evropi. Konferenca o evropski varnosti, na kateri morajo enakopravno sodelovati vse zainteresirane države, bo po besedah Dolanca samo ena od etap v širšem in dinamičnem procesu popuščanja napetosti v Ev- S Ulil, V gieUdUOtJUl Ul Ul ugiru, r ...... — ..... ——— —................................................... OPOZICIJA FRANCOVEMU REŽIMU VSAK DAN VEČJA Španska fašistična vlada uvedla izredno stanje zaradi vala demonstracij ob procesu v Burgosu V sami pokrajini Guipuzcoa je stavkalo več kot 80.000 delavcev - Nobenih vesti o ugrabljenem konzulu MADRID, 4. — Španska fašistič na vlada je na svoji današnji izredni seji odredila izredno stanje v baskovski provinci Guipuzcoa zaradi neredov in demonstracij, do katerih je prišlo v zvezi s procesom v Burgosu, kjer posebno vojaško sodišče sodi šestnajstim baskovskim separatistom. Izredno stanje bo trajalo tri mesece. S tem ukrepom je vlada ukinila v provinci Guipuzcoa nekaj izmed že tako omejenih jamstev, ki jih nudi Francova ustava. Tako bo lahko policija vdrla v zasebna stanovanja brez pooblastila sodnih o-blasti ter bo lahko zadržala ljudi v zaporu tudi več kot tri dni brez vsakršnega dokaza krivde. Govori se, da je vlada že poslala v Bur-gos 1.500 vojakov redne vojske z nalogo, da vzdržujejo »javni red*. Vsekakor pa so se stavke in protestne akcije nadaljevale ne samo v baskovskih pokrajinah, ampak v vsej Španiji. V sami provinci Guipuzcoa, katerega glavno mesto je San Sebastian, .je stavkalo več kot 80.000 delavcev. Delo na univerzah in v šolah je paralizirano. Javni uradi so seveda odprti, odprte pa Vsedržavni tajnik LID Marco Pa-» popravkov, oanosno je zuvnma nella pa je danes komentiral ostre ........................................................"""""'"""M"".. Zaključna resolucija o zasedanju članic Atlantske zveze v Bruslju «Pravda» obtožuje NATO, da hoče preprečiti konferenco o evropski varnosti &USELJ, 4. — po zaključku minske konference petnajstih dr-v Nato v Bruslju je bilo objav- ho uradno sporočilo, ki vsebuje točk. Politični komentatorji ugo-^iajo, da bo ta konferenca pre-1 v zgodovino NATO kot konfe-"ka «obšLrme razprave o Berlinu.)) 'Gke zaključnega poročila v bistvu 0kujejo v zgoščeni obliki stsiliščft Predloge o sedanjem položaju *«tt v Evropi ln na Sredozemlju r o nalogah, vlogi ln bodočega 'Vanja NATO posameznih žuliti ministrov, kd so jih nakani v svojih posegih v preteklih *h. Kot smo že včeraj napisali, ^Ve NATO pravijo, da bo Ber-1 "Preizkusni kamen« volje vzhod-® držav za dosego dejanskega *Wt!a popuščanja in evropske ‘toasti. V točki 7 sporočila je re-bile perspektive bolj-h odnosov med Vzhodom in Za-t**am kompromitirane brez zado-^IJtvega zaključka štlrlstransldh °8ajanj o Berlinu. V točki 10 pa 9 Poudarja, da če se bodo razgo-^ zadovoljivo razvijali, bodo za-!*®»Uol pripravljeni vzpostaviti več-tfalinli v ffvinpkkp nnmič^aniil in UStvarianiU zgodovinska realnost, je poudaril Dolanc, pri tem pa se mora upoštevati različni značaj teh blokov, kar je politika Jugoslavije vedno upoštevala in bo upoštevala tudi v bodoče. V nadaljevanju svojega govora je Dolanc poudaril pomen gospodarskih gibanj v Evropi in ugotovil, da se izboljšanje političnih odnosov med vzhodom ki zahodom doslej ni ustrezno odrazilo v povečanju trgovinske izmenjave med državami Skupnega evropskega trga in SEV, čeprav je pričakovati, da bo prišlo do intenzivnega gospodarskega sodelovanja med obema skupinama. Dolanc je ugotovil, da se je položaj Jugoslavije v Evropi okrepil, da je vloga Jugoslavije v evropskih dogajanjih dobila širše priznanje, tako zaradi dosledne politike neuvrščenosti, notranjega samoupravnega socialističnega razvoja in geopolitičnega položaja Jugoslavije na Balkanu. Dolanc pa je istočasno opozoril tudi na poskuse, da se položaj Jugoslavije v inozemstvu napačno prikaže, da se diskreditira politika neuvrščenosti in ugotovil, da so te politično - propagandne akcije kot tolikokrat že doslej doživele neuspeh. Dolanc je poudaril, da je osnovno stališče jugoslovanske zunanje politike glede sodelovanja in varnosti v Evropi, da se mora ustvariti tak sistem odnosov med državami, ki bo jamčil popolno neodvisnost, suverenost, enakopravnost, teritorialno celovitost, odstranil ne samo vsako uporabo sile, temveč vse o-blike pritiska in vmešavanja v notranje zadeve drugih. Glede odnosov Jugoslavije z drugimi državami je Dolanc poudaril potrebo nadaljnjega razvoja odnosov s Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi državami. Dolanc je posebno omenil odnose z Albanijo, ki se morajo še nadalje razvijati, kajti Jugoslavija je zainteresirana za obstoj neodvisne in suverene socialistične Albanije. Dolanc je omenil tudi težave v odnosih z Bolgarijo zaradi ne-sprejemljivega stališča bolgarskega političnega in državnega vodstva do tako imenovanega makedonskega vprašanja in v zvezi s tem do Jugoslavije sploh. Dolanc je opozoril tudi na vedno večje možnosti razširjanja sodelovanja z ostalimi zahodnimi evropskimi državami. Ko je govoril o družbenih procesih v Evropi je Dolanc ugotovil, da se vedno bolj veča politična zavest množic, da delovni človek zahteva svoje mesto v družbi in da aktivno sodeluje v upravljanju družbenih zadev. Na dnevni red se vedno bolj postavlja vprašanje demokratizacije družbe. To so, po besedah Dolanca, nekatere politične partije doumele, medtem ko druge skušajo ta ukrep kompenzirati s še večjim upravnim birokratskim in tehnokratskim konceptom. Dolanc je ugotovil, da se v mnogih komunističnih partijah zahodne Evrope porajajo procesi iskanja lastne poti. V delavskih partijah prihaja vedno bolj do spoznanja, da je njihov vpliv na delovanje množic odvisen od njihovega odnosa do vprašanj razvoja odnosov v lastni deželi. V mnogih evropskih delavskih in tudi drugih partijah, po besedah Dolanca, vedno bolj prevladuje spoznanje, da se morajo pcdvzeti konkretni koraki za odstranitev ideološke izključnosti in zaprek blokovske razdeljenosti. Obstaja mišljenje, da vsaka zaostritev medevnopskih odnosov vodi h krepitvi reakcionarnih, antidemokra-tičnih, oziroma dogmatičnih sil v posameznih državah. Veča se spoznanje po potrebi trdnega miru in neobhodnosti odpiranja in sodelovanja med evropskimi državami kot pogoj za razvoj družbeno - gospodarskih in političnih odnosov. Dolanc se je na koncu ozrl na priprave za sklicanje kongresa evropskih narodov in dejal, da Zveza komunistov Jugoslavije s svojo dejavnostjo in sodelovanjem v pripravah želi, da bi kongres evropskih narodov zbral vse napredne sile v misija OZN, la jo je svetovna organizacija poslala v Gvinejo, da bi poročala o poskusu imperialistične invazije te države, je poslala danes svoje poročilo varnostnemu svetu, ki se bo sestal čez nekaj ur. Poročilo komisije, v kateri so bili predstavniki Nepala, Kolumbije, Finske, Poljske in Zambije, potrjuje, da so poskus invazije 22. in 23. novembra opravile portugalske sile s pomočjo gvinejskih elementov, Id nasprotujejo sedanjemu režimu predsednika Sekou Toureja. Komisija .je glede poskusa invazije ugotovila sledeče: a) ladje, Iti so se jih poslužili za prevoz invazijskih sil v gvinejske teritorialne vode so imele na krovu posadko portugalskih vojakov, ki so jim poveljevali častniki portugal ske redne vojske. Invazijske sile so sestavljale enote portugalskih oboroženih sil, po večini afriških vojakov iz portugalske kolonije Gvineje - Bdssau, ki so jim poveljevali belopolti častniki. Poleg njih je bila tudi skupina državljanov republike Gvineje, ki so jih izurili in oboroži ti na ozemlju Gvineje - Bissau. vazijske čete pripeljati v gvinejske teritorialne vode z dvema ladjama tipa «LFT», ki so jih spremljali trije ali štirje izvidniški čolni. Izkr canje so izvedli z motornimi čolni Invazijske čete so štele okrog 350 do 400 mož, ki so se razdelili v manjše skupine z nalogo, da zasedejo strateške točke v Conakryju. Ena izmed skupin je uničila poletno rezidenco Sekou Toureja, dru ga pa je brez uspeha poskusila zasesti predsedniško palačo. Napa dalcem je uspelo vdreti v tabo rišče, iz katerega so osvobodili ne kaj političnih jetnikov ter portugalske vojake, ki so .jih zajeli med incidenti, do katerih je prišlo v preteklosti na meji med republiko Gvinejo in portugalsko kolonijo Gvinejo - Bissau. Nekatere od osvobojenih vojakov so z motornimi čolni pripeljali na portugalske ladje. Poročalo komisije pravi, da ni nobenega dvoma o portugalski udeležbi pri poskusu invazije Gvine je. To izhaja iz pričevanj zajetih napadalcev, iz poročil neodvisnih prič in iz materialnih dokazov. popuščanju napetosti in ustvarjanju ugodnega političnega ozračja za evropsko konferenco o varnosti. Božo Božič Tajnik KD Forlani sprejel posl. Bologno RIM, 4. - Politični tajnik KD Amaldo Forlani je danes sprejel tržaškega poslanca Giacoma Bologno, ki mu je »obrazložil nekatera vprašanja, ki zadevajo prebivalstvo Furlanije - Julijske krajine, istrskih beguncev in Dalmacije*. V poročilu je nadalje rečeno, da je »Forlani zagotovil posl. Bologni, da bo čim hitreje sporočil vladi vprašanja, ki so mu bila predložena*. RIM, 4. — Pričeti so se razgovori med sovjetsko ln italijansko delegacijo veterinarjev, da na tehnični ravni preuče vprašanja za sprejem veterinarske konvencije, M bo globalno uredila izmenjavo živih živali, mesa in mesnih Izdelkov. TRŽAŠKI DNEVNIK ŠOLSKI SKRBNIK JIM JE PONUDIL TRI DNI POČITNIC Zasedba tržaških višjih šol se nadaljuje brez prekinitev Skupna resolucija slovenskih dijakov iz zasedenih licejev ro, ker u-pxrabljajo svoj čas v zasedeni šoli koristno in pametno. Zato odbor Združenja staršev dijakov državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* izraža svojo solidarnost z dijaki zasedenih šol in jim obljublja vso svojo pod-poro in pomoč.* Neurje leta 1969 javna nezgoda V uradnem listu je objavljen dekret predsednika ministrskega sveta, ki priznava neurje 24., 25. in 26. novembra 1969 v občinah Devin -Nabrežina, Trst in Milje, Tržič, Štarancan, Lignano itd., kot javno nezgodo. Kot je znano je tako priznanje nujno potrebno za dodelitev piodpor in prispevkov prizadetim občanom. IZJAVA TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI Tržaški komunisti pozdravljajo obisk predsednika SFRJ v Italiji V izjavi je izražena želja, da bi obisk predsednika Tita prispeval k nadaljnji utrditvi odnosov med obema državama in k miru v Evropi in na svetu Avtonomna tržaška federacija KPI je izdala naslednje tiskovno sporočilo v zvezi s skorajšnjim o-biskom predsednika SFRJ v Italiji. Sporočilo se glasi: »Tržaški komunisti, Italijani in Slovenci, pozdravljamo uradni o-bisk predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita v Italiji kot povračilo za obisk predsednika Saragata v Jugoslaviji, kot pozitivno dejstvo v okviru obdobja intenzivnih političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov med raznimi državami Evrope in ostalega sveta, z različnimi socialnimi sistemi in ki ima ogromen pomen za nadaljnji razvoj prijateljskih stikov med narodi Jugoslavije in Italije. Komunisti izražajo svoje zadovoljstvo ob prihodu najvišjega predstavnika države in ljudstva, ki je vodilo pravično in zmagovito osvobodilno borbo proti fašizmu in nacizmu s prispevkom v krvi in žrtvah, ki je med največjimi v drugi svetovni vojni, šefa države, ki je uveljavljala svojo socialistično značilnost v duhu globoke želje po miru in ki je izvajala stalno akcijo za pomiritev. Izražajoč željo, da bi ta obisk predstavljal v skupnem interesu obeh narodov še en pozitiven korak za utrditev sedanjega odprtega značaja izmenjav med obema sosednima državama za še širše odnose med republiko Italijo, porojeno iz odporništva, in socialistično Jugoslavijo za uveljavitev in potrditev razvoja pomiritve v Evropi in svetu.* SPD IGO GRUDEN iz Nabrežine priredi v nedeljo, 6. t.m. ob 16. uri v obnovljenih društvenih prostorih KONCERT OKTETA GALLUS Umetniški vodja: BORUT LOPARNIK Na sporedu so slovenske narodne In umetne pesmi. Vabljeni I liiiiiiiiiiiiiin n umi 111111111111111111 n iiiiiiiii iii 111111111111111111 iiiinii iiiiii im iiiiii iii iiiiiiniiiiiiiiiii n im n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii V RAZDOBJU JANUAR-SEPTEMBER 1970 Blagovni promet v luki (brez nafte): 5,892.000 ton Napredek za okoli 660.000 ton v primerjavi z lanskim letom - Večje pošiljke rude, premoga, lesa, mineralnih olj in kosovnega blaga - Promet po kopnem je ustrezno narastel Statistični urad Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče je zbral dokončne podatke o razdobju blagovnega in p>otniškega prometa v luki do konca septembra letos. Iz ustreznega pregleda povzemamo najbolj zgovorne podatke. V prvih devetih mesecih je v Trst priplulo 3.555 ladij, od tega 2.607 z italijansko zastavo, ki so štele skupaj 2,708.385 bruto registrskih ton. Ladje so pripeljale in odpeljale skupno 19,612.132 ton blaga — vključno s surovim petrolejem za čez alpski naftovod — ter 216.960 potnikov. Blagovni promet je brez dovoza surove nafte za čezalpski naftovod dosegel v obeh smereh 5,891.695 ton, medtem ko je znašal v ustreznem razdobju lanskega leta 5,234.083 ton. S tega vidika smo torej letos napredovali za okoli 660.000 ton, in sicer za nekaj nad 350.000 ton pri rudi, za 30.000 ton pri premogu, za 40.000 ton pri lesu, za okoli 75.000 ton pri kosovnem blagu, za 50.000 ton pri dobavah za potrebe posadke in končno za preostalo razliko pri dovozu in odvozu petroleja in derivatov mimo naftovoda Trst - Mauthen - Ingolstadt. Sam dovoz nafte za čezalpsko infrastrukturo je dosegel do konca septembra 13,720 437 ton, medtem ko je znašal v istem času lani 12,793.996 ton. Uradni podatki o devetmesečnem prometu v luki so naslednji' Razdobje januar-september 1970 Rude Dovoz in odvoz skupaj, v tonah 936.030 Premog 280.747 Petrolej 16,450.607 Razsuto blago 176.500 Žito in oljčna semena 39.807 Les 111.924 Kosovne pošiljke 1,261.714 Dobave za ladje 354.803 Skupaj 19,720.437 Železniški promet je do konca sep- po naftovodu Mauthen - Schwechat, tembra dosegel v obeh smereh , tako da znaša resnični napredek av-1,461.984 ton, medtem ko je zna-| strijske blagovne izmenjave z našo šal lani 1,150.290 ton. Po dolgem i luko »le* 824.670 ton. Postavka za času je ta promet p>onovno pokazal lansko leto (590.754 ton) p>a je real-napredovanje, in sicer zlasti pove- čanih pošiljk rude in minerelnega olja v zaledje. Tovorni promet po cesti je dosegel v istem času letos 1,802.413 ton, medtem ko je znašal lani 1,597.330 ton. Razliko so v glavnem prispovale postavke premog, mineralna olja, les in kosovno blago. V naslednji razpredelnici so zbrani podatki o obojesmemem blagovnem prometu po železnici in po cesti skupaj. Podatki veljajo za razdobje januar - september in so izraženi v tonah: 1969 1970 Ruda 238.001 336.258 Premog Miner, olja na, saj je naftovod Mauthen -Schwechat začel obratovati šele letos poleti. Tudi brez dodatnega prispevka surove nafte je po vsem tem tranzit z Avstrijo letos pokazal razveseljiv napredek, kar velja deloma tudi za Češkoslovaško, Švico in p>a še zlasti za Jugoslavijo. V Križu sestanek okoliške antifašistične mladine Jutri, 6. t. m. ob 10. uri bo v Ljudskem domu v Križu srečanje antifašistične mladine iz zgo-29.414 49.942' niške, devinsko-nabrežinske, dolin- 1,036.254 1,292.301 ske in repentabrske občine, na ka- Žito in oljčna sem. 47.677 Les 92.713 125.732 Kosovno blago 1,303.561 1,311.515 Skupaj 2,747.620 3,264.397 Skupen blagovni promet po kop> nem je po vsem tem letos napredoval za nekaj nad pol milijona (516.777) ton. Po naftovodu pa so v tem času odpremili z zaledje 13,183.412 ton goriva, medtem ko je ustrezna postavka za lansko leto izkazovala 12,215.277 ton. Kar zadeva delež posameznih zalednih držav pa veljajo za razdobje januar - september 1970 naslednji podatki: Italija 1,853.880 (lani 1.706.761) ton, Avstrija 916.289 (lani 590.754) ton, Jugoslavija 207 618 (lani 140.412) ton, Zahodna Nemčija 165.732 (lani 160.954) ton. Češkoslovaška 62.410 (lani 33.701) ton, Švica 64.332 (lani 50.565) ton, itd. V zvezi z Avstrijo naj omenimo, da se v zabeleženi p>ostavki 916 289 ton skriva 91.619 ton surove nafte, ki jo je sosedna republika prejela 4.8646, terem bodo razpravljali o učinkoviti medsebojni povezavi za organizirano obrambo proti fašističnemu nasilju. V letaku pravijo, da »naj se v ta namen po vseh vaseh sestavijo obrambne skupine, pripravljene, da v vsakem trenutku pre-prečijo nadaljnje pohode izzivačev p>o naših vaseh*. Na pokrajini razgovor s sindikati o pomorstvu iiiiiiiiiiiiMiiMiMimiiiiMiiiiniHiMiinMMiiiiMiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiMMiiiiiMiiiininiiiiiiiiiMmmiiiifiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Sprevod stavkajočih gasilcev Stavkajo« gasilci, Id so predvto- I — P«d adl po smrti — podeljujejo rajftnjim zasedli svojo gasilsko po-1 odlikovanja za opravljena Junaštva. stajo in začeli z gladovno stavko, da opozorijo nase javno mnenje, so včeraj dopoldne krenili ■ povorko po mestnih ulicah na Trg Unštk in pred sedež deželne uprave. Sprejel jih je deželni odbornik za delo Stopper, kateremu so orisali nevzdržni socialni In gmotni položaj te iakorldčane in zapostavljene delovne stroke, katera se vel prevečkrat spominjajo tuno tedaj, ko Jim Stavka, ki so Jo pričeli v začetku tedna, ee nadaljuje za nedoločen čas. KI juto temu pa so gasil« v zasedeni postaji vedno pripravljeni pose« v skrajnih primerih, da preprečijo večje požara ali navame katastrofe. 1'riapeviA.tte za aolo-spomenik v Cerknem ! Ponoči zaključena stavka gasilcev Po pogajanjih med sindikalnimi predstavniki In ministrom Gasparijem, Id so bila včeraj pozno popoldne v rimski palači Vldoni, so polno ponoči sklenili prekiniti stavkovno gibanje. Kmalu po uradnem ob vestilu je služba tržaških gasilcev začela redno delovati. Predsednik pokrajine dr. Michele Zanetti je včeraj sprejel sindikalne predstavnike, s katerimi je imel odkrit razgovor o perspektivah koordinirane akcije med javnimi u-stanovami ter političnimi in socialnimi silami v pokrajni v zvezi z načrti za preosnovo in modernizacijo pomorskih prog pretežnega nacionalnega interesa (PIN). Prisotni so bili pokrajinski tajnik CISL Ma-rinello, član pokrajinskega vodstva CGIL Albin Gerli ter Di Turo Antonio in Romanelli Rolando od Delavske zbornice. Na srečanju, ki je hotelo biti prva konkretna priložnost za posvetovanje med javnimi ustanovami in sindikati v spoštovanju recipročne avtonomije in ustreznih pristojnosti, so ugotovili bistveno enotnost v kritični oceni zaskrbljenost, ki jo povzroča pripravljeni načrt IRI in ministra za trgovinsko mornarico glede bodočnosti pomorskega gospodarstva na našem področju. Strinjali so se o umestnosti nadaljnjih srečanj na tej ravni tako o tem kot o drugih vprašanjih skupnega interesa pokrajinske uprave in sindikalnih organizacij delavcev. GLASBENA MATICA-TRST DANES, 5. DECEMBRA OB 21. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU KONCERT OKTETA GALLUS Lovro Rešek, Matija Potokar, Janez Zadnikar, Albert Kariž, Jože Humer, Jože Požar, Stane Češarek, Stane Urbančič Umetniški vodja: BORUT LOPARNIK Spored: J. Gallus: šest pesmi A. Foerster: Večerni Ave V. Mirk: Na trgu F. Venturini: Nocoj pa, oh, nocoj R. Simoniti: Rezijanske ljubezenske pesmi K. Pahor: Pa se sliš F. Marolt: Pojdam u rute In še vrsta drugih pesmi, ki so jih napisali: D. Jenko, Ipavec-Kramolc, K. Maček, P. Merku, E. Adamič, V. Mirk, D. Švara, M. Tomc, O. Dev in J. Jež. Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 29779) ter eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Ludvig Holherg JEPPE S HRIBA komedija v petih dejanjih V nedeljo, 6. dec. ob 16. url (ABONMA OKOLIŠKI) v soDoto, 12. dec. ob 20.30 (ABONMA RED A) v nedeljo, 13 dec ob 16. uri Avtobusi za okoliški abonma 6. XII. 1970 ob 16. uri Avtobus št. 1: Trnovca 14.15, Prečnik 14.50, Cerovlje 14.55, Vižovlje 15., Sesljan 15.05, Nabrežina 15.15, Prosek 15.20, Kontovel 15.20. Avtobus št. 2: Veliki Repen 14.40, Briščlld 14.45, Mah Repen 14.50, Zgonik 15., Salež 15.05, Sv. Križ 15 10. JANKO MODER KEKEC (Dramatizacija povesti J. Vandota Kekec nad samotnim breznom) url uri Prihodnji ponedeljek bo začela obratovati tovarna «Telettra» Dela pri gradnji novega obrata družbe Telettra v tržaški industrijski coni gredo naglo h koncu. Tovarno bodo slovesno spustili v obratovanje prihodnji ponedeljek, 14. decembra, ob 10.30, v prisotnosti podtajnika na ministrstvu za industrijo in trgovino G. Amadeija. Telettra proizvaja naprave za elektro in elektronsko industrijo, ter je znana tudi na številnih tujih tržiščih, tako tudi v sosedni Jugoslaviji. Med drugim je družba, ki ima glavni obrat v bližini Milana, nedavno tega pra jela naročilo za ureditev avtomatske telefonske zveze med Trstom in Koprom. »Telettra* bo pripravila potreben koaksialni kabel in telefonske centrale za teleselekcijo. DANES, 5. decembra ob 16. uri v ponedeljek, 7. dec. ob 16. uri razprodano v torek, 8. dec ob 16. v sredo, 9. dec ob 16. v četrtek, 10. dec. ob 16. url v petek, 11. dec. ob 16 uri v sredo, 16. dec. ob 16. uri v četrtek, 17. dec ob 16 uri v petek, 18. dec. ob 16. uri v soboto, 19. dec. ob 16. url Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah ln praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. Včeraj-danes Razstave OSEBNA RAZSTAVA SLIKARJA RUDOLFA SAKSIDE bo do 26. dec. 1970 v Kulturnem domu, Ul. Petrondo 4, Odprto ves dan! PD IVAN GRBEC v Skednju prireja danes od 17. do 19. ura razstavo knjige Razstavljene so knjige za male m velike, primerne za Miklavževa, božična in novoletna darila. Vabimo k obilnemu obisku! V galeriji «Barisi» v Ul. Rossetti 8, bo razstavljal Mario Murri 100 variant na temo #Stari Kras«. Otvoritev razstave bo 7. dec. ob 18. uri in bo odprta do 16. dec. ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 20, ure ter ob praznikih od 11. do 13. ure. V galeriji Rossoni v Korzu Italia bo v petek, ll. t. m. otvoritev osebne razstave tržaškega slikarja Ottona Grisellija, ki je na svojih dosedanjih razstavah v Italiji in v inozemstvu bil deležen številnih priznanj. Razstava bo odprta do 20. t. m. V Galeriji «La Lanterna« v Ul. S. NicolO S bo od danes do 9. jan. ko-lektivna božična razstava. Otvoritev bo jutri ob 19, uri. V galeriji «11 Tribbio« v Ul. Piccar-di 68 je do 19. t. m. razstava risb in jedkanic Maxa Guntherja. Otvoritev razstave bo jutri ob 18.30 V občinski umetnostni galeriji na Trgu Uniti dTtalia razstavlja Avgust Černigoj. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure do 11. decembra. V razstavni dvorani moderne umetnosti na Korzu Italia 9 je razstava Čira Russa. Umetnik je po svojih u-spehih v Franciji, Toskani ln nazadnje v Rimu razstavil v Trstu okrog 30 de! novejše izdelave V stalni razstavni dvorani (Cesare Solianopulo« na Trgu Papa Giovannl 6 Je odprta osebna razstava mladega tržaškega slikarja Roberta Kozmana. Razstavo prireja deželni sindikat le. pih umetnosti. Odprta bo do 7 de-cembra SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »TABOR* — OPČINE priredi v prosvetnem domu še danes, 5. decembra RAZSTAVO SLOVENSKIH KNJIG IN PLOŠČ Razstava bo odprta od 17. do 20. ure. Prosvetno društvo Kraški dom in osnovna šola na Re pentabru priredita danes, 5. decembra ob 16. url v osnovni šoli m ikla vževanje Gledališča Vljudno vabljeni vsi šolski ln predšolski otroci. Ob tej priliki prireja društvo razstavo in prodajo mladinskih knjig danes, od 18 do 20. ure v prostorih nad občinsko kopalnico v Repnu. SPD IGO GRUDEN iz Nabrežine priredi danes, 5. t. m. ob 17. uri MIKLAVZEVANJE za otroke Darila lahko izročite na sedežu društva v večernih urah. Danes, SOBOTA, s. decembra STOJAN Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 16,22 — Dolžina dneva 8.53. — Luna vzide ob 12.19 ln zatone ob 23.48 Jutri, NEDELJA, 6 decembra MIKLAVŽ Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 11,9, najntžja 7,3, ob 19. uri 9,7 stopinje, zračni tlak 1025,2 rahlo narašča, veter 6 km na uro, Jugo-vzhodnlk, vlaga 83-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, tem-peratura morja 13,4 stopinje. Mali oglasi KOTLE ZA ŽGANJEKUHO v vseb izvedbah In velikostih Izdeluje naj kvalltetncje že preko 42 let KARE1.J V. — bakrokollarstvo, I Jjbljaua, A-ljažcva c. 4 — Slika. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4 decembra 1970 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo Je 15 oseb. Umrli so: 74-letna Lucia Glassl, 51. letni Guerrino Cie, 49.1etn! Ramiro Bertoccht, 58-letna Attllla Matlz, ^5■ letna Antgela Francese vd. de Česa. re, 63-letnl Antonio Bubnlch, 62-letni Eugenio Solfrini, 72-letni Alberto Le-narduzzl, 834etna Carmela Opata vd. Schiavon, 79-letna Rosa Krasovlch vd. Cechet, 67.letni Blante Decleva, 84-letna Caroltna Vodnik por. Slobez. 80-letna Elena Ceplch vd. Orlo, 76. letna Glusepplna Plschlanz vd. Baret. to, 58-letnl Ferrucclo Mlladossl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmelner, Ul. Glulla 14, Manzo-nlt Largo Sonnlno 4, INAM, Al Ce. dro, Trg Oberdan 2, Al Gemelll, Ul. Zoruttl 19-c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.36 do 1.31) AlUAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpogglo 4. Al Due Luc-d, Ul. Glnnastica 44, Mlanl, Drev. Mi-ramare 117 (Barkovlje), PD PROSEK KONTOVEL decembra priredi danes, 5. ob 21. url MIKLAVŽEVANJE za mladino v prosvetnem domu na Proseku. Sprejemajo se darila. Vabljeni I PD PROSEK - KONTOVEL priredi v nedeljo, 6. decembra v prosvetnem domu na Pro- seku MIKLA VŽEVAN J E ob 16. url za otroke slovenskega otroškega vrtca in ob 17. url za učence slovenske osnovne šole. Vabljeni 1 Razna obvestila VERDI Letošnja Puccinijeva «Boh«nč*r Jj* tere premiera bo danes v *le0 . šču Verdi, bo imela poseben V njej bo namreč nastopila SKW‘" pretežno mladih pevcev, ki so Trstu od pomladi že nekajkrat 11, da bi dosegli čimvečjo homogen^ in stilistično spoštovanje Pretista ' rJ katero bodo scene narejene P° ^ onih na prvi predstavi 1. 1896. bodo dani pogoji za uprizarjanj stav tudi v drugih deželnih sre in v inozemstvu, obenem Pa nu yt. dališče Verdi z njo možnost za w ljavljenje mladih pevcev, ikar " -pritegnilo v gledališča tudi ml* člnstvo. Pod vodstvom dirigenta Toflola do v solističnih vlogah, nastopu via Maria Goltara (Mimi), ™8rw. raro (Rodolfo) Rosetta Pizzo ("' ta). Glanluigl Colmagro 0 Dario Zerial (Schaunard), (Be, Signor (Colline), Angelo Nosetu > noit), Ledo Freschi (Alclndoro). ^ mondi Botteghelli, Enzo Viaro to Susca. Režija pieter Duelter Marell.,„ Sodelovali bodo mali pevci « Trsta« pod vodstvom Edde ■ Za današnjo predstavo, ki se J® |n K K P čela ob 20.30 za red A v Par‘^“ ložah ter za red B na galerij „ balkonih, se nadaljuje prodaj* jjsh* nic pri blagajni gledališča (tel- v POLITEAMA ROSSETTI V( n«. ta; Pe «Margherita Gautier, dama otl melijami« bo na sporedu dan 16.30 in ob 20.30. „ na Pri blagajni v pasaži P^^LStari, prodaji vstopnice za obe Pr Kot Je bilo že sporočeno, se tnl predstave nadaljevale do srede, ■ • Za 12. t. m. Je predvidena pr prizorltev četrte abonmajske P ve »Striček Vanja«. Predstave r).. K/ncIa nn ^ -T q n ifi ko 6 ,k stu bodo do 27.. razen 16 jh*c°(jjjelol!1 dališče gostovalo v drug središčih. Tretja «literarna sobota« v ?!^Jtjl šču Rossetti bo na sporedu P01 ^oi-teden 12. dec. ko bo gost Elff“ 'sata-la, ki bo ob 18 uri predaval o nizmu« Sledila bo razprava. Nazionale 15.30 «1 guerrieri*. ^ Eastvvood, Telly Savalas, D°na1 therland. Panavlsion. Metroc -t Eden 15.30 «Nim TtrabusciO, la V|t. che invento la mossa«. ^on!no De tl. Gastone Moschin, PePP*°° )0r. _____ ..__erpcnn*^ * re« t. c' zi. M. Vukotic. Prepovedano ® ‘ Filippo Sylva Koscina Tech -Fenlce 15.30 «Venga a Prend^e cojuZ-fe da noi«, Tognazzi, F. _mladWi pod 14. letom. nosat0’1 Grattacielo lb 00 «11 prete SP Kosanna Podesta, Lando BU oVe-E M. Salerno L. Salce Fr y dano mladim pod 18 leton,„ztan0’' Excelsior 15.30 »Anonimo ven nte, 8' Florinda Bol kan, Tony Musamiadfl M. Salerno Prepovedano pod 14. letom . ji.no 8'' Ritz 16.00 «Sergente Flep lndi^®, ........ .............. . c Ak>nS’ belle« Anthony Qu:nn, ^ pj* Shelley VVinters. Prepovedan dini pod 14 letom. terr*- Alabarda 16.30 »Nel para^, ^oK' stre io vivo con Eva«, Prosvetno društvo Slavec iz Rlc-manj vabi na mlklavževanje, ki bo danes ob 19.30 v društvenih prostto-rih v Ricmanjih. Sprejemanje daril od 16. do 18 ur«. Skedenjski dom bo priredil danes, 5. decembra mlklavževanje. Na sporedu je otroška igra ter obdarovanje malih ln velikih. Začetek ob 20. url. Slovensko dobrodelno društvo v Ti stu priredi, kot vsako leto, iniklavže vanje za osnovnošolske otroke Iz Tr. sta ln okolice. Prireditev bo v nede-ljo, 6. decembra ob 16. uri na sedežu društva v Ul. Machiavelli 22-11. June Abel. Technlcolor Prep no mladini pod 18. letom ( gul-Filodrammatico 16.30 «1 via*g:ni». !*■ liver nel paese del sette n chnicolor. Slikanice. Aurora 16.30 «Tora, Tora, "or ■ pre. land, Eliot Gould. Technlcom - dlce Cristallo 16.00 »Soldato blu». ic0iof. Berger, Peter Strauss. Tecn Prepovedano mladini P°dsuthef' Capitol 16.00 «Mash», Donald pre. land, Eliot Gould. Technlco® ^ povedano mladini pod 14. 1 geti0*1' Moderno 16 30 oL'amante». der. Lea Massari siaZl0”' Vittorio Veneto 15.30 «Cont°5‘ sor-generale«, Vittorio Gasmann, yjjdl. di, Nino Manfredi. Marina Technlcolor Ideale 16.00 »James Garner«. ic0lo(-Jaket, VValter Breman. Tech p Impero 16 30 »Passeggiata » icolof-pioggia di .primavera« T „re», N Astra 16.30 «Mezzanotte d’am 0|or. Runo. Romlna Povver. Te0"" Abharla 16.00 »Prima che ver'^3jiOi- verno«, David Nlven, Anna Technlcolor MILJE leti**’' Verdi 17 00 »Angeli della v,° Technlcolor. KINO «ims» predvaja danes ob 19.30 linnt.nn IrnmAriiinu —■ ljantno komedijo« film: FIORE DI CACTDS ^ Igrata: Ingrid Bergman Walter Matthau. ___________^ KINO NA OPČINAH -----------------------pg. predvaja danes ob 18. to deljo ob 15. url barvni satad film o vojni: GOTT MIT UNS^ Igrajo: Franco Nero, jp Johnson, Larry Hubrey Burd Spencer. BANCA Dl CREDITO Dl TF"n|(A T R 2 AS K A KREDITNA B i(j TRST B A1' /V* Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. Sterling Svic. frank Franc frank Belg frank Hol flormt Nemška marka Avst šiling Dinar 590.^ ! 4/5-^ 142^ ii or V* 17p50 H + 4. decembra nas je nenAzto^ vedno zapustila naša predr**^ Pina vd. Baret« o» Prosvetno drnltvo »Škamperle« pri redi 20 12,1970 enodnevni ulet v Pa zln z ogledom znamenite cerkve e tre skami iz 15 stoletja v Hrastovljah * postankom v Motovunu Cena s kosi. lom 3.000 hr. Vpisovanje po tel 70B34 od 9. do l> in od 16. do 20, ure. I 0 p Ih Ulice F. Filžl lel 38101/J opravile vse bančne P°s ijfd kupuje tuio y ^[8 Včerajšnji odkupni deviž”1 620-'' 9.1» Pogreb 00 jutri, 6. t. to. iz splošne bolniiAnice. žalujoči: hčerki Sandra to < vnukinji Alda In GluU""^ stra, snahi, nečaki in ®° Impresa Trasporti Funebrl. I1* Zonta 3 ■ Tel, 38-006 GORIŠKI DNEVNIK ■ .7 -■:> NA SEJI V ČETRTEK ZVEČER Z glasovi levosredinskih strank odobrena programska izjava pokrajinskega odbora Svetovalka SDZ Ferletičeva predložila resolucijo o slovenski manjšini - Odobren natečaj za podpore visokošolcem - Predujmi plač uslužbencem - Solidarnostna izjava s španskimi antifašisti VČERAJ DOPOLDNE V GORICI PROTESTNA POVORKA GASILCEV IN DELEGACIJA PRI ŽUPANU Sprejel jih je podžupan, ki je obljubil posredovanje občinske uprave pozitivnim glasovanjem pred-1 V nadaljevanju seje pa so sve-stavnikov levosredinskih strank so tovalci razpravljali o problemih, ki ''feraj zjutraj so otroci, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo pri Sv. Ivanu, bili deležni lepega prese-*fchja. Prosvetno društvo »Slavko Škamperle* je namreč obdarilo vse otroke od prvega do petega rtzreda, vsakega z govorno gramo Ionsko ploščo. Darila sta jim izro čila predsednik društva Niko S kam. krte in blagajnik Albert Urdih ob prisotnosti didaktičnega ravnatelja Josipa Šinigoja in učiteljic '""m luni im i m m 11„ 1,11 m n n m n n n m.. ri> i m iihiiii i m 1 mi 1111 m 1 mn 111111111 mi tin VČERAJ DRUGA RAZPRAVA PRED PRIZIVNO-POROTNIM SODIŠČEM ¥ prizivu bistveno znižanje kazni moškima obtoženima tihotapstva in nasilne ugrabitve Porotni sodniki so v razsodbi upoštevali zelo nasprotujoče si teze glavne priče * eni, ter vrsto olajševalnih okolnosti v korist obtožencev, na drugi strani V veliki dvorani tržaškega porotna sodišča je včeraj vdrugič zadalo privizno-porotno sodišče, ki r pod predsedstvom dr. Franza fr/- Franzot, prisedni sodnik Della ■ ave, zapisničarka Viezzoli ter 6-rtinska porota) sodilo 55-letnega Giordana Pullinija iz Ul. Ponzdani-k 19 ter 28-letnega Libera Sirai-Jjia iz ui. Industria 3, ki sta bila °®tožena tihotapstva, groženj in na-ugrabitve. ,.°‘va postavka obtožnice je dol-£<* oba, da sta 8. julija lani z T^kjtviitn čolnom «Super Posillipo* 2587), katerega lastnik je bil ^toženi Pullini, vtihotapila v Ita-okrog 1000 zabojčkov tujih ci-Saret znamke «Marlboro» in »Peer* 41 se tako izognila plačilu davka 84 poslovni premet. Ostali dve postaviti obtožnaoe pa govorili o tem, da sta obtožen-grozila s smrtjo Nicolu De Grassi iz Gradeža in Fnniu Marche-iz Trsta ter prvega tudi nasil-ugrabila in zahtevala od sled-j'-°ga, naj jima izroči zaboj z vtihotapljenimi cigaretami ali pa 120 tisoč lir. policijskem zaslišanju, kot si-tudi na prvostopenjski obrav-je Pullini dejal, da sploh ni Ve<^2l, da je bil na motornem čol-skrit vtihotapljeni tovor cigaret. T}® 7. julija lani je pooblastil Strai-naj gre v Piran po čoln, kjer bi ga imel v oskrbi, in naj ga pripelje v Gradež. za neka popravila Ko je naslednje jutro prispel v "tadež, mu je Straini povedal, da ^.Pokradli iz čolna skoraj vso premično ladijsko opremo, kot stolčke, ®r°dje, dokumente, denar in drugo. ^3 gradeški plaži, kjer je bil pri-vfzr,n čopi, so naleteli na kopališčema De Grassija, ki se je jima pobudi! za iskanje morebitnih tatov. ,a naj bi bil opazil, kako so raz-j^rorili iz motornega čolna na manj-fufe’a ukradeno blago Tako so ce- china po gradeških ulicah v iskanju nevoanih dolgoprstnežev, a zaman. Pullini je pri tem povedal, da ju je De Grassi imel za norca in ju za ponujeno pomoč izsiljeval, da so mu plačali to in ono. Iz tega naj bi izhajale tudi grožnje, o katerih je govorila obtožnica, da ga bodo ubili oziroma mu polomili vse kosti, če jim ne pove ali vsaj pokaže tatu. Moški pa je pripomnil, la vrsto nasprotujočih si izjav, ki jih je dala priča sodnikom. De Grassi je namreč dejal, da je videl enega od obtožencev, kako je, potem ko je stopil iz motornega čokia, vneto iskal zaboj, ki pa je bil že skrit. Njemu sta se kmalu pridružila Pullini ter neki tretji moški ter vsa zahtevali od njega, naj jim pove, kam je skril zaboj s cigaretami. De Grassi naj bi jim da je šlo za besede, ki se jih izreče na to vprašanje odgovoril, da je vsak dan, in torej niso bile grožnje zabqj na varnem, vendar pa da bo v pravem smislu besede. izročil jutri, ker mora treou.no nuj- Tudi Straini je v bistvu povedal n0 v Gradež na zdravniški pregled. isto kot Pullini, ter se prav tako takoj v začetku proglasil za nedolžnega, čeprav je pozneje, na koncu zaslišanja, sicer po ovinkih priznal, da je vedel, da sta bila na motornem čolnu dva zaboja cigaret in dva zaboja whiskyja. Straini je tudi priznal, da ga je Pullini pooblastil, naj gre v Piran po motorni čoln in naj ga pripelje v Gradež. Dodal pa je, da čolna ni pripeljal on, temveč neki Bruno Ciach iz Pirana, ki ga je za to še posebej pooblastil. Zaradi izredno slabega vremena pa je čoln obtičal na peščini v Gradežu, nakar je Ciach izginil. Obtoženec Straini je še dejal, da se je Ciach zavedel izginotja omenjenih predmetov in končno, da je videl De Grassija, kako jih je pokradel. Na vprašanje preiskovalcev in po-zneje sodnikov, zakaj ni prijavil tatvine karabinjerjem, je moški dejal, da se je bal srečanja s karabinjerji, ker je bil pod posebnim nadzorstvom in izven teritorialnega območja. Ciach pa bi tudi ne mogel prijaviti tatvine, ker je ilegalno prašel jugoslovanske vode. Zanimivo je tudi pričevanje, ki ga je dal na prvostopenjski obravnavi pred porotnim sodiščem meseca junija lani D; Grassi, saj sta na včerajšnji razpravi branilca od- ~ 1 Utviauuiu i/iagv aonu av i »vviuj^v* ----f--- --- šest ur krožili z avtom bian-' velnika Amodeo in Seganiol naved Dragi malčki! DANES BO MIKLAVŽ pristal v Tržaški knjigarni, kjer bo ob 18.30 razdelil med ljubitelje slovenske Knjige, obilo lepih knjižnih in drugih daril. ■ A; i ii \\ k ib I \ ivL - (Mimogrede naj povemo, da je bil moški že večkrat sprejet v psihiatrično bolnišnico v Trstu in Gorici ter je bil tudi že dvakrat v zaporu zaradi tatvine). Pri tem, je nadaljeval De Grassi, so mu je Pullini ponudil, da ga od pelje z avtem, vendar namesto, da bi ia res odpeljal k zdravniku, ga je z ostalimi pajdaši zadržal v avtu in skupaj so krožili šest ur po Gradežu v iskanju Marchesana, ki naj bi po De Grassijevem mnenju ukradel oziroma hranil zaboj s cigaretami. Ker pa ga niso mogli iztakniti, so obtožili njega, De Grassija, kraje omenjenih cigaret in mu grozili s smrtjo ter zahtevali od njega 120 tisoč lir. De Grassi je nato povedal, da se je ob teh besedah zaradi šibkega zdravja zbal nasilnežev in jim obljubil zahtevano vsoto. Tako je šel na privoljenje »ugrabiteljev* najprej k svojemu nadrejenemu in ga prosil za majhno posojilo, ki pa mu ga ni dal, nato pa še k neki osebi, a tudi brez uspeha. Porotno sodišče je na razpravi z dne 13. junija letos obsodilo Pulti-nija in Straini ja na 1 leto in 7 mesecev zapora ter 450 tisoč lir denarne kazni, istočasno pa odpustilo obema enoletno zaDOt no kazen. Na včerajšnji razpravi sta bila oba prizivnika prisotna, na predsednikovo vprašanje, če želita kai povedati v lastno korist, pa sta dejala, da ne in da potrjujeta že dane izjave. Javni tožilec dr. Franzot .je predlagal porotnim sodnikom, upoštevajoč razne olajševalne okolnosti, znižan.je prvostopne kazni za eno tretjino, kar bi pomenilo znižanje celotne kazni na 3 mesece zapo ra in 300 tisoč lir denarne kazni. Branilca odvetnika Amodeo in Segariol pa sta z raznimi prepričljivimi dokazi skušala zmanjšati in omiliti krivdo obtožencev ter predlagala najnižio kazen. Porotni sodniki so v smislu 61. 523 kazenskega zakonika ter čl. 089 majskega dekreta predsednika repu blike znižali obema prizivnikoma kazen na 11 mesecev in 15 dni zapora ter 300 tisoč lir denarne kazni ter istočasno odredili za oba odpustitev celotne zaporne kazni. v četrtek zvečer zaključili več sej trajajočo debato o petletnem programu pokrajinskega odbora. Za resolucijo večine, ki jo je predložil svetovalec PSI Semola, je glasovalo 14 svetovalcev, proti pa se je izjasnilo osem svetovalcev (komunisti in socialproletarec, na desni pa liberalec in fašist) Tudi v četrtek zvečer so bile, po odgovoru predsednika dr. Chienta-rolija številnim svetovalcem, ki so posegli v diskusijo, glasovalne izjave posameznih skupin izredno dolge. Najdlje sta govorila demokristjan dr. Cian in komunist Menichi-no. Zastopniki posameznih skupin so ponovili že znane teze o pokrajinskem programu, izredno skeptični so bili predstavniki opozicije, optimistični pa seveda zastopniki večinskih strank. Med drugim je Menichino omenil večer prej od zastopnikov raznih strank podpisani dokument o zahtevah slovenske manjšine, ki je bil poslan predsedniku vlade Colombu. Menichino (KPI) je dejal, da je moč na o-snovi tega dokumenta rešiti številne probleme, ki zadevajo Slovence. O tem problemu je govorila tudi svetovalka SDZ Ferletičeva, ki je tudi predložila dokument o problemih slovenske manjšine, o katerem bo pokrajinski svet razpravljal na eni izmed prihodnjih sej. V svojem govoru se je Ferletičeva dotaknila tudi doberdobske občine, ko je ugotovila, da ne predvideva razpis za geometra, ki ga bo najel v službo konzorcij med doberdob-sko in zagrajsko občino, znanje slovenskega jezika, medtem ko predvideva organik doberdobske občine prvenstveno znanje slovenščine. Debata o programu pokrajinske uprave se je torej zaključila. V štirinajstih posegih raznih svetovalcev smo slišali vrsto zanimivih stvari o problemih, ki se tičejo življenja naše pokrajine. Govor je bil o kmetijstvu, o industriji, o obmejnih problemih, o cestah in o ietališču, o turizmu in o pomorstvu, o problemih urbanizma kot o problemih slovenske manjšine. Culi pa smo tudi mnogo stvari, ki nimajo ničesar skupnega s programom in z delovanjem pokrajinske uprave. Dosti govora ja bilo o zunanji politiki, dosti govora o uvedbi razporoke v Italiji, o trockizmu in o katoliški veri, o Židih in o protestantih. zanimajo delovanje pokrajinske u-pnave. Odbornik za finance Lodi je poročal o milijardi lir, ki jo je deželna uprava dala goriški pokrajinski upravi. S tem denarjem so krili delno deficit v letu 1969 pa predvideni deficit v letu 1970. Svetovalci so izrazili upanje, da bi še kdaj prišla z dežele podobna ii-nančna pomoč. Odbornik Bottrgaro je predlagal obnovitev devetletne pogodbe z nekim cerkvenim redom i- Verone, ki skrbi za gluhoneme. Odbornik za šolstvo Corbatto je orisal nov pravilnik za podeljevanje podpor visokošolcem. Osnove pravilnika so podobne onim iz prejšnjih let le vsota se je od treh milijonov in pol dvignila na pet milijonov lir. Do širše debate je prišlo ob predlogu odbornika za osebje \Valtrit-scha za razpis natečaja za prosto mesto ravnatelja umobolnice. Natečaj je bil razpisan, o izpitni komisiji pa bodo razpravljali na eni prihodnjih sej. Nato je odbornik za osebje predlagal, da bi vsem uslužbencem po krajinske uprave dah, začenši s 1. julijem letos, mesečni predujem 20.000 lir na bodoče poviške. V januarju bodo osnovali parite no komisijo s sindikati, oda bi preučili položaj vsega osebja, Za uslužbence umobolnice bodo poviški bazirani na zakonu 431, zo ostale uslužbence pa na predlogih za poviške državnim uslužbencem. Na tajni seji so nato odobrili še nekaj posebnih denarnih nagrad nekaterim u-službencem. Načelniki antifašističnih političnih skupin (KPI, PSI. PSIUP, KD, SDZ, PSU in PLI) so nato podpisali resolucijo, v kateri protestirajo proti procesom proti španskim antifašistom v Burgosu in zahleva-jo, da se obtoženci za svobodoljubna politična dejanja pustijo na svobodo. Verjetno že prihodnji teden bo pokrajinski svet razpravljal o proračunu za prihodnje leto. vem mestu je les 38.000 ton, sledi premog 29.700 ton in razna olja 33.800 ton. Prišlo je 50 ladij in prav toliko jih je tudi odplulo. V prvih 11 mesecih letos je pristaniški promet presegel 931.000 ton, tako je precej prekosil lanskega v istem obdobju. PLESNA ČAJANKA V nedeljo, 6. trn. bodo zopet začeli s plesnimi čajankami v Klubu S. Gregorčič v Gorici, Verdijev korzo 13, kot so jih imeli že lW. Zabava se bo začela popoldne ob 17. uri ter bo trajala do 22. ure i stvo, Gasilci v Gorici in na Goriškem so tudi včeraj nadaljevali s svojo protestno stavko. V svoji vojašnici v Gorici so včeraj imeli ob 10. uri mašo v zvezi s praznikom svoje zavetnice sv. Barbare. Običajnih gasilskih vaj, ki so ponavadi na ta dan, pa letos ni bilo prav zaradi stavkovnega gibanja. Pač pa so okrog 11.30 vsi goriški gasilci krenili v povorki po mestnih ulicah, da bi obrnili pozornost javnosti nase in na svoje zahteve. V sprevodu so nosili transparente, na katerih je bilo rečeno, da so gasilci «prvi v dolžnosti in zadnji v pravicah*, da «dobijo za izredno delo po 120 lir na uro» itd. Povorka je krenila po korzu in glavnih mestnih ulicah pred župan-kjer je posebna delegacija lianijem do župana, da bi mu obrazložili svoje zahteve in ga zaprosili za posredovanje na pristojnih mestih. Omenimo naj, da so v sprevodu imeli tudi radijski sprejemnik s katerim so bili kljub stavki povezani z vojašnico, da bi priskočili na pomoč v primeru potrebe. S tem so hoteli pokazati, da se zavedajo svojih dolžnosti, čeprav so prikrajšani pri svojih pravicah. Protestna akcija gasilcev je imela pozitiven odmev v javnosti. Na županstvu jih je v odsotnosti župana sprejel podžupan cav. Rovis, katerega so med drugim opozorili tudi nevzdržno stanje v katerem morajo vršiti gasilci svojo službo tudi na nevzdržno stanje v katerem pan je obljubil zanimanje občinske uprave za njihove probleme. vsako nedeljo. Vabljeni! I šla s predstavnikom sindikatov Zu- •iNiiiiiMMiiuMMmanMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiHimiiimiHiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiaiiiHiimiiuiimiiiiiiiiNmi OSEBNI OBMEJNI PROMET Skoraj 1,2 milijona prehodov oseb v novembru na Goriškem Tudi pri Stupici v Beneški Sloveniji je bilo nad 230 tisoč prehodov - Za izboljšanje cestne povezave na meji Blagovni promet v Portoroseghi Blagovni promet v tržiškem pristanišču Portorosega je dosegel v mesecu novembru skoraj 111.000 ton blaga, po večini v prihodu. Na pr- Po uradnih podatkih, ki nam jih je posredovala obmejna policija, je bilo v preteklem novembru na go-riškem področju 1.190.732 prehodov osčb v obeh smereh na tem mejnem odseku. Od tega je šlo samo na prehodu pri Rdeči hiši na drugo stran (v obeh smereh) nekaj nad 372 tisoč itaiijans ih in nekaj nad 252 tisoč jugoslovanskih državljanov s ponimi listi ali skupno 634.409 oseb. S prepustnicami in dvolastniški-mi dovoljenji pa je šlo na drugo stran na raznih mejnih prehodih 345.352 italijanskih in 210.917 jugoslovanskih državljanov ali skupno 556 323 oseb. Največji naval je bil prav na prehodu z novembra na december, ko so v ponedeljek 30. novembra samo pri Rdeči hiši zabeležili 75.136 prehodov oseb v obeh smereh ter skoro 26 tisoč avtomobilov, naslednji dan, v torek 1. t. m. pa še 40 329 oseb in 18.060 avtomobilov, ki so, kot smo že pred dnevi pisali, preplavili goriške ulice in trge. V primerjavi z lanskim novem- brom je število prehodnikov meje miklavževanje v svojih prostorih v nekoliko manjše in sicer za okrog domači šoli z začetkom ob 20. uri 30 tisoč; to gre predvsem na ro- .........iniWil(«limiililtilfiiniiiiiiiiiiiiiiiiininliiitiiiiiiihniiiiiinmtimiiiiimimitmiiMiimiiimiiiiiitiiiitMiiiiii....... TEKSTILNA KRIZA NA GORIŠKEM Delavci so včeraj zasedli tekstilno tovarno v Sovodnjah Pismo svetovalcev KPI pokrajinski upravi vaš italijanskih potnikov s potnimi listi, ki jih je bilo letos v novembru za nad 130 tisoč manj kot pa v istem mesecu lani. V primerjavi z mesecem oktobrom pa se je v novembru povečalo število prehodnikov meje za nad 50 ti soč ljudi. Tudi na področju Beneške Slovenije je bil osebni obmejni promet zelo živahen. Samo na prehodu prve kategorije pri Stupici so zaoe-ležili v novembru 230.412 osebnin prehodov v obeh smereh. Od tega jih je bilo nekaj nad 81 tisoč s potnimi listi in 101.652 s prepustni-* ca mi vseh vrst. Te številke ponovno dokazujejo u-mestnost zahteve zlasti od strani prizadetih gospodarskih operaterjev tega področja, da bi na tem mejnem prehodu uredili carinarnico za carinjenje blaga v uvozu in izvozu, kar bi omogočilo še večjo u-smeritev blaga na ta mejni prehod tudi od strani tretjih držav in ne samo neposrednega zaledja. V tem smislu je bilo sicer -napravljenih že nekaj korakov, vendar se vsa zadeva prepočasi rešuje, kar je nedvomno v škodo obmejne trgovine na tem področju. Omenimo naj še, da so v tipanski občini v zahodni Benečiji uredili cesto do mejnega prehoda pri Prosnidu; zato bi bilo potrebno, da jo uredijo in asfaltirajo tudi na jugoslovanski strani preko Robidišča ali Logja vsaj tja do Borjane. S tem se bo omogočil večji obmejni promet tudi na tem odseku. za otroke in tudi za starejše. Odbor vabi vse vaščane k udeležbi in sprejema eventualna darila za obdarovanje otrok in morda tudi starejših. Jutri pa bo v Gabrjah slovesno ■ cente novega župnika gosnoda Marjana Komjanca s slovesno mašo ob 10. uri ob prisotnosti goriškega nadškofa. Živo zaskrbljenost povzroča ne samo med prizadetimi delavci, ampak tudi v nirši javnosti ukrep vodstva tekstilne tovarne v Sovodnjah, s katerim nameravajo postaviti 50 svojih delavcev v dopolnilno blagajno za 0 ur in vse ostale, nekaj stotin, pa za 32 ur tedensko. Ta ukrep sledi sindikalnemu sporu in upravičeni boril v tej tovarni zaposlenih delavcev za svoje pravice. Ko se je zdelo, da je spor že nekako poravnan in kriza odpravljena tudi zaradi velike finančne pomoči, ki je bila zagotovljena tej tovarni od raznih deželnih zavodov, (gre za okrog 500 milijonov lir) bi se morala proizvodnja te tekstilne tovarne dvigniti in razviti. V resnici pa gre procedura vodstva v nasprotno smer. Zato so se delavci te tovarne odločili, da bodo sprejeli odločnejše ukrepa proti mahinacijam vodstva in za zaščito svojih pravic. V ta namen so se zbrali na posvet in nato zasedli tovarno, kar se je zgodilo včeraj v prvih popoldanskih urah. Pokrajinski svetovalci Marega, Po-letto in Menichino so s tem v zvezi naslovili na pokrajinski upravni odbor pismo, v katerem ugotavljajo ta negativni razvoj položaja v tekstilni tovarni v Sovodnjah in zahtevajo od njega naj s primernimi ukrepi zahteva od vodstva tovarne spoštovanje prevzetih obveznosti in preklic sprejetih 'ikrepov za zni žanje zaposlenosti in proizvodnje. Pokrajinska uprava naj tudi sporoči, kakšne ukrepe namerava sprejeti v korist tekstilne industrije na Goriškem na splošno in to v sporazumu z drugimi organizacijami in ustanovami v pokrajini in v deželi, za zaščito koristi delavcev, za razvoj L.ajevnega in deželnega gospodarstva in za jamstvo kontinuitete v proizvodnji In zaposlitvi delovne sile, ker je to pogoj za izvedbo realne gospodarske programa-cije. Tri sindikalne organizacije se bodo danes ponovno sestale, da bi podrobneje proučili splošen položaj tekstilne industrije na Goriškem in se dogovorili za primerne ukrepe. Menični protesti na Goriškem Brž pohitite in izročite svo-ja pisemčka s prošnjami in željami kozmonavtu, ki jih bo s poštno raketo prinesel Miklavžu, časa imate samo še nekaj ur. Na svidenje v Uiaiki kn\igAi*U TRST — Ulica sv. FrančUka 20 - Tel 61-792 Goriški gasilci, okrog 50 po številu, so šil ■ protestnimi transparenti včeraj okrog poldne po gorišklh ulicah, da M opozorili meščane na svojo stavko. Ustavili so se pred županstvom in poslali svojo dele- gacljo, id Jo Je sprejel goriški podžupan Na Goriškem so v prvi polovici preteklega oktobra zabeležili 338 meničnih protestov. Po občinah so ti takole porazdeljeni: Kopriva 1, Krmin 10, Dolenje 1, Foljan 6; Gorica 176, Gradiška 14, Gradež 36, Mariano 1, Medeja 1, Tržič 84, Mo-raro 2, Moša 1, Romans 5, Ronke 27, Za graj 4, San Canzian 4, šlo-vrenc piri Moši 1, San Pier 2, Šla-rancan 4, Turriaco 4 in Villesse 4. Nobene protestinane menice ni v treh slovenskih občinah, na seznamu pa najdemo tudi nekaj sloven skih priimkov v goriški občini. V glavnem gre tudi tokrat za menice z manjšimi vsotami, najdemo pa tudi nekaj izjem, predvsem iz vrst trgovcev. Nekemu goriškemu trgovcu, čigar ime beležimo že več me secev v tem biltenu, so protestirali kar 29 menic v skupni vrednosti skoro trdi milijonov lir. Neki družbi v Ronkah so protestirali dve me niči v skupni vrednosti dveh milijonov lir, neki družbi v Tržiču pa dve menici v skupni vrednosti enega milijona in pol lir. V glavnem beležimo v biltenih trgovinske zbornice, ki izhajajo petnajstdnevno in v katerih so objavljeni seznami protestiranji menic, vedno ena ki ista imena. Zadovoljivo pa je za nas to, da se ta »bolezen* le malokrat dotika ljudi v slovenskih vaseh. Miklavževanje v Štandrežu Prosvetno društvo Oton Župančič v Štandrežu, ki je prejšnji mesec uspešno zaključilo tečaj za mlade šahiste ter z njim pokazalo veliko pozornost do naših malčkov, je se daj sprožilo novo pobudo. Danes 5. t. m., na predvečer Miklavževega praznika, bodo povabili v Štin-drež sv. Miklavža. Vendar se tokrat ne bo oglasil samo v prosvetni dvorani in tam razdeljeval darove, ampak bo obiskal otroke kar na njihovih domovih ter jih obdaril z bolj ali man, bogatimi darovi, kar bo seveda od visno tudi od njihove pridnosti. Miklavžev obhod se bo začel ob mraku, saj bo pred njim kar preče; poti. Prijave in darove v ta namen sprejemajo na sedežu društva. Priporočamo, naj prizadeti ne čakajo zadnjega trenutka, Vesti iz Sovodenj Dražbo drv bo imela občinska uprava v nedeljo, 6. decembra, in gicer v Rupi pri pokopališču ob 9. uri dopoldne, nato pa v Sovodnjah ob 10. uri »na produ*. Pobiranje davkov bo na županstvu v Sovodnjah v četrtek, 10. decembra od 8. do 12. ure. Kdor si hoče prihraniti pot v Gorico lahko plača zapadle obroke ob tej priliki. Natečaj za pokrajinske zdravnike V uradnem listu od 10. novembra je bil objavljen natečaj za 100 služ benih mest za pokrajinske zdravnike druge kategorije na poskuš-nji. Rok za vložitev prošenj zapade 9. decembra 1970. Podrobnejša informacije na pokrajinskem zdravstvenem uradu. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE v sodelovanju z USTANOVO EMAC ia Gorice Nadaljuje se razprodaja abonmajev za gledališko sezono 1970/71 v Gorici. Abonma sd lahko zagotovite do naslednje predstave pri Arturu Koshuti — Ulica Mameli 8, tel. 52-65 na sedežu Slovenske prosvetne zveze Ul. Malta 2, tel. 24-95 pri uredništvu Katoliškega glasa, Biva Plaezutta 18, tel. 31-77 Cene: RED A Družinski Mladinski Mr 2.800,-» 1.000,-» 1.300,- S tem se nudd možnost vsem tistim, ki si niso pravočasno poskrbeli abonmaja. Pritožba na kavcijsko sodišče zaradi mleka Okrajni sodnik v Tržiču je včeraj obsodil 60-letnega kmeta Antonia Colombia iz Ronk, Ulica Brigata Macerata 10, na plačilo globe 30.000 lir, ker da je prodajal posneto mleko. Po drugi strani pa ga je oprostil zaradi prodaje kislega mleka kot pristnega. Obtoženčev zagovornik je proti razsodbi vložil priziv na kasacijsko sodišče z utemeljitvijo, da sodnik ni imel pravnih dokazov za obsodbo. Kraja dveh vozil V noči od 2. na 3. december so v Gorici neznanci ukradli dva večja avtomobila, od katerih so doslej našli samo enega. Neznanci so obe vozili odprli s silo ter ju odpeljali navzlic varnostnim napravam, ki sta blokirali volan. Prvi oškodovanec je 37-letni Enoc Verdelotto iz Marburga v Zahod ni Nemčiji ki je prišel na obisk k prijateljem. Voz znamke BMW so mu odpeljali s trga pred župan stvom. Isto noč so odpeljali tudi giulio 1750, ki je bila parkirana v Ulici Dante in je bila last 50-letnega Luigija Rizzija. Miklavževanje v Gabrjah Tudi Prosvetno društvo »Skala* v Gabrjah priredi danes v soboto VERDI: 17.00 «11 prete sposato«, L. Buzzanca in Rosanna Podestk, i-talijanski barvna film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO: 17.15—22.00 «Waterloo», R. Steiger in C. Plummer; kine-maskopski film v barvah. MODERNISSIMO: 16.45—22.00 «1 magndfici 3», U. Tognaazi in R. Vianello; italijanski film v barvah. V1TTORIA: 17.15—21.30 «11 bučo nella pareiteu, A. Stewart in T. Beeck; nemški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE: 17.00—21.30 «Angeli senza par&dlsoa, R. Power in Al Bano; italijanski film v barvah. Tržič AZZURRO: 17.00 «Waterloo», R. Steager, O. VVelles in S. Plummer, Cinemascope v barvah. ENCELSIOR: 16.00: «Tora, tora, tora, tora«, Henry Fonda, Cinemascope v barvah. PRINCIPE: 16.30 «Tnstana una passione morbosa«, S. Deneue in Franco Nero, cinemasocpe v barvah S. MICHELE: 18.30 «1 due vlgUU, Franco Franchi in C. Ingrassia. Aova t, oriea SOČA: «Bil je nekoč divji zakon«, ameriško-italijanska barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA: «Dnevi Jeze«, italijanski barvna film — ob 18. in 20. DESKLE; «V vrtincu nemira«, italijanska barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: «Komisar X«, italijansko-kanadski barvni film — ob 19.30. KANAL: »Tetovirani«, franooški barvni film — ob 19.30. PRVACINA: Prosto. RENČE: «Barbarella», francosiko- itaiijamsikl barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan in pomočil dežurna lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Dr. Rismondo v Ulici Tozzi 52, tel. 72-701. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta ovetti-čama MICHELI FERDINANDO, Ul. XXIV Maggio 22, tel. 23-38. PO SKLEPU AMERIŠKEGA SENATA Finančne težave nadzvočnih letal Bo ameriški sklep koristil letalu «concorde»? WASHINGTONt 4. - Vtem ko si danes v vodilnih krogih mogočnega ameriškega podjHja Boeing kdo puli lase, si kak njegov kolega v Toulousu ali v Bri-sitolu mane roke. Zakaj? Gre za stotine, celo za tisoče milijard lir. Včeraj so namreč v ameriškem senatu z 52 glasovi proti 41 odklonili državno finančno pomoč podjetju Boeing za gradijo letala s trikratno zvočno brzino »SST*. Zaradi tega bo zadeva ameriškega nadzvočnega velikana otežko-čena, Angleži in Francozi, ki družno gradijo svojo cconcorde* pa bodo dobili nekoliko več upa, da njihovi milijoni, da njihove milijarde niso šle pozlu. Gre za velikanske načrte, pri katerih je vredno se ustaviti. Že pred 'leti so se Američani lotili načrtov za gradnjo nadzvočnega letala za civilno rabo. V ameriški konkurenci je s svojim načrtom prodrlo podjetje Boeing, ki je pridobilo tedanjega predsednika Ken-nedyja, da se je odločil za »načrt SST*. Podjetje je dalo na razpolago svoja finančna sredstva, država pa je morala dajati svoj prispevek, kot ga daje za vsa podobna velika dela. In tako je šlo iz leta v leto, ko je država prispevala svoj delež družbi. Medtem pa so prišle na vrsto ovire, ki bd si jih pred leti ne bili mogli zamisliti. Ne le to, da ta načrt zelo veliko stane, saj gre za gradnjo prototipe letala, ki bi sprejel na krov 350 potnikov in bi dosegel brzino 2 900 kilometrov na uro, to se pravi z malo manj kot trikratno brzino zvoka. Za gradnjo prototipa takšnega letala ni dovolj milijarda dolarjev. Medtem pa so se v določenih ameriških tangih zavedli, da se bo človek, če bo nadaljeval po poti sedanje mehanizacije in motorizacije* zadušil, kajti izpušne cevi milijonov avtomobilov, dimniki tovarn in motorji reakcijskih letal oddajajo v zrak toliko dima in plinov, da se bo okoli Zemlje ustvaril pas plinov, ki bo zadušil življenje na Zemlji. Za reakcijska letala, posebno velika, pa je znano, da njihovi motorji požrejo toliko zraka, da spravljajo v nevarnost prirod-no ravnotežje. Računi so povedali, da bi štirje reakcijski motorji ameriškega načrtovanega letala «SST» porabili toliko ozona, da bi se na Zemlji beležil pravi val rakastih obolenj, in sicer kožnega raka. Na osnovi teh dovolj resnih opozoril je, kot smo že rekli, ameriški senat odklonil podporo 290 milijonov dolarjev, to se pravi 140 milijard lir, ki bi jih morala ameriška vla; da dati za nadaljevanje del pri «načrtu SST», to se pravi pri nadaljevanju gradnje bodočega ameriškega nadzvočnega letala za civilni promet. Samo ob siebi je razumljivo, da so pri podjetju Boeing ob tem kar obstali. Še več, minister za promet John Volpe je v zvezi s tem rekel, da bi senat mogel pripraviti s svojim sklepom ZDA do tega, da izgubijo svoje prvenstvo v civilnem letalstvu, tiskovni predstavnik Bele hiše Ronald Ziegler pa je dodal, da bo Nixcnova uprava zahtevala nove sklade, kajti predsednik Nixon msni, da ZDA ne smejo postati drugorazredna sila na področju letalstva. Ziegler je tudi dodal, da Nixon ponovno proučuje zadevo, vendar da doslej še ni nič sklenjenega glede tega, ali naj prihodnji mesec ponovno predloži kongresu načrt za nove sklade v ta namen. Opazovalci pa menijo, da je razlika v glasovih v senatu prevelika, da bi se mogle odstraniti težave v zvezi s finančno pomočjo, ki bi jo morala vlada dati družbi. Družba je doslej porabila v ta namen 700 milijonov dolarjev, to se pravi 450 milijard lir in proračun govori, da bo potrebnih v celoti ena milijarda 600 milijonov dolarjev, to se pravi tisoč milijard lir. To pa bo zadoščalo le do trenutka, ko bo letalo »SST* vzletelo, ko bo namreč dokončan prvi prototip letala, ki bi poletelo konec leta 1972, če bi vmes ne prišlo do motenj tehničnega ali finančnega značaja, o čemer je sedaj govor. Ko se je že pred davnim govorilo o tem letalu, ko se je v Beli hiši odločalo o tem, ali naj se lotijo gradnje letala z dvojno ali s trojno zvočno brzino in da naj se lega loti podjetje Boeing ali kako drugo veliko ameriško podjetje, je bilo ugotovljeno, da je Amerika zaostala za načrtom «concorde» in da bi bilo zato primerneje opredeliti se za letalo s trikratno zvočno brzino. Hkrati je bilo tudi rečeno, da bo to letalo stopilo v promet leta 1978. To je bilo vsaj načelno sklenjeno še za časa Ken-nedyja. Toda od tedaj je že cela vrsta let in medtem sta se na konkurenčnem nebu že konkretno pojavili dve letali: že omenjeno an-glo francosko letalo «concorde» in še sovjetski «TU — 144». Vtem ko se je za »Concorde* vedelo, da gre za civilno letalo z dvojno zvočno brzino, da bo to letalo nared leta 1974, so Sovjeti, po svoji navadi, na tiho pripravljali svoje presenečenje in njihov »TU — i44» je še pred letalom »Concorde* poletel in je sedaj že skoraj nared. Ob teh dveh letalih je postalo porajanje ameriškega nadzvočnega letala nekoliko težje, vendar ni francosko-angleška ter sovjetska konkurenca tista, ta naj bi pre-strigla peruti ameriškemu letalu, pač pa so zavrli nadaljnja dela ljudje, ki se pri odločanju ne ozirajo na konkurenco, pač na sam obstoj človeka na Zemlji, v kon- Mamutsko letalo «boeing 2707» ali letalo, ki ga gradijo v okviru »načrta SST* in o katerem je sedaj spregovoril tudi ameriški senat, ki je rekel, da ne da 290 milijonov dolarjev, kolikor bi morala vlada prispevati družbi pri gradnji največjega in najhitrejšega potniškega letala na svetu. Letalo bi sprejelo na krov 350 potnikov in bi letelo s trikratno zvočno brzino. Senat je denar odpovedal, kajti letalo bi porabilo preveč zraka in preveč okuževalo ozračje. aiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 'iiiMiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiMiiiiitiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiiiii'im | NOVOST NA KNJIŽNI F >0LICI Prva knjiga zbirke Zgodovina človeštva Delo obsega obdobje od 1200 do 500 let p. Kr. kretnem primeru na čist ali kolikor toliko čist zrak. Logično je, da s tem še ni bila izrečena zadnja beseda. Marsikateri načrt je ob eni prepovedi našel stranska vrata in nadaljeval svojo pot. Verjetno je, da se bodo tudi sedaj našla druga sredstva, druge možnosti, posebno zato, ker je podjetje Boeing že zagrozilo z odpustitvijo 30 tisoč delavcev in ker je Nixon pritisnil na zelo občutljiv «gumb», namreč na ohranitev ameriškega prestiža v civilnem letalstvu. Da bi podjetje Boeing še bolj pritisnilo na ameriške politične kroge, je sedaj skrčilo tudi proizvodnjo svojega velikega letala «jumbo jet* in namesto sedem jih izdelajo po pet na mesec. Prej smo rekli, da si ob sklepu ameriškega senata kdo mane roke v Toulousu in v Bristolu. Gre namreč za ljudi, ki gradijo francosko-britansko letalo «concorde». To letalo, ki že preizkuša svoje moči in ki je že prebilo prvi zvočni zid, je tudi v nevarnosti. Letalo «ccncorde» bi moralo priti v redni letalski promet 1. 1974. Doslej sta vzletela tako francoski kot britanski prototip, v gradnji sta nadaljnja dva prototipa. Toda gradnja, ki se je začela leta 1962, če upoštevamo tudi izdelovanje načrtov, postaja vedno bolj draga, celo predraga in če je bil bivši predsednik britanske vlade Wilson že besen nad stroški letala, 760 milijonov funtov šterlingov, so v vrhovih sedanje vlade odločeni, da ne dajo več denarja, kajti proračun za letalo se je povzpel že na 825 milijonov funtov šterlingov, torej 1650 milijard lir, kar je veliko, mnogo preveč. Ta vsota pa postane še večja v trenutku, ko je kazalo, da letalu «concorde» ne bo konkuriral samo sovjetski TU-144», s katerim v začetku niso računali, pač pa tudi letalo «SST», ta so ga začeli graditi z nekolikš-no zamudo na oni strani Atlantika, ki pa bi imelo prednost, da bi ne letelo z brzino 2.000 km, pač pa z brzino malo manj kot 3.000 hm na uro. Ker pa je sedaj prišlo do težav pri podjetju Boeing, je možno da bodo v Parizu in Londonu ponovno razmislili, ali bi ne bilo pametno k že dodeljenim in porabljenim sredstvom dodati še tisto, kar manjka in imeti letalo čimprej nared, tako da se bodo stroški izplačali, kajti v nasprotnem primeru bodo Američani medtem sedanjo krijso »preboleli* in prišli na svetovno tržišče s svojim novim «SST», za katerega so se že zanimale številne Jetalske družbe. --------------------- --rt1?1' Kratke zanimivosti PALERMO, 4. — Na zavodu za aeronavtiko na univerzi v Palermu, ki ga vodi prof. Ennio Mattioli, so začeli z drugo fazo načrta, ki predvideva gradnjo posebnega enotirnega vlaka, kot je tisti že znani iz Tokia v O-sako, ki bi mogel prevažati v vsakem vagonu kakih 100 oseb in ni potoval s hitrostjo od 400 do 450 km na uro. Italijanski strokovnjaki so že izvršili prve poskuse in zgradili v velikosti 1:50 model, po kate-tem so izvedli številne koristne ugotovitve. Seveda se za te poskuse zanima državna železnica, ki .je dala na razpolago razisko valcem tudi nekaj svojih tehnikov in material. L druge strani je odbomištvo za ekonomski razvoj Sicilije odredilo za ta načrt kar 200 milijonov. Karakteristike novega prevoznega sredstva so dvojne priprave za vožnjo in nizko težišče, ki o-mogoča stabilnost prevoznega sredstva pri veliki hitrosti. * # • NEW YORK, 4. - Genetika je danes na isti razvojni stopnji, kot je bila nuklearna fizika v letih 1938 in 1939, to je pred a-tomsko bombo. To pomeni, da se tej vedi najavljajo velika, to -da tudi zaskrbljujoča odkritja. To trdi skupina izvedencev, ki so se zbrali' v Washingtonu, da bi na zasedanju proučili dedne bolezni in vpliv ambientalne preutrujenosti na gene, ta prenašajo pozitivne in negativne lastnosti posameznika od ene generacije na drugo. Ti strokovnjaki so ugotovili, da je sicer stvar bodočnosti, vendar bo mogoče, v prihodnosti spreminjati gene. To pomeni, da bo do mogli celo »križati* gene več oseb, da bi na primer dobili o-sebo, ki bo nagnjena k posebnim fizičnim dejavnostim. Seveda je to nesprejemljiva hipoteza, ki lahko privede do strahotnih posledic. Kar se tiče dednih bolehni, jih obstaja sedaj približno 2000. To so tiste bolezni, ta se prenašajo od deda na očeta in od očeta na sina po genih. IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIimiHIIMIIIIIHillllillllllllllllinillllllllllllllllllN Neki postavni uspeh bo poživil poslovno življenje. Ne zapirajte se vase. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Veliko boste tvegali in tudi veliko zaslužili. Zadoščenje v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaše ideje so sicer dobre, ne bodo pa sprejete. Zelo prijetno presenečenje čustvenega značaja. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Težko boste popravili napako, za katero ne boste mogli zvračati krivdo na druge. Nesporazum v družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Kmalu se vam bodo vrata odprla, toda s tujo pomočjo. Po nepotrebnem boste razkrili neke svoje tajnosti. OB ANKETI DRUŽBE «ESS0» Problem proučevanja znanosti na šolah Nepripravljeni profesorji in neustrezni učbeniki * Velik napredek pri vodilnih tečajih, ki pa jih je premalo Z ugotovitvijo, da ne daje italijanska šola sivojim učencem od srednje šole do univerze pravilne modeme znanstvene priprave, bd si morda mogli odgovoriti na vprašanja kot so: Zakaj italijanska farmacevtska industrija ne proizvede skoraj nič novega na znanstvenem področju? Zakaj v Italiji ne vedo, komu bi poverili nadzorstvo nad onesnaženjem anv bienta, nad uporabo sredstev proti mrčesu in nad svovmi v jedeh, ki so zdravju škodljiva? Zakaj tudi najlažjih kliničnih analiz ne izvedejo natančno? Lahko bi odgovor, ki smo ga povedali na začetku, podprli celo s podatki. Na italijanskih šolah so namreč uvedli raziskavo, ki je trajala dve leti. Pobudnica te ankete je bila družba Esso, ta je nato ugotovitve o poučevanju znanstvenih predmetov na italijanskih srednjih šolah, strnila v knjigo, ki so jo izdali v Bologni. Za tako pomanjkljivo poučevanje so vzroki številni. Predvsem posvečajo v šotah premalo tedenskih ur znanstvenim predme- Da najprej oživimo podatke o edinstveni izdaji, ki nosi naslov ZGODOVINA ČLOVEŠTVA in jo je zasnoval ter jo še vodi Organizacija združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo — U-NESCO. UNESCO je torej po zadnji vojni dal pobudo, naj zgodovinarji vsega sveta pripravijo edicijo, ki bi kot zgodovina resnično vsega človeštva prikazala predvsem razvoj kulture in znanosti. Nova zgodovina naj bi bila sinteza prizadevanj vseh znanstvenikov, ki se ukvarjajo s posameznimi obdobji in problemi človeške zgodovine, prikazala pa naj bi tudi istočasen razvoj vsega Sveta ter preteklost kot skladno celoto. Vse- dosedanje obče zgodovine so poudarjale predvsem politične, gospodarske in vojaške faktorje, nova zgodovina pa naj bi se omejila na prikaz razvoja človeške kulture in znanosti. Tako je prišlo do večjih sestankov znanstvenikov, prišlo je do prvih razprav, uvodnih študij, do imenovanja mednarodne komisije in sestave uredniških odborov. Določeni so bili avtorji za obdelavo posameznih tem, ti pa so si zagotovili sodelovanje znanstvenikov najrazličnejših držav po svetu. Zato se tudi gradivo za vsako knjigo pošilja vsem nacionalnim komisijam Unesca in zgodovinarjem vseh držav, soudeleženih pri tej edinstveni akciji, da dajejo svoje pripombe, ki jih nato avtorji upoštevajo bodisi v tekstu ali pa vsaj v pripombah. Tako je torej začela nastajati Zgodovina človeštva, ki naj bi obsegala skupaj petnajst knjig. Originalna izdaja še ni zaključena. Slovenska izdaja tega dela pa je šele na začetku. Doslej sta izšli dve knjigi, ki sestavljata prvi del. Prva knjiga je bila posvečena PRAZGODOVINI, druga pa je nosila naslov ZAČETKI CIVILIZACIJE. Pravkar pa je Državna založba Slovenije, ki posreduje slovenskim bralcem to mednarodno publikacijo, izdala tretjo knjigo, posvečeno STAREMU SVETU. Knjiga nosi naslov STARI SVET, je pa šele prva od treh knjig, ki bodo obravnavale to temo, pač po obdobjih: od 1200 pred našim štetjem do leta 500, od leta 500 do začetka našega štetja in od začetka našega štetja do leta 500 po našem štetju. Te knjige so bile napovedane že za preteklo leto, zamuda pa je deloma opravičljiva tudi zaradi avtorizacije prevodov, saj zahteva UNESCO vsa garancijo za kvaliteto in popolnost prevodov. Zdaj imamo torej prvo od treh knjih, ki obravnavajo STARI SVET v slovenskem prevodu (Janko Moder in Boris Verbič) v okusni opremi (Nadja Furlan) na našem knjižnem trgu. Avtor dela je že pokojni italijanski zgodovinar Luigi Pareti, ki je to zgodovino pripravil s svo- jima sodelavcema Paolom Brez-zijem in Lucianom Petechom. Prva knjiga zgodovine o starem svetu ima poleg uvodov k izdaji in sami knjigi najprej predgovor avtorjev, ki nekako v o-pravičilo opozarjajo rta koncept dela, ki jim je bil dan od drugih načrtovalcev izdaje in pa na to, da knjiga predstavlja sintezo ter da je namenjena splošni informaciji. Sledi šest delov knjige, ki obravnava sicer šele prvo obdobje, čas od leta 1200 do 500 pred našim štetjem. V prvem poglavju je splošen zgodovinski oris, v katerem so prikazani najpomembnejši dogodki obdelanega obdobja. V tistem času so nastale velike državne tvorbe ob Nilu, Evfratu in Tigrisu, v Sredozemlju pa so bili Grki, ki so bili v gospodarskem, političnem in kulturnem pogledu med vodilnimi. Za njimi je začela naraščati moč italskih ljudstev, obenem pa moč konkurenčne Kartagine. Na Daljnem vzhodu je nastajala Japonska, Kitajska je že obstajala. Po tem pregledu sledi drugi del knjige, ki obravnava razvoj jezikov in sistemov pisave. Tehnologija, trgovina, znanost, to je naslov tretjega poglavja. Obravnavane so najrazličnejše tehnike, poljedelstvo, razne obrti, promet, trgovina, denarstvo, prikazan je razvoj znanosti astronomije, matematike, medicine. V četrtem delu knjige obravnava avtor politične organizacije in družbeno življenje, torej razvoj političnih organizacij, razvoj mest, suženjstvo, kaste, zakonodajo, u-stroj vojske itd. Nadaljnje poglavje je posvečeno religijam in razvoju filozofije, zadnje, sedmo poglavje pa literaturi in umetnosti sploh. Brez pridržka sinemo taki organizaciji kot je UNESCO in tolikemu številu strokovnjakov, kot jih sodeluje pri teh izdajah, povsem zaupati. Seveda bodo lahko tudi slovenski zgodovinarji izrekli svoje pridržke tudi k tej knjigi. Ko beležimo izid nove knjige v Zgodovini človeštva pa seveda ne moremo prezreti pomembnosti te izdaje, ki nam prvič v zgodovini človeštva, daje za ves svet pregledno zgodovino, napisano od strokovnjakov vsega sveta. Sicer pa lahko ugotovimo da je knjiga, ki jo imamo sedaj pred seboj, pisana zelo poljudno, vsakomur razumljivo in jasno, precej strnjeno in zato tudi zelo pregledno. Knjiga ne vsebuje daljših in bolj poglobljenih traktatov in je njen značaj v resnici predvsem informativen. Je pa dovolj izčrpen, da daje vsakemu vpogled u obravnavano problematiko. Lahko rečemo, da je to v resnici zanimivo in poučno delo. Škoda le, da nista istočasno izšli še ostali dve knjigi in bojimo se, da se bo njun izid zavlekel. Sl. Ru. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vsi prejšnji spori se bodo ugladiii, tako da boste naravnost prerojeni. Neka oseba vam utegne pomagati uresničiti star načrt BIK (od 21.4. do 20.5.) Več poguma v poslovnem življenju, ki za-čenja šepati. Majhno razočaranje, ki ste mu pa sami krivi. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Odlične priložnosti, ki pa bodo ostale neizkoriščene. Čustveni izlivi neke osebe niso iskreni. RAK (od 23.6. do 22.7.) Posredo vati boste morali v neki zelo zaple teni zadevi. Bodite čimbolj potrpežljivi z osebo, ki vas ima rada. HOROSKOP LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaši finančni posli ne temeljijo na preveč trdni osnovi. Postavite se po robu kapricam neke osebe. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Več realnosti, da ne boste zabredli v težave. Reševati bo6te morali družinsko prijateljstvo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Podpora drugih še nd končna rešitev. Izobigajte se površnim čustvenim nagibom. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) NATEČAJ ZA AREZZO ZE RAZPISAN Pravilnik je ostal kakor že vrsto let Tekmovanje v petih kategorijah z ustreznimi nagradami Čeprav smo še bliže preteklemu kot pa prihodnjemu mednarodnemu pevskemu tekmovanju v Arezzu, je organizator tega mednarodnega zborovskega festivala »Associazione Arniči della Musiča* iz Arezza že objavil pravilnik tekmovanja za prihodnje leto, ko bo festival v dneh od 25. do 29. avgusta. Osnovna zahteva za nastop na polifcnskem tekmovanju «Guido D’Arezzo» je ta, da sestavljajo nastopajoči zbor izključno pevci — diletanti. Logično je, da to ne velja za pevovodjo, kajti kako bi mogel pevovodja — diletant pripraviti zbor za koncertno prireditev, kakršna je v Aiezzu. V Arezzu nastopajo različni zbori in sicer v prvi kategoriji mešani zbori, ki štejejo najmanj 24 in največ 40 pevcev. V drugi kategoriji so moški zbori, ki morajo šteti najmanj 12, največ pa 20 pevcev. Za tretjo kategorijo pridejo v poštev ženski zbori v enaki sestavi kakor zgoraj navedeni moški zbori. V četrto kategorijo spadajo mladinski in otroški zbori, ki smejo imeti najmanj 15 in največ 30 pevcev. Končno je še peta kategorija ali mešanih zborov z najmanj 20 in največ 40 pevca ali pa moških oziroma ženskih zborov z najmanj 12 in največ 20 pevci. Kakor vedno, se morajo zbori, ki nameravajo nastopiti, pripraviti v obveznem in v poljudnem programu. V prvi kategoriji bo tokrat obvezna Adriana Banchie-rija 4-glasni motet «J ubila te Deot, nato sledi skladba po prosti izbiri, ta pa mora biti vendarle izvirna zborovska skladba za najmanj štiri glasove. Gornji dve skladbi spadata v izločilno tekmovanje, za finalno tekmovanje pa je obvezna štiriglasna skladba Hansa Haselboecka rErschienen ist der herrlich Tag», dočim pride v poštev kot pesem, ki si jo zbor sam izbere, izvirna polifonska zborovska skladba za štiri ali več glasov, vendar mora biti skladba od druge polovice preteklega stoletja dalje. V drugi kategoriji, to se pravi mošta zbor z najmanj 12 ali največ 20 pevci, bo moral zapeti obvezno triglasno skladbo Pier-luigija da Palestrine željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 16.10 Operetni odlomki; 17.00 Znani pevci; 17.20 Lepo pisanje; 17.30 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nepozabne melodije: 19.10 Po društvih in krožkih; 19.20 Zbor RTV Ljubljana; 19.40 Jazz; 20.00 šport; 20.50 Mladinska igra; 21.10 Orkestralna glasba; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Knjižne novosti; 16.00 Koncert; 16.35 Deželni avtorji; 18.45 Zborovsko pot je. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 9.00 Pesmi iz Furianije; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 11.00 Plošče Durium; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in popevke: 12.00 in 12.45 Glasba po željah: 14.15 Lahka glasba: 15.30 V ritmu z mladimi: 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; L7.10 Vaši pevci, vaše melodije: 17.30 Parada orkestrov; 18.00 Izbrali ste; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 SOBOTA, 5. DECEMBRA 1970 Franca Valeri; 15.35 Znanstvena oddaja; 16.30 Filmska glasba; 17.10 Veliki variete; 19.00 Baletna kronika; 19.30 Luna park; 20.20 Jazz; 21.05 Koncert; 22.10 Sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Porodila; 8.40 Protagonisti: violinist Z. Fran-cescatti; 9.00 Spored za odrasle; 9.35 Strnjena komedija; 10.35 Spored z G. Bramierijem; 11.35 Zborovsko petje; 12.35 Alto gradi-mento; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Juke box; 15.15 Sobota je tu; 17.35 Izžrebanje loterije; 18.00 Glasbeni aperitiv; 19.00 Spored s S. Pam-panini; 20.10 Radijska igra; 21.00 Canzonissima 70. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Baletna glasba; 12.20 Italijanska instrumentalna glasba; 13.00 Medigra; 13.45 Koncert; 16.15 Klavirske skladbe; 17.20 Šostakovič: 17.40 Glasba izven sporeda; 18.45 Gledališke novosti; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Simfonični koncert; 22.25 Radijska priredba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Čajkovski; 9.30 Od gotike do baroka; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.10 I. Albeniz; 10.20 Vzporedna glasba; 11.00 Medigra; 12.20 Mozart; 12.30 Simfonične skladbe; 14.15 Komorna glasba; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja: 9.05 Pioninski tednik; 9.35 Lahka glasba; 10.15 Pri vas doma: 12.10 Mozart; 12.30 Kme- «Bitka na Neretvi)) prispela v Moskvo MOSKVA, 4. - Potem ko F jugoslovanski film »Bitka na retvi* obšel že malone pol s\.' je končno prišel tudi v zvezo. Njegova moskovska P miera, ki je bila dejansko 44. zapovrstna premiera, F 27. novembra v enem najbolj moskovskih kinematografov, miera je bila svečana in F . la hkrati organizirana v P° stitev jugoslovanskega drzavneg praznika. Premieri v Moskvi prisostvovali režiser filma Ve Bulajič, nadalje še umetnija umetnice Milena Dravi?, Lp ca Šamardžič, Dragomir * elrr Fabijan Švagovič in drugi, činstvo in gosti, ki so prisn prireditev, so z navdušenjem P"j zdravili jugoslovanske umetni* in goste in tudi sovjetska o® nika Sergeja Bondarčuka in ga Vilova, ki tudi igrata dve P" membni vlogi v «Bitki na retvi*. ... Naslednji dan. 28. novec®** so «Bitko na Neretvi* prvič UP zorili tudi v Volgogradu, jo pravi v bivšem Stalingrad*! tudi tu je svečani premieri P sostvovalo nekaj jugoslovanss gostov. . Ko smo v začetku rekli, da F «Bitka na Neretvi* končno P0®*, tudi v Sovjetsko zvezo, smo ® slili s tem reči. da bi bila ® vjetska zveza mogla nabaviti jugoslovanski partizanski fil® jh di prej, kot je to storilo ka* 40 drugih drž^v. Toda z strani je tudi res, da sovjeti*" distribucijska mreža računa, bo »Bitko na Neretvi* gledalo n ‘ manj 60 milijonov sovjetskih *F di, to se pravi, da si bo ta * , velik jugoslovanski film °2*. vsak četrti sovjetski državl.1®*’ kajti zvedelo se je, da je prip*"^. Ijeni h že 2000 kopij filma, ki F bodo razposlali po vsej Sovjets zvezi. Še več, sovjetska komis, za tuje filme pri sovjetskem ® žavnem odboru za kinematog* fijo, ta ocenjuje in razvršča ® kupljene filme v štiri katego™’ je v letošnjem letu uvrstilla prvo, najvišjo kategorijo le ? filma in to sta Viscontijev n »Somrak bogov* in Bulajičev f'1 »Bitka na Neretvi*. Film »Bitka na Neretvi* i® v preteklih dneh prišel tudi v va šavo. 30. novembra zvečer ®” «Bitko na Neretvi* predvajati varšavskem kinematografu pa*. Tudi tej predstavi je P*?.® stvovalo več jugoslovanskih }im skih umetnikov, med katerimi s bila tudi Bulajič in Rozman, činstvo, ki je napolnilo dv0.ra^a! .je zelo toplo pozdravilo tudi H rodnega heroja Stevo Opa® ki je, kot je zgodovinsko a°K zano, prvi prekoračil Neretvo P“ zrušenju mostu. Svečani premieri v Varšavi F prisostvovalo tudi več potiskih . šokih funkcionarjev, kot na P* mer maršal Sejma J. K* v. j. de, pomočnik obrambnega ®®j. stra general Urbanovvicz. nam6** nik načelnika odseka za kultu pri centralnem komiteju P?1-1®^ delavske stranke Sičevski drugi. BEOGRAD, 4. - V Jugoeh*^ so objavili antologijo šiptai'®* , pesnikov v italijanskem Prev’tetL Prevod je oskrbel Giacomo Sc®7^ Delo obsega enajst najbolj sodobnih pesnikov albanske e®*, ne skupine v Jugoslaviji. V u , du k antologiji je opisan raZJL te skupnosti od nastanka do nes, tako da nove pesnike po®® lja v zgodovinsko literaren tekst. nF tjijski nasveti; 12.40 Na obisku studiu 14; 13.30 Priporočajo va*?t 14.10 Glasbena pravljica; f4: Igramo za vas; 15.30 Glasbeni * bermezzo; 15.40 Poje tenorist seppe di Stefano; 16.40 Dobi®" se ob isti uri; 17.10 Gremo v , no; 17.50 Nino Robič; 18.15 R>®£ Savin: balet »Čajna punčka*; l8’. S knjižnega trga; 19.00 Lahko u?~ otroci!; 19.15 Ansambel Štirje k vači; 20.00 Zabavna radijska 21.15 Panorama zabavne ! 22.15 Oddaja za naše izselj«*®®! 23.05 S pesmijo in plesom v 00 teden. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; Film; 13.30 Dnevnik; 17.00 Sp? red za najmlajše; 17.30 Dne®*? in izžrebanje loterije; 17.45 daja za otroke; 18.40 Kultu**® oddaja; 19.10 Sedem dni v P®"?« mentu; 19.35 Nabožna oddaja; Športni dnevnik in kronike; 20'j!, Dnevnik; 21.00 Canzonissima 7 ’ 22.30 Stan Laurel in Oliver H8*” dy; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Tisoč en večer — risanke; 22.25 «Sh<®* dan, squadra otnicddi*; 23.25 dem dni v parlamentu. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.15 Poročila; 9.35 Tv v šoti; 11.00 Osn. splošne brazbe; 11.30 Oddaja za prosvetne delavce; 16.55 Obzornik; l^v Po domače; 17.20 «Ivanhoe», a0*-film; 17.45 in 18.40 Drž. prt«*; stvo v košarki, Beograd:Zad«*' 19.20 Po poti Slovenske državo^ sti; 20.35 Rodovnik, zabavno-gl*®-bena oddaja; 21.40 «Svet v ks®" rem živimo*, film; 22.05 (iN«P1®' magijivl», ser. film; ŠPORT ŠPORT ŠPORT ZA SREČANJE Z IRSKO je Ne- rta, sko re- že bila šib re- bi ča- so jko in bi* >a, )b na jo- ke st- le* 10' [e* a, ri- se in ■i- ih s i* y a i* h e a a - ^ ponedeljek seznam ubranih nogometašev banski reprezentanti so včeraj opravili le lažji trening 4. — Člani italijanske ^^ntanee, ld so zbrani v Co-^anu, kjer se pripravljajo na mednarodno nogometno sre 2* z Irsko, veljavno za evropski narodov. so opravili danes le S ®ening. Po zdravniškem pre-C?*o igralci v zgodnjih popol-J®"1 urah odigrali krajšo nogo-2®° tekmo, razdeljeni na dve J" V prva go bili napadalci, v J® branilci. Manjkal .je le Ana-ki je prispel iz Madžarske J? fe nastopal skupno z Ju-:^°m) šele danes ob 20. uri. tekma je trajala pol ure ,.hipno je padlo 12 golov, od ka-2 so 10 dosegli napadalci. Be-? fe dal 2, Boninsegna 1, Dc .^nini 2, Mazzola 4, Rosato 2 Aati l. v, .fega, kar je bilo videti v teh J^jPotezah, bi lahko sklepali, da “dfeala italijanska reprezentan-bveljaviti proti Irski napadalno napad pa nai bi vodili Doto™11*’ Boninsegna in Prati. Se- 'tel Pa so to le domneve, saj ni (i,.lK s tem v zvezi Valcareggi iz-i)® hičesar. Povedal je le to, da vstavo reprezentance objavil v Tfeljek. J irencah medtem teko pripra-wa di tekmo, za katero vlada v in okolici veliko zanimanje, jjfeatorji pričakujejo, da bo-;jr.Vse tribune razprodane in bo jjj^aa stadionu nad 52 tisoč gle- * * * ^Janška nogometna reprezen-t^a «under 21» je danes odpoto IjZ 2 fetalom iz Rima na Poljsko. "•a> 46 b° v nedeljo pomerila z ik*0 Poljsko enajsterico v Wro-^ Italijansko moštvo šteje 18 BOKS C^>°N, 3. - Anglež Henry - r, ki je pred kratkim z zma-,lad Špancem Urtainom osvojil naslov težke boksarske ka J^fe bo branil svoj naslov preč ■iaj - C'm Jurgenom Blinom. Do še- ne vemo, kje bo srečanje. Nogomet na Goriškem ^tri Sovodfinjci Proti Libertasu Po -m Počitku prejšnjo nedeljo se Sovodenjci jutri zo,ct pred- U ““ dom c't• občinstvu, le-al-V5? tudi v preteklem tednu rej "'enirali in so v dobri 'orrni. th, ,*daj ni čas za obup gledal-f. m igralcev, glede na to, da j, Pioštvo zdrknilo na tretje me w lestvice. Vodi sicer res Pod-itJ: z 11 točkarm (Sovodnje jih Jj 9), toda Podgorci bodo ju jtefeivali in vodstvo bi morala Judoma prevzeti Juventina. ki ^trenutno 10 točk in je na dru-S mestu Znano je. da so letos precej enakovredna, zato (J*0 jutri pričakujemo proti Li- j. Tasu iz Koprive napeto tekmo. C t*110 tudi preteklo nede- -80 Podgorci izenačili v zad j minutah pra vproti Libertasu jg ^ner Sovodenj je izrazil svo-i, Prepričanje v pozitiven nastop ga moštva. Tudi v bodoče bi ekipa dati mnogo zadošče- k, a,syojim navijačem, če bodo le resno trenirali. Za jutrišnjo Pa je sklical naslednje igral lij' Tomazin, Mozetič, Batistič, Ma-|j’ S- Florenin, Čeme, Gruden, Thižman, P. Florenin. E. i Zavadlal, Franko, Kuzmin, Jotasdč. k/fedinci jutri ne bodo igrali. Nji-j0') tekmo so namreč prenesli na Irj 8. decembra ko bodo ob ' '#i nastopili v Krminu. SMUČANJE do 5. januarja prihodnjega leta. Tudi tokrat bo to tekmovanje veljavno za svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah. Prvega dne bo na sporedu veleslalom, drugega pa slalom. VODNO SMUČANJE _ FORLI, 4. — V nedeljo bodo smučarji na vodi forlijskega smučarskega kluba poskušali postavi na Comskem jezeru nekaj novih rekordov. Anna Maria Ravegnani, ki je že dve leti italijanska prvakinja bo poskušala postaviti nov svetovni rekord na progi 1 km z letečim startom. Poleg nje bo poskusil Gior-gio Ravegnani postaviti nov italijanski in evropski rekord v smučanju na eni smučki. Svetovni rekord v isti panogi bo poskusil podreti Avstralec Harry Luther. V MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTVIH Po sobotnem porazu v Miljah so Brežani zgubili prvo mesto Med mladinci je Gaja obdržala svoj odlični položaj na lestvici V treh prvenstvih sta bili v soboto in nedeljo zaposleni le dve naši enajsterici MLADINCI Gaja je v nedeljo na domačih tleh žela ponovno pomembno zmago. Gajevci so namreč po lepi igri gladko odpravili enajsterico Audaxa s 3:0. Nedeljska zmaga je zelo dobrodošla v taboru Gaje, kajti moštvo je tako trenutno na drugem mestu lestvice takoj za nedosegljivo Aurisino, ki ima 19 točk in je tudi v nedeljo dosegla gladko zmago s 3:0. Gajevci bodo jutri sprejeli v goste moštvo Union. Začetek tekme bo ob 10.30 na Padričah. Srečanje bo nedvomno zanimivo. Union bo namreč dal vse od sebe, da se bo oddolžil za grenki poraz (0:5), ki ga je doživel proti enajsterici Gipo Viani. Gajevci pa bodo hoteli nadaljevati vrsto zadovoljivih izidov iiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiituiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimuiiHiiiiiii V MOŠKI ODBOJKARSKI C LIGI START ŠK KRAS DREVI V PADOVI Zgoniško ekipo bo spremljalo večje število navijačev V otvoritvenem kolu moške odbojkarske C lige bodo drevi na sporedu prvi spopadi. V tem prvenstvu bo letos nastopala tudi šesterka zgo-niškega Krasa. Zgoničani, ki so novinci v tej ligi, se bodo v prvem kolu pomerili na tujih tleh z drugim novincem C lige, in sicer z Libertasom iz Padove. Obe šesterki se med seboj že poznata, saj sta se že srečali letos junija na kvalifikacijah v Ca-stelfrancu Venetu, ko so zmagali Padovanci z 2:0 (16:14, 16:14). Iz rezultata je razvidno, da sta bili moštvi zelo izenačeni in Kras je podlegel le zaradi utrujenosti, ker je tik pred tem odigral srečanje z Ignisom iz Rovereta. Slovenska šesterka ima torej s svojimi dreviš-njimi nasprotniki «odprt račun» in bo gotovo dala vse od sebe, da bi uklonila domačine. Predstavniki zgoniške občine se odpravljajo na pot z velikim zaupanjem v lastne sile in sposobnosti, saj so v preteklem tednu že enkrat dokazali, da so trenutno v odlični Tortni. Kljub odsotnosti Guština napad «belordečih» ni zgubil na udarni moči in bo tudi danes predstavljal najnevarnejše orožje Krasove-ga moštva. Krašovci so namreč postali po zadnjih pripravah hitri in temperamentni odbojkarji in ne bo imel z njimi noben nasprotnik lahkega dela. Naj navedemo le podat ke, da je prejšnjo soboto Kras z res odlično igro premagal Kanal s 3:1, medtem ko je v sredo tržaški prvoligaš ARC Li-nea premagal Kanal prav tako s 3:1, a s slabšo razliko v točkah. Kljub vsem tem pozitivnim ugotovitvam pa bi bilo seveda vsako podcenjevanje nasprotnika drevi neumestno. Če ne bodo v letošnjem prvenstvu C lige mladi odbojkarji Krasa odpovedali zaradi neizkušenosti. bi moral biti zanje vsak cilj 1. - 2. - Osmo tradkrio-smučarsko tekmovanje za *®to lkioni. hn na Pohoriu od 4. 5. — 6. - prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 X 1 1 1 2 1 2 1 2 1 X X 1 dosegljiv. Bodo prvega dosegli že drevi? Tekmo z ekipo Libertas Bassa-nello bo Kras odigral v športni palači v Padovi z začetkom ob 21.15. * * * Vodstvo športnega krožka Kras obvešča svoje igralce, člane in navijače, ki so se prijavili za izlet v Padovo, da bo odhod danes popoldne točno ob 15. uri iz Zgonika, iz Sa-leža pa ob 15.05. - bs - Na turnirju CRDA Tudi v drugi tekmi Polet premagal Breg POLET - BREG 3:0 Sinoči je openski POLET z lahkoto odpravil BREG v predprvenstvenem tekmovanju, ki ga organizira odbojkarska sekcija CRDA. Čisti rezultat 3:0 je dovolj zgovoren, saj je Polet od seta do seta boljšal svoj izkupiček: 16:14, 15:10, 15:9. 2ivčnost se je, morda, na obeh straneh odražala le v prvem setu, medtem ko je v drugem in tretjem igrala odločilno vlogo igra, tako v polju, kot v obrambi in napadu. Polet je bil dober v obrambi in v napadu, nasprotniki pa so bili v obrambi neodločni, njihov napad pa je le redkokdaj prišel do izraza. Čista zmaga torej za openske odbojkarje, ki so svojo dobro igro poKazali tudi v prejšnji tekmi z ACEGAT. Tekmo so sicer izgubili z rezultatom 3:2, vendar z najtesnejšim izidom v odločilnem setu 14:16. Če pri vsem tem upoštevamo, da se Polet bori s težavami, kdaj, kje in kako trenirati, tedaj smo lahko upravičeno z njegovo igro zadovoljni. Aurisina 10 9 1 0 Gaja 10 5 3 2 S. Giovanni 10 5 3 2 Triestina 10 4 4 2 G. Viani 9 4 3 2 Union 11 3 1 7 Edera 9 3 0 6 Audax 10 £ 1 7 Rosandra 9 0 2 7 NATEČAJ ŠT. 15 Arezzo - Reggina 1 Atalanta - Palermo 1X2 Bari - Monza 1 Brescia - Livorno 1 Casertana - Mantova 1 2 X Catanzaro - Massese 1 Modena - Ternana 1 Novara - Taranto 1 Perugia - Ccsena 1 Piša - Como 1X2 Genoa - Maceratese 1 Padova - Reggiana 1X2 Salernitana - Sorrento 1 in s tem ohraniti drugo mesto na lestvici. Gaja bo verjetno nastopila jutri z naslednjo postavo: Kante; Marc, Metlika; Stranščak, Sosič, Vrše; Čuk; Radešič, Grgič, Križmančič, Gojča. IZIDI 10. KOLA Aurisina — Rosandra 3:0 S. Giovanni — Edera n.o. Gaja —■ Audax 3:0 Union — G. Viani 0:5 Triestina je bila prosta. LESTVICA 30 6 19 12 4 13 21 15 13 20 7 12 18 7 11 5 31 7 10 18 6 10 24 5 6 20 2 JUTRIŠNJE KOLO Edera - G. Viani, Rosandra - Au-dax, Gaja - Union. POKAL PACCO Stanje v naraščajniškem prvenstvu za Pokal Pacco je še vedno nejasno. Najprej zaradi slabega vremena in blatnih igrišč in nato še zaradi nesporazumov je morala nogometna zveza odložiti več tekem. Jutri bo od obeh slovenskih ekip zaposleno le Primorje, ki bo na igrišču Vrdelske ceste 7 igralo proti moštvu Esperia Pio XII. Začetek tekme bo ob 13.15. ZAČETNIKI Žal so Brežani v odločilnem srečanju z Muggesano zamudili priložnost, da bi zasedli prvo mesto na lestvici. Breg je namreč v soboto klonil v Miljah z 1:3. Kljub temu porazu, pa se naši nogometaši lahko še uvrstijo v finalni del tega pr venstva. Seveda pa bodo morali že danes igrati kot znajo, da bodo u-krotili nevarne nasprotnike Liber- iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiitiiiniiiiiiig V boksarski welter kategoriji Backus premagal Napolesa SYRACUSE, 4. - Američan Billy Backus je pripravil največje letošnje boksarsko presenečenje z zmago nad svetovnim prvakom welter kategorije Josejem Napolesom. Backus je namreč zmagal s tehničnim k.o. v 4. krogu. Srečanje je ustavil sodnik, ker je Napoles močno krvavel iz obeh--krkad. Backusov uspeh je ogrel 5.000-gla-vo množico, ki je napolnila športno palačo.• Novi svetovni prvak je nečak velikega Carmena Basilia. ♦ * * LONDON, 4. — Anglež Johnny Clark se ne bo mogel pomeriti z Italijanom Antoniom Sassarinijem, ker se je lažje ranil v eno roko. Srečanje bi moralo biti prihodnji torek. Namesto dvoboja Clark - Sassarini so napovedali match med Evanom Armstrongom in Ugom Polijem. * * ★ TOKIO, 4. — Svetovni prvak boksarske junior lahke kategorije -a-ponec Hiroši Kobajaši je premagal z mnogo napora v desetih krogih svojega rojaka mladega Šozo Sajo. Sajo je svetovni prvak peresne teže. Dvoboju je prisostvovalo 12.000 gledalcev. * * •* TREVISO, 4. - V polfinale boksarskega tekmovanja za trofejo «Pri-mo Carnera* so se uvrstili Nizozemec Schmid, Jugoslovan Matejčič ter Italijana Zanola in Ciocchetti. Trofeja je za boksarje težke kategorije. tasa. Breg bo namreč danes, ob 15. uri, na igrišču Vrdelske ceste igral proti nevarni enajsterici Libertasa. Naši fantje se zavedajo važnosti te tekme in so se zato zanjo tudi temeljito pripravili. IZIDI 8. KOLA Edera — Libertas 0:0 Muggesana — Breg 3:1 Tergeste — Flavia LESTVICA 0:2 Muggesana 8 6 2 0 28 5 14 Breg 8 5 2 1 11 4 12 Libertas 8 4 1 3 14 7 9 Flavia 8 3 1 4 5 17 7 Edera* 8 0 4 4 5 18 3 Tergeste 8 0 2 6 0 16 2 * Edera točko manj zaradi odpo- vedi tekme. DANAŠNJE KOLO Flavia - Edera, Libertas Muggesana - Tergeste. V MOŠKI ODBOJKARSKI B LIGI Moštvo Ferronija sedma žrtev Bora? Srečanje bo drevi ob 21.15 v Ul. della Valle Breg, Borova moška odbojkarska šesterka bo drevi ob 21.15 gostila v ob činski telovadnici v Ulici della Valle ekipo Ferroni iz Verone. Ta ekipa nastopa letos prvič v B ligi, vendar ji je doslej uspelo zbrati že 6 točk, tj. polovico vseh možnih. To pa seveda za novinca ni malo. Kljub temu pa je Bor v dreviš-njem srečanju velik favorit. Gladka zmaga mu nikakor ne bi smela uiti. Seveda Ferronija Tržačani ne smejo podcenjevati in tega borovci prav gotovo tudi ne bodo storili saj so dovolj izkušeni da vedo, kako usodno je lahko včasih podcenjevanje nasprotnika. Zato lahko pričakujemo, da bodo borovci slavili že sedmo zaporedno zmago v tem prvenstvu, če bodo le zaigrali tako, kot znajo. Sedem zaporednih zmag pa bi bil že sam na sebi tak uspeh, kakršnega ni pred začetkom prven- stva nihče pričakoval. Ob tej priložnosti ne moremo mimo dejstva, da običajno precej doprinese k zmagi ekipe tudi navijanje domačega občinstva. Tega pa doslej v primeru Bora ne moremo trditi, saj so se naši gledalci že večkrat izkazali kot precej chlad-ni» in so bili bolj opazovalci, kot pa navijači. Često kaže, da se našim gledalcem, zaradi globokega prepričanja v zmago «plavih», adi navijanje že kar odveč. Dejstvo pa je drugačno: moštvo je namreč sposobno predvajati precej boljšo igro, če je deležno podpore občinstva. Zato je zelo važno, in to ne le na tekmah Bora, ampak tudi na drugih — da tudi občinstvo doprinese svoj delež podpore k zmagi svojega moštva. MIG niiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiHiivniiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui KOŠARKA V NEDELJO NA NAŠIH IGRIŠČIH Težko gostovanje borovcev v Bologni Tudi naraščajnice Poleta na igrišču Na Opčinah bo slovenski derbi med naraščajniki Poleta in Bora OBVESTILO SPDT Trst obvešča, da v nedeljo, 6. decembra odpade napovedani pričetek smučarskega tečaja, zaradi pomanjkanja snega. Tečaj se prenese na nedeljo, 13. decembra. Vpisovanje spremljevalcev in izletnikov, se nadaljuje v Ulici Geppa 9/II. SPDT naproša za takojšnji vpis, ker v nasprotnem primeru, ne more zagotoviti sedeža. Z nastopom ženske naraščajniške vrste Poleta bo danes in jutri zaposlenih sedem naših košarkarskih ekip. D LIGA Po lepi nedeljski zmagi proti Duk-cevichu iz Gorice bodo Borovi čla ni jutri igrali v Bologni proti eki pi Zuccheri. Gostovanje bo za bo rovce nelahek posel, kajti letošnje prvenstvo je zelo izenačeno, in vse ekipe zmagujejo predvsem na do mačih tleh. Poleg tega ne bo tokrat v Borovih vrstah centra Am brožiča, ki ne bo odpotoval v Bologno zaradi šolskih obveznosti. Nedvomno bo to velika zguba za ekipo, kajti Ambrožič je v nedeljo igral res dobro in je bil v obrambi sko raj nepremagljiv. Borova postava bo torej naslednja: 5 Zavadlal, 6 Sancin, 7 Fabjan, 8 Rudes, 9 Lakovič, 10 Starc, 11 Škerlj, 12 Sirk. 15 Pertot. Jutrišnje kolo Dukcevich - San Donh, Zuccheri Boh (11.00 v Bologni), Thlene - Don Bosco RO, Italcantderi - Friulana, Treviso - Pro Pace PD. Ca stel f ra n co - Siloplast. MLAJŠI MLADINCI Borovi mlajši mladinci bodo jutri odigrali odločilno tekmo za vstop v finalni del deželnega prvenstva proti Servolani. Kot kaže, je namreč prvo mesto že izključna domena tr-žiške ekipe POM, ki je trdno na prvem mestu lestvice. O drugem mestu pa bo odločilo srečanje med Borom in Servolano. «Plavi» se bodo proti Škedenjcem spoprijeli jutri ob 15.30 v telovadnici v Ulici della Valle. Nedeljska visoka zrna ga je znatno opogumila naše košar karje, ki pa nikakor ne podcenju jejo nasprotnika in se zato vsi zavedajo važnosti m resnosti tega srečanja. Borova postava: 4 Podobnik, 5 Kapic, 8. Štokelj, 13 Zava-dlal (k), 14 Šare, 18 Valter Hrvatič, 19 Kralj, 20 Stojan Hrvatič. Jutrišnje kolo Bor - Servolana (15.30), Don Bosco - POM, Grado - Italsider. PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV V četrtem kolu naraščajniškega prvenstva bo jutri na Opčinah derbi med Poletom in Borom. Začetek tekme ob 9.30 na odprtem igrišču Prosvetnega doma. Borovci so v nedeljo visoko zmagali proti Servolani in so se tako rešili zadnjega mesta na lestvici. «P!avi» so pokazali dobro formo in so pripravljeni zaigrati tudi jutri prav tako dobro. Nasprotno pa so poletovci povsem «7lata lisica* lisico* bo na Pohorju od nepričakovano klonili proti Italsi-1 tegorije. dru. Ekipe se drži zares smola. Pred dvema koloma proti Don Boscu po-letovcem nikakor ni šlo od rok, v nedeljo pa je bil odsoten eden najboljših igralcev, in sicer Miloš Jugovič. «Oranžni» se bodo torej skušali že jutri oddolžiti za oba nepričakovana neuspeha. Obeta se torej zanimiv in privlačen derbi. Verjetni postavi. Polet: Sosič (k), Daneu, Košuta, Jugovič (če bo o-kreval), Guštin, Gantar, Kraus in Starc. Bor: Barazzutti (k), Žetko, Kosmina, Kalc, Deško, Francia, Ko ren, Nadlišek, Vukotič. Jutrišnje kolo Polet - Bor (9.30), Italsider - Don Bosco, Lloyd B - Ricreatori, Lloyd A - Servolana DEČKI Borovi dečki se vestno pripravlja jo na svoje prvenstvo. Zato so tudi odigrali tri tekme, od katerih so dvakrat zmagali (Polet in CMM), enkrat pa so bili poraženi (Servola na). Danes pa bodo naši fantje igrali proti močni postavi Saba, ki je zaradi kakovostnega naraščaja med najboljšimi v mestu. Za borovce bo to srečanje dobra preizkušnja. Tekma Bor - Saba bo danes ob 15.30 v telovadnici v Ulici Caravaggio. Borova postava: Colja (k), Klobas, Košuta, Vatovec, Oblak, Burolo, E. Žerjal, Ražem, P. Žerjal, Vatovani, Perko, Parovel in Sancin. NARAŠČAJNICE Jutri se bo končno začelo žensko naraščajniško prvenstvo, na katerem bo nastopilo tudi ŠD Polet. Po-letovke bodo svojo prvo tekmo odigrale na lastnem igrišču, in sicer ob 11. uri proti močni ekipi Calza Bloch B. Tekma bo nedvomno zbudila veliko zanimanje, kajti naše košarka rice bodo letos prvič uradno zapos lene po lanskem prvenstvu. Poleta-va postava: 4 Baldassi C., 5 Tau-čer M., 6 Sosič I. (k), 7 Taučer V., 8 Sosič R., 9 Malalan, 10 Fučka, 11 Knez, 12 Kraus. b. 1. V PONEDELJEK Clay-Bona vena NEW YORK, 4. - Clayevi navijači so danes napolnili telovadnico «Felt forum*, kjer trenira bivši svetovni prvak boksarske težke ka- Za vstop so morali plačati 2 dolarja, kar znaša približno 1.200 lir, da ga vidijo, kako skače s koleb nico, boksa proti svoji senci in se zaganja v vrečo. Izvedenci so mnenja, da je Clay v zelo dobri formi, nima niti grama odvečne masti na sebi. Danes se je pomeril tremi svojimi trenerji, nakar je po svoji stari navadi napovedal, kako se bo končal ponedeljski match proti Oscarju Bonaveni. »Najprej se bom malce poigral z njim, naučil se bo bati mojih udarcev, v devetem krogu ga bom poslal dokončno na tla.* Jasno, da njegovih napovedi ni vzeti preveč resno, je pa tudi dejstvo, da do sedaj ni še nikoli razočaral svojih navijačev. «Naj bo tudi jasno,* je dejal, «da če se bom pozabaval z Bonaveno, se bom prav tako kmalu pozabaval tudi Frazierjem.* Clay se bo po vsej verjetnosti srečal s Frazierjem že januarja ali kvečjemu februarja prihodnjega leta. »Po zadnjem mat-chu z Bcnaveno je bil Frazier, kar pošteno zdelan, imel je obraz, ki je bil zelo podoben jabolčni piti, na mojem obrazu pa po dvoboju z Oscarjem ne bo niti sledu * Potem pa je malo pomislil in se popravil: »Če pa bo Bonaveni uspelo, da me udari po obrazu, kar je sicer popolnoma nemogoče, napišite, da ima Frazier nekaj možnosti.* Italijanska TV bo v torek, 8. decembra oddajala filmski posnetek matcha Bonavena - Clay. Za sedaj še ne vemo ob kateri uri In na katerem sporedu bo prenos. OBVESTILA SPDT napro&a tečajnike, Ki še niso poravnali vpisnine, naj to »tore čimprej v Tržaški knjigarni v Trstu Za vse tečajnike je prav tam tudi na razpolago ciklostili rani razpored urnikov In tečajni škib skupin * * * SPD Trst vabi mladince, posebno pa tečajnike, da se v nedeljo, 6. decembra udeležijo PREDSMUČARSKEGA TRENINGA na društvenem zemljišču v Bazovici. Na programu bo telovadba, igre ter »kronotekmovanja* v urnosti in hitrosti. Morda bo prirejen izlet na Kokoš ali v Glinščico. Zbirališče ob 9.15 na zemljišču SPDT (poleg nogometnega igrišča). Avtobus za Bazovico pelje iz Trsta ob 8.30 s Trga Oberdan. DOMAČI ŠPORT DANES Sobota, 5. decembra 1970 ODBOJKA Moška B liga 21.15 v Trstu, Ul. della Vali* Bor — Ferroni Verona * * * Moška C liga 21.15 v Padovi Libertas Basianello Kras KOŠARKA Prijateljska tekma dečkov 15.30 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor — Saba * * * NOGOMET Začetniško prvenstvo 15.00 v Trstu, stadion «1. maj» Libertas — Breg JUTRI Nedelja, 6. decembra 1970 NOGOMET 1. amaterska liga 14.30 v Ogleju Aquileia — Vesna A * * * 2. amaterska liga 14.30 v Trstu, Ul. Flavia Giarizzole — Primorje A * tk * 3. amaterska liga 12.15 na Opčinah Demacori — Devin * * * 08.15 v Trstu, stadion «1. maj» Audax — Primorec * * * 08.15 v Trstu, Ul. Flavia Portuale — Vesna B * * * 09.00 na Proseku Roianese — Olimpija * * * 10.30 v Križu Viani — Primorje B * * * 14.30 v Bazovici Breg — Zarja * * * 14.30 v Sovodnjah Sovodnje — Libertas Kopriva * * * 14.30 v štandrežu Juventina — Montesanto * * * Mladinsko prvenstvo 10.30 v Padričah Gaja — Union Pokal Pacco 13.15 v Trstu, stadion «1. maj* Esperia Pio XII. — Primorje * * * KOŠARKA Moška D liga 11.00 v Bologni Zuccheri — Bor * * * Mlajši mladinci 15.30 v Trstu, Ul della Valle Bor — Servolana * * * Naraščajniška liga 09.30 na Opčinah, Prosvetni dom Polet — Bor * * * Prvenstvo naraičajnic 11.00 na Opčinah, Prosvetni dom Polet — Calza Bloch B lili lili Ulili Itlllll ■llllllll M im ul Uti MUH IIMIItlllllHIII N0G0ME1 MADRID, 4. — španski nogometaš Joaquin Peiro se bo poslovil od aktivnega igranja. Peiro je igral vrsto let v največjih italijanskih ekipah od Interja do Torina in Rome. * * * GENOVA, 4. — V Genovi bo jutri prijateljska nogometna tekma med moskovskim Spartakom in Sampdo-rio. 2. Prvi bataljon Istrskega odreda v. Nadaljevanje osvobodilnega boja na tem, tudi za NOB k^embnem območju, ki še nd bilo izčrpalo vseh vojaških i hiaterialnih možnosti, vzdrževanje rednih zvez med Trstom ? 1 talij o na eni ter našim političnim in vojaškim vodstvom ^ drugi strani pa so narekovali stalno navzočnost močnejše 2*torialne partizanske enote v Brkinih in Slovenski Istri, se je glavni štab NOV in PO Slovenije odločil, da usta-na tem območju poseben partizanski odred to ga je s rjtebmo odredbo 5. oktobra 1943 tudi formiral, to Je bil rski odred. k, trte spominjam se več točno, kdaj Je prišel štab odreda, |J]f?Ov prvi komisar je bil Anton Dougan — Branko, namest-k* Anton Pišot, komandant Jože Iskra, z Mašuna v Brkine, vrlini, da je bilo nekaj dni po povratku naše patrole z . ^Una — gotovo Je bilo pred 10. oktobrom. Nekaj dni po-(i2 dnevnika T. Vidmarja — Luke je razvidno, da je ^ bataljon 80 mož k IO 11. oktobra 1943 z Mašuna) Je vnsPel na Rijavče v Brkinih tudi bataljon z 80 borci, ki ga Je jj°dil njegov komandant Stane Žbogar. Na nesrečo pa je U^jon prispel ravno v nemško ofenzivo, zato se je precej J*8ovih borcev razkropilo in sl posamično ali v skupinah ^kalo kritja v bližini svojih vasi, vendar se Jih Je večina v nekaj dneh spet vrnila v svojo enoto. Štab odreda si je prva dva meseca zelo žilavo prizadeval, da čim prej ustanovi, organizacijsko to kadrovsko izoblikuje bataljona (z ustanovno odredbo mu je GS NOV to PO Slovenije določil, da mora imeti dva bataljona po 150 borcev), vzpostavi direktne kurirske zveze s štabom XTV. divizije, ki ji je bil do 26. decembra 1943 neposredno podrejen ta da skupaj z okrožnim komitejem to okrožnim odborom OF, katerega aktivisti so se tedaj precej zadrževali na štabu odreda, obnovi in razvije množično politično aktivnost. Da bi v tem Del štaba slovenske istrske brigade oktobra 1943 nad Podgorjem. Od leve proti desni stoje: Žftomlr (padel v Borštu pri Trstu), Buh Jože — Borut, tovarišica lz Podgorja, komisar brigade Drago Benčič — Brkin, Pavla Andrtjašič ii Podgorja (živi v Novi vasi), Matko Ivan — Imko, Vanja lz Podgorja prizadevanju uspel, je moral najprej izvesti mobilizacijo bor cev In obvladati malodušnost, ki je nastopila med borci in ljudstvom kot posledica množičnih pobojev, požigov ta ropanj nacistične vojske. Prav tako se je štab odreda skupaj s političnimi aktivisti trudil, da vzpostavi prekinjene zveze z odporniškimi organizacijami v Trstu to poživi partizansko gibanje v Istri, kjer sta do 20. novembra delovala pokojna narodna heroja Ivan Kovačič — Efenka ta Dragomir Ben čdč — Brkin. Takoj po prihodu štaba odreda in bataljona z Mašuna in končani nemški ofenzivi v Brkinih je bil med 15. in 20. oktobrom ustanovljen 1. bataljon, in sicer Je bila 1. četa ustanovljena iz moštva, ki Je prišlo z Mašuna, 2. pa iz borcev naše zaledne čete to nekaterih drugih podobnih skupin, ki so bile ob odhodu brkinske brigade ostale v Brkinih. Ostali del moštva, z Mašuna prispelega bataljona 80 borcev, je odšel s komandirjem Srečkom Vičičem v Skadansko goro (pod Slavnik) ta se pozneje formiral v 2. bataljon IO. Žal se več ne spominjam, koliko borcev je bilo v začetku v posamezni četi 1. bataljona (iz poročila štaba IO je razvidno, da Je imel IO 21. novembra 1943 126 borcev). Mislim, da Je bilo v vsaki četi 30 — 35 mož. V prvem bataljonskem štabu sta bila le komandant Stane Žbogar, doma lz Orgarja nad Gortoo In Stanko Margon — Iztok, domačin z Barke, pred italijansko kapitulacijo aktivist v Brkinih, nekaj pozneje je prispel tudi bataljonski intendant Lojze Vojvoda — Brianov iz Padeža. četi to štab bataljona se nista do sredine novembra zadrževali skupaj, potem pa sta bili pretežno na Kozjanah, Vatovljah, Misličah to Ostrovici. Naša 2. četa, v kateri sta bila v začetku komandir France Tomažič, doma lz Huj v Brkinih, komisar Jože Žnidaršič, doma iz Lokve pri Divači, jaz pa vodnik ta namestnik komandirja, se je zadrževala v taborišču pri Ostrovici nad Padežem. Večina njenih borcev so bili domačini. V isti četi je bil tudi Ivan Dodič, 3. bataljon IO na pohodu aprila 1944 v Loški dolini na Notranjskem Na čelu koraka komandant Anton Mlakar doma s Pregarja, ki pa je kmalu odšel na štab odreda za obveščevalca. 1. četa Je organizirala svoje taborišče med Kozjanami to Ostrožnim brdom — na območju šmahorja in ost roškega Boršta. Njen komandir je bil Vlado, po rodu s Štajerskega, pozneje pa Drago čepar, komisar pa Andrej Zerjul, eden prvih partizanov iz Gabrovlce v Slovenski Istri. Bataljonsko operativno območje so bili do marca 1944 zahodni predeli Bridnov z operativno usmerjenostjo proti Divači, Vremski dolini, železniškim ter cestnim komunikacijam med Divačo in Kozino, Divačo to Ribnico ter Košano. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posa- mezna Številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 5. decembra 1970 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/ «ADtT» - DZS, Ljubliana. Gradišče 10/11 nad telefon « Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca trgov«*1 finančno - up.’avn) 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir «Mal> oglasl’ .ravi. beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraiino se naročajo Prl , „ Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societž Pubblicita Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska 7TT ^ I SREČEN ZAKLJUČEK UGRABITELJSKE AFERE Crossovi ugrabitelji na svobodi na Kubi Zadovoljstvo v angleških vladnih krogih OB ZAKLJUČKU POTOVANJA PO VZHODU Papež Pavel VI. na otoku Cejlon V Manili se je začel proces proti Bolivijskemu slikarju Mendozi HAVANA, 4. — Letalo «Yukon» kanadskega letalstva je davi pristalo ob 7.10 po srednjeevropskem času na mednarodnem letališču v Havani. Z letalom sta prispela na Kubo ugrabitelja angleškega diplomata Jamesa Crossa in še pet drugih oseb. Tako se je na letališču v Havani zaključila dvomesečna življenjska tragedija angleškega diplomata, H so ga svoj čas ugrabili gverilci que-bešike osvobodilne fronte. Takoj ko je kubanski diplomatski pooblaščenec v Kanadi sprejel obvestilo, da je letalo z ugrabiteljema in spremljevalci pristalo na letališču v Havani, je izročil angleškega diplomata kanadskim oblastem. Tako je davi angleški diplomat James Cross prišel na svobodo. V zgodnjih jutranjih urah je dospel na otok St. Helene, kamor so ga pripeljali iz poslopja, kjer je bil zaprt. Po prejšnjih dogovorih s kanadskimi oblastmi, je bil otok St. Helene proglašen za kubansko o-zemlje. Angleškega diplomata so takoj nato odpeljali v bolnišnico »General Jewish Hospitabi, kjer so ga pregledali zdravniki. Pravijo, da je njegovo zdrastveno stanje na splošno zadovoljivo. Osvoboditev angleškega diplomata je pozitivno odjeknila v angleški javnosti. Zunanji minister Alec Douglas Hame, ki je sedaj v Bruslju, je izrazil svoje zadovoljstvo ter pohvalil ravnanje kanadskih oblasti. Žena angleškega diplomata je sedaj v Švici. Upa, da se bo v najkrajšem času srečala z možem. Hčerka Susan, ki je sedaj skupaj z možem v Montrealu, pa se bo verjetno v najkrajšem času srečala z očetom. Niti ona n'tl njen mož nista podala tisku nobene izjave. Do osvoboditve angleškega diplomata je verjetno prišlo skoraj slučajno. Policijskim organom se je sicer posrečilo, da so s pomočjo raznih obveščevalnih organov, ugotovili, kje ugrabitelji skrivajo angleškega diplomata. Kočljivo pa je bilo, kako izvesti potrebne akcije za njegovo rešitev. Policisti so obkrožili poslopje, kjer so ugrabitelji skrivali Crossa, toda ti so sporočili, da utegnejo povzročiti eksplozije, ki bi spravile v nevarnost tudi diplomatovo življenje. Zato so pogajanja med policijo In ugrabitelja trajale več ur. Na letališče Jose Marti v Havani je pristalo letalo z dvema ugrabi-teljima Jamesa Crossa. Gre za 25-letnega Jacquesa Lanctota ter za 37-letnega Far ca Carboneaua. Spremljali so ju Lanctotova žena in sin ter Jacques Cossette Trudel in njegova žena ter Pierre Segunn. Študent izgubil življenje med demonstracijo v Manili MANILA, 4. — Med študentovsko demonstracijo v Manili .je en štu- Plačevanje socialnih dajatev je po zakonu obvezno in napolnjevanje teh obveznosti je tudi podvrženo visokim kazenskim globam. Toda kljub temu se vedno dogaja -— in v preteklosti se je to dogajalo še pogosteje — da nekateri delodajalci ne plačujejo teh dajatev. Kaj more torej storiti zavarovanec, ko spozna, da je bil za določeno dobo opeharjen za socialne dajatve. To vprašanje nam je zastavil tudi čitatelj Lado S., ki nam piše: Ko sem prejšnji mesec dobil na socialnem zavodu ustrezno knjižico, v kateri so navedene vse socialne dajatve, tako doba plačevanja, kot njih višina, sem ugotovil, da mi delodajalec ni plačeval za dve leti socialnih dajatev. Ni dolgo od tega, ko sem menda čital prav v vašem listu, da se sedaj priznava v prid pokojnine tudi delovna doba, za katero se niso plačale socialne dajatve. Rad bi nekaj več vedel o tem primeru ter ali imam kake možnosti, da se mi ta doba prizna ter kaj lahko naredim V zadnjem pokojninskem zakonu je res predvideno, da se v prid pokojnine prizna tudi delovna doba, za katero niso bile plačane socialne dajatve, toda ta doba prizna samo v prid dopolnitve pravice do pokojnine in ne v prid določitve višine pokojnine. Kaj to praktično pomeni? Neki zavarovanec je delal skupno 20 let in ob dopolnitvi 60. leta ugotovi, da ima samo za 14 let plačanih socialnih dajatev, ker mu ostala leta niso plačali. Po prejšnjih obstoječih zakonih bi ostal brez pokojnine, ker ni izpolnil glavnega pogoja za prejem pokojnine, to je da ima za 15 let plačanih socialnih dajatev. Po novem pa, če seveda zavarovanec dent izgubil življenje, trije pa so hudo ranjena. Policijsko poročilo je javilo, da je študent dobil udarec v glavo. Pri demonstracijti je sodelovalo na tisoče študentov raznih šol, ki so protestirali proti odločitvi nekaterih šol, ki so prepovedovale obiskovanje lekcij aktivistom. Pretekli teden so namreč iz šol že izključili 300 aktivistov, kakim 800 študentom pa sploh niso sprejeli prošnje za vpis. RIO DE JANEIRO, 4. — Policija Je našla v mestu Duque de Caxla-su, 30 km severno od Rio de Janei-ra, štiri trupla, na katerih so bili znaki zadušitve in mitraljeznih rafalov. Uveljavlja se mnenje, da je zločin zakrivila znana »Ekipa smrti«, katere člani so bivši policisti, ki ac sklenili, da bodo sami poskrbeli za usmrtitev «nerešljivih» kriminalcev. MILAN, 4. — V okviru dijaških zasedb, ki so trenutno v Italiji, je stanje najbolj napeto v Milanu, kjer je tudi prišlo do najhujših provokacij. Kakor smo že poročali, je prišlo v preteklih dneh do manjših atentatov. Pred katoliško univerzo so danes zjutraj zborovali pripadniki skrajno-desničarske organizacije »Gruppo Alfa«. Stotina mladincev se je nato podala pred bližnji klasična licej «Manzoni». Skušali so vdreti v poslopje, ker jim to nd uspelo, ker so se jim dijaki postavili po robu, so začeli metati kamenje v šipe. Prišlo je tudi do ostrega spopada med študenti in dijaki, ki ga je prekinil prihod policije. Nekdo je tudi zagnal dve molotovki. Zagorelo je nekaj transparentov, vendar ne da bi se ogenj razširil na poslopje ali opremo. Policija Je aretirala 4 fašiste, pet jih je pa odpeljala na kvesturo ter jih po krajšem zasliševanju izpustila. Policisti so zaplenili verigo in nekaj palic. Do pretepa je prišlo danes tudi pred znanstvenim licejem »Einstein«, kjer je desničarska skupina skušala onemogočiti nekaterim dijakom, da bi v sprevodu šli po mestu. Skupine so se razpršile pred prihodom policije. Fašistična organizacija «Fronte nazionale giovamile« in samo tajništvo MSI sta izdala dva komunikeja, s katerima histerično napa- dokaže, da je bil res v delovnem razmerju, se mu prizna celotnih 20 let in torej tudi pravica do pokojnine, višina te pa se izračuna samo na podlagi plačanih socialnih dajatev. Ta ugodnost torej odpade za tiste, ki imajo zadostno število socialnih dajatev za prejem pokojnine. Obstoječi zakoni pa nudijo še e-no možnost, da se dopolni odprta doba neplačanih socialnih dajatev. Socialnemu zavodu je treba odplačati določeno vsoto, na podlagi katere se v obliki rente dopolni obstoječa pokojnina in to za toliko, kolikor je bil zavarovanec zaradi neplačanih socialnih dajatev oškodovan. To možnost ima predvsem delodajalec, pri čemer pa je podvržen vsem zakonskim globam in se bo zato tega postopka poslu-žil samo, če bo prisiljen. Na-knackvi, če delodajalec tega noče ali ne more napraviti (ker delodajalec ni več živ, ker ne obstaja več podjetje v katerem je zavarovanec delal, itd.) se lahko tega postopka posluži tudi sam zavarovanec, ter doplača socialnemu zavodu odgovarjajočo vsoto. Seveda mu ostaja vedno pravica, da zahteva od delodajalca povrnitev celotnega zneska. Pri uveljavljanju te ugodnosti, tako s strani delodajalca kot s strani zavarovanca, so potrebni nedvoumni dokazi, da je bil zavarovanec res v delovnem razmerju. Niso zadosti notarski akti na podlagi pričevanj, temveč je treba delovno razmerje dokazati z delovno knjižico, plačilnimi Usti itd. Glavna negativna plat gornje u godnosti je v tem, da je znesek, ki ga je treba plačati precej visok in, če si ga mora zavarovanec sain plačati, gre naproti precejšnjim li- [ nančnim bremenom. KOLOMBO, 4. — Papež Pavel VI. je prispel danes ob 15.35 po srednjeevropskem času na otok Cejlon po svojem dolgem potovanju po vzhodni Aziji. Svetovno javnost je seveda najbolj zanimalo papeževo stališče do velikih vprašanj, ki zadevajo vse zaostale dežele na Daljnem vzhodu. Posebno pozornost so pohtični opazovalci posvetili papeževemu o-bisku v Hong Kongu. Kot smo že pisali, so hongkonške oblasti prepovedale formoškim škofom vstop v staro angleško kolonijo. Bojazen angleških političnih oblastnikov je bila precej utemeljena, ker so se bali, da bi formoški katoliški krogi utegnili nastopiti s precejšnjo ostrino proti Ljudski republiki Kitajski. da ta ((študentovsko gibanje«. Pole® raznih zasedb zaradi reorganizacije šole in programa, so največ ji razmah dosegle stavke in zasedbe dijakov tehničnih zavadov za geometre. Približno 300 dijakov tehničnega zavoda iz Cagliarija je demonstriralo proti odločitvi, da ne bodo px> maturi direktno vpisani v seznam geometrov. Iz istega razloga so zasedli šole dijaki v Rimu, Arezzu, Ladispoliju in Palermu. Univerzitetni študenti v Palermu so končno po dolgi zasedbi univerze dosegli, da bodo imeli izpite vsak mesec,- Z izpiti bodo začeli že januarja. Minister za javno šolstvo Misasi je danes sprejel delegacijo dijakov tehničnih zavodov za geometre, kd so mu podrobno razložiU svoje zahteve v zvezi z vpisom v sezname geometrov. Ministrsko poročilo javlja, da je minister obljubil, da se bo pogovoril s predstavniki kategorije. Slovesnost v Beogradu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Predsednik republike maršal Tito je danes dopoldne z ženo in v navzočnosti visokih državnih in partijskih funkcionarjev ter predsednika mestne skupščine Beograda «izročil v promet« del avtoceste bratstva - enotnosti skozi Beograd, novi most cez Savo in terazijski predor. Predsednik mestne skupščine Branko Pešič je v svojem kratkem priložnostnem govoru med drugim poudaril, da ima največjo zaslugo za zgraditev teh objektov prav predsednik Tito, ki je od samega začetka podprl to pobudo in se stalno zavzemal za uresničenje tega načrta. Objekti so bili zgrajeni s skupnimi sredstvi mesta Beograda (60 odstotkov). Zveze (22 odstotkov) in republike Srbije (18 odstotkov). Po otvoritvi te-razijskega predora je predsednik Tito s spremstvom obiskal tudi V resnici je papežev obisk v Hong Kongu potacal v zelo zmernih oblikah. Še več, papež je celo govoril o odnosih s celotno Kitajsko skupnostjo onstran meja pri Hong Kongu ter je poudaril, da je prispel tja z zamislijo napovedovanja tamkajšnjemu svetu (vštevši Kitajsko) miru in bratskega sožitja. Medtem se je v Manili začel pro ces proti bolivijskemu slikarju Men-dozi, ki je obtožen, da .je poskušal umoriti papeža Pavla VI. Na podlagi obtožbe tvega Mendoza šest let zapora. Na današnji obravnavi je obtoženec izjavil, da se ne čuti krivega ter da je opravil atentat v korist človeštva. Proces se bo nadaljeval 16. tega meseca, potem ko bo Mendozov zagovornik zbral potrebno dokumentacijo za svoj razgovor. podzemni prehod za pešce, v katerem je blagovnica «Beograd» odprla moderne prodajalne, ki bodo odprte noč in dan. Po ogledu teh prostorov se je predsednik Tito s soprogo udeležil prejema, ki ga je v mestni skupščini priredil predsednik skupščine Beograda Branko Pešič. Na sprejemu je bilo okrog 800 povabljencev, med njimi številni državljani in partijski funkcionarji, graditelji avtoceste, mosta in terazijskega predora ter zastopniki kulturnega in javnega življenja Beograda. Z izročitvijo v promet omenjenih objektov je občutno spremenjen sedanji prometni režim v Beogradu. Mnogo ulice so portale enosmerne, uvedene so nove smeri za tranzitni promet. Novi objekti bodo občutno razbremenili promet skozi središče mesta. To se za danes seveda ni moglo reči, kajti mnogi vozniki se niso mogli takoj znajti zaradi sprememb smeri, tako da je v mnogih krajih prišlo do nepotrebne gneče. B. B. Prekinjena plovba po Donavi BEOGRAD, 4. — Pri Djerdapu se je zaradi prekinitve plovbe na Donavi zbralo okrog 500 ladij. V Kla-dovu in Tumu Severinu čaka okrog 360 ladij in plovnih objektov, da bi lahko nadaljevali plovbe po Donavi navzgor, v Oršayi, Dolnjem Mila-novcu in v Tekiji je pa vsidranih okrog 140 ladij, ki so namenjene proti Črnemu morju. Plovba je bila pred dnevi prekinjena, ker je Donava prebila na romunski strani o-brambra nasip. Nasip so sicer popravili, toda gladina Donave še ni dosegla višine, ki bi ladjam dovoljevala, da bi nadaljevale plovbo skozi prevod tace. Predvideva se, da se bo plovba po Donavi začela normalno odvijeta jutri. B. B. Poroka po rešitvi iz ognjenega pekla v Saint Laurent du Pontu: Odile Gerbelot in natakar Christian Rota sta srečno ušla iz plesne dvorane, kjer je požar zahteval 149 žrtev | VPRAŠANJA IN ODGOVORI \ Odkup neplačanih socialnih dajatev iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB SPLOŠNEM NAVALU ZASEDB ITALIJANSKIH ŠOL Desničarski provokatorji so napadli in skušali vdreti v milanski licej Policija aretirala štiri fašiste, pet pa jih je po krajšem zasliševanju na kvesturi izpustila - Nadaljujejo se zasedbe tudi v drugih italijanskih mestih TRŽAŠKI DNEVNIK NA PREDLOG ODBORNIKA STOPPERJA Deželni odbor sprejel proračun in program ESE za leto 1971 Proračun predvideva 502.100.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov - Predvidene pobude v korist obrtnikom Na svoja zadnja seji je deželni odbor sprejel proračun in program deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA za leto 1971. Proračun in program je 29. oktobra letos na posebni seja sprejel že upravni svet omenjene ustanove, v odobritev deželnemu odloku pa ga je predložil odbornik Stapper. Proračun za poslovno leto 1971 predvideva 502.100.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Kakor že v prejšnjih proračunih, izvirajo dohodki skoraj izključno iz deželnega prispevka, saj je ESA za leto 1971 prejela v ta namen nakazilo 500 mtlijonav lir. S temi sredstvi bo ustanova pospešila svoje delo pri uresničevanju nalog, kd jdh ji določa deželni zakon štev. 17 iz letošnjega leta: ESA predvsem dovoljuje prispevke zia delno kritje obresti na posojala, kd jih najemajo obrtniška podjetja, zadruge in konzorciji za redno poslovanje in izvoz ; ustanova nadalje izplačuje prispevke »urna tantum« za nabavo strojev, tehničnih naprav in podobnega materiala v korist obrtniškim obartom, ki delujejo v goratih predelih, oziroma zadrugam in konzorcijem, kd poslujejo tudi v ravninskem delu dežele. Prispevki «una tantum.) lahko dosežejo največ do 30 odst. obračunsikh stroškov. Ustanova daje tudi jamstva za odplačevanje posojil in obresti, ko obrtniška podjetja, zadruge ali konzorciji prevzamejo ustrezne obveznosti do denarnih zavodov. Podelj&vanju prispevkov za delno kritje obresti na posojila, je v proračunu namenjena vsota 120 milijonov. Več sredstev je ESA nadalje namenila za postavitev, razširitev in modernizacijo obrtniških delavnic ter za razne posege v korist obrtniškim konzorcijem, kar zadeva njihovo notranjo organizacijo in nastopanje na tržišču. Program delovanja obrtniške lista nove se povsem ujema z njenimi nalogami, pri njegovi sestavi pa so upoštevali predvsem dva nova momenta, t. j. letošnji deželni zakon o staležu ustanovinega osebja in pa najnovejši zakon v korist obrtniškim obratom. V prihodnjem letu bo ESA v okviru svojega ope- rativnega načrta, nudila obrtniškim organizacijam razne vrste tehnične pomoči, podpirala umetniško in tradicionalno obrtništvo, nudila trgovinsko pomoč podjetjem, pospeševala ustanavljanje obtniških konzorcijev, odpiranje obrtniških kro-jačnic, prirejanje natečajev, organiziranje izobraževalnih tečajev in podobne dejavnosti. do predstavniki vodilnih italijanskih političnih strank, po vrstnem redu Segre, Pascalis, Forlani, oddajo pa je zaključil Igor Gruden. Padec pleskarja z visoke lestve Oddaja ljubljanske TV o «Dobrih sosedih» Ljubljanska televizija je včeraj ob 19.05 prenašala oddajo, posvečeno jugoslovansko - italijanskim odnosom v zvezi s prihodom predsednika SFRJ maršala Tita v Italijo. Oddajo je pripravil Igor Gruden, bivši dopisnik RTV Ljubljane v Trstu. Potem ko je podal uvodni prikaz odnosov med obema sosedoma v preteklosti od kritičnih obdobij do izjave ministra Mora in obiska predsednika Saragata v Jugoslaviji, se je oddaja nadaljevala z izjavami uglednih predstavnikov italijanskega političnega življenja: De Pasca-lisa za PSI, Forlanija za KD, Ca-riglie za PSU in Sergeja za KPI, ki so vsi z zavodovljstvom ocenili sedanje stanje odnosov in pozdravili predsednika Tita. Pričakovanja in zahteve slovenske narodne skupnosti v Italiji je povzel predsednik SKGZ Gorazd Vesel. Parmski župan je za njim govoril o pobratenju med Ljubljano in Parmo, nato pa je avtor oddaje Igor Gruden podal prerez sedanjega stanja sodelovanja na raznih področjih. Sledil je pogovor o umetnostnih razstavah v Portogruaru in v ljubljanski Moderni galeriji nato pa še razgovor s predsednikom in direktorjem ISDEE prof. Calzolarijem in dr. Favarettom o perspektivi gospodarskih odnosov z V'z hodno Evropo. Ponovno sp, celo povzeli bese- NAR0CITE SE NA Primorski dnevnik! Med pleskanjem stropa v nekem stanovanju Carducdjeve ulice, se je 60-letni Furiu Iuragi iz Ul. F. Venezian zavrtelo v glavi, zaradi česar je izgubil ravnotežje in padel z lestvice na tla. Ker si je pri padcu zelo verjetno zlomil stegnenico desne noge so ga v bolnišnici, kamor se je zatekel z rešilnim avtom, sprejeli s prognozo okrevanja v 60 dneh na ortoped- Smrt priletne ženske po padcu s V. nadstropja Včeraj zjutraj ob T.15 je mor policijska patrulja v Ul. Gali f , je bila na notranjem dvorišču s» be št. 24. mrtva ženska, v tovitvi zdravnika Rdečega kn* 1 Tullia Buttigliona, da je smrt j pila zaradi prebitja lobanje, ^ j J.U1 UVU p« —--- - L® licijski organi ugotovili, da b1 71-letno Ermimo Woschitz va. letti, ki je stanovala v v i stropju stavbe. Po prenosu uvv mrtvašnico, kjer je na ,Jan^ka-sodnim oblastem, so uvedli P^, vo, da ugotovijo če gre m n ali samomor. Tega nam ®» . ^ na tiskovnem uradu niso ztlim vedati. Pred gledališčem Verd' padec strojnika na os vagona ^ j. Zaradi verjetnega zloma .■K0.|rJj drugih poškodb so včeraj J or. sprejeli s pridržano prognozo j. topedskem oddelku 28-letnež., j, nika Giorgia Perina iz Ul. b? je Njegov 23-letni brat Silvio, spremil z rešilnim avtom v /ja. nico, je pojasnil, da sta PrebJjeria, liščem Verdi, kjer sta 1$. _ nakladala na železniški vag . , >- lise, ko je Giorgio padel vzn j I-. višine dveh metrov priletel I ključno os vagona. skem oddelku. iitiiiifi«iMiiiiiitait>Bi(iii«ii«i**,ia,ll>ll>11 POROČILO 0 SESTANKU 2. DECEMBRA Svet Slovenske skupnosti o obisku predsednika SFRJ in o skupni spomenici Colombo Tajništvo Sveta Slovenske skupnosti je objavilo poročilo o sestanku, ki ga je Svet imel 2. decembra pod predsedstvom dr. Zorka Hare-ja in na podlagi poročil razpravljal o sedanjem političnem položaju. Poročilo pravi med drugim: «Med drugim je Svet Slovenske skupnosti vzel na znanje vest o bližnjem uradnem potovanju predsednika SFRJ v Rhn. Svet izraža svoje zadoščenje nad pozitivnem razvojem prijateljskih odnosov med obema sosednjima državama a obenem upa, da bo ta obisk koristil tudi rešitvi neštetih življenjskih vprašanj naše slovenske narodne skupnosti, ki živi v mejah italijan-obe državi odstranita še tiste pre-obe državi odstranita še itste pregrade, ki otežkočajo večje in intenzivnejše stike med manjšino in matičnim narodom ter med manjšino in večino. Svet pozdravlja skupno voljo vseh miitiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiinMiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimritiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiii S SEJE MIUSKECA OBČINSKEGA SVETA Sprejete resolucije o davčni reformi stanovanjski in kreditni politiki Izrazi solidarnosti z dijaki in delavkami tovarne Textil Zlata kolajna možu, ki se že 23 iet žrtvuje za bolno ženo Kakor smo na kratko že poročali, je bila v sredo seja miljskega občinskega sveta, ki je razpravljala o upravnih zadevah, imenoval direktorja občanskega podjetja Ac-na, izrasli 1 solidarnost z dijaki, M so zasedli šole, in s stavkajočimi delavkami v tovarni Textii ter soglasno odobril tri resolucije. Za direktorja občanskega podjetja Acna Je bil imenovan Giorgio Oicogna. V znak solidarnosti z delavkami tovarne Textii je občinski svet soglasno odobril podporo v znesku 100.000 lir. Predstavndki svetovalskih skupin so se pridružili izrazom obžalovanja in obsodbe, kd jih Je izrekel vodja demokristjan-ske skupine zaradi atentata na papeža, nato pa so soglasno odobrili predlog občinske uprave, da se v znak priznanja podeli Ettoru Mau-ru zlata kolajna. Ettore Mauro namreč že 23 let požrtvovalno skrbi in se žrtvuje za svojo ženo, ki jo Je zadela huda bolezen, za katero medicinska veda ne pozna leka. 2e dolgo let leži žena v postelji in se sploh ne more premakniti, mož, ki mora vsak dan na delo v tovarno, pa opravlja doma vsa dela, pomaga ženi in se žrtvuje brez tarnanja. V sedanjih časih Je to redek primer požrtvovalnosti in zakonske IJubeand. O resolucijah, ki so bile na dnevnem redu, so se prej dogovorili vodje svetovatekih skupin ter sestavili enotno besedilo, tako da je na seji občinskega sveta prišlo do soglasne odobritve. Župan je po glasovanju poudaril pomen enotnega nastopa občinskega sveta, kar odpira Širše perspektive in možnosti uspehov v naporih za obrambo socialnih ki gospodarskih koristi občanov. Prva resolucija se nanaša na vprašanje davčne reforme. Občinski svet opozarja na nujnost reforme davčne politike, da bo prišlo do bolj poštenega ravnovesja med posrednimi in neposrednimi davki, da bodo razbremenjeni delavski sloji in v večji meri obdavčeni tisti, ki imajo visoke dohodke in ki svoje dohodke tudi najbolj prikrivajo. Davčna reforma, ki Je zdaj na dnevnem redu v parlamentu, mora valorizirati avtonomijo1 krajevnih u- stanov in jim zagotoviti večja finančna sredstva, kakor tudi večjo možnost pri ugotavljanju dohodkov in določitvi davkov. Druga resolucija se nanaša na vprašanje stanovanjske politike. Občinski svet opozarja na hude špekulacije z gradbenimi zemljišči in gradnjami, kakor tudi na pomanjkljivosti vladnih posegov na tem področju. Občinski svet zahteva triletno podaljšanje blokiranja najemnin ter določitev primernih najemnin za delavce, združenje raznih ustanov, ki se zdaj ukvarjajo z gradnjo in upravo stanovanjskih hiš, močan poseg z javnimi sredstvi za ljudske gradnje, deželne ukrepe za načrtno urbanizacijo in gradnjo stanovanj za delavce, primerne zakonske ukrepe za pridobitev gradbenih zemljišč itd. 54 in 59 deželnega statuta, ustanovitev avtonomne sekcije pri hranilnicah in posojilnicah za olajšave krajevnim ustanovam pri finansiranju javnih del. Občinski svet sicer priznava deželi, da je nekaj napravila na tem področju, opozarja pa na nujnost reforme struktur in primernih zakonskih predpisov, da bodo odpravljeni dosedanji birokratski predpisi in da bodo krajevne ustanove imele večji vpliv ter možnost in pooblastila. Med drugim priporoča indijski občinski svet, naj bi spremenila pravilnike upravnih svetov hranilnic in posojilnic, tako da bi bila zagotovljena večja prisotnost predstavnikov delavskih slojev, da bi se ustanovil deželni odbor za kredit in štednjo in da bi se prihranki hranilnic (Casse di Risparmio) uporabiM za javna ko- Tretja resolucija vsebuje zahtevo ristna dela in za posojila krajevnim px> popolnem Izvajanju členov 11, I ustanovam. mniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiii OD 15. DO 18. APRILA PRIHODNJEGA LETA V Trstu šesto srečanje juridičnih problemih dežel Prejšnja srečanja so bila na Tridentinskem-Gornjem Poadizju, v Siciliji in na Sardiniji V dneh od 15. do 18. aprila prihodnjega leta bo v Trstu VI. sre Čanje o deželnih juridičnih študijah. Srečanje bo toliko bolj zanimivo, ker se v tem času v Italiji ustanavljajo dežele z rednim »tatu tom, kar bo znatno poživilo zlasti razpravo o nekaterih temah na dnevnem redu. Za to srečanje bo dežela Furlanija - Julijska krajina pripravila ustrezen nart dela ter je bil za to pred kratkim na sedežu ustanove poseben sestanek prizadetih funkcionarjev, ki ga je vodil odbornik Stopper in ki se ga .je med drugim udeležil tudi podpredsednik deželnega sveta Pittoni. Na VI. srečanju bo prof. L. Pa-ladin, ki poučuje ustavno pravo na padovansjd univerzi, predaval o' žakonodajnih problemih v zvezi s pristojnostmi dežel; prof. U. Po totschmg, docent upravnega prava na univerzi v Paviji, pa o delegiranju upravnih pristojnostih z de žele na krajevne ustanove. Najavljeno je tudi sodelovanje dveh znanih ustavnih sodnikov, in sicer dr Ronchettija in prof. Crisafullija. Zadnji dan zasedanja bodo predsedniki dežel in pokrajin, ki organizirajo srečanje, zbrali povzetke štiridnevnega zasedanja. Prejšnja juridična srečanja z deželno tematiko so bila dvakrat v deželi Tridentinsko Gomje Poadižje, dvakrat na Siciliji in enkrat na Sardiniji. Tudi aprilskega srečanja se bodo udeležili vidni zastopniki vlade, številni parlamentarci, zastopniki dežel, političnih strank in sin dikatov ter univerzitetni profesorji. zavednih slovenskih organizacij tistih strank, ki združujejo tu* vence, da s skupno spomenic®- • • ott slovljemo na predsednika ita^^ vlade Colomba, ponovno celotno italijansko javnost ( na nevzdržno juridično stanI^ij-katerem se nahaja slovenska j. šina. Vsi pripadnika slovenske ^ šine so namreč pripravljen' P jih možnostih prispevati k & v spomenici naštetih vpn delovanju s predstavniki 051 ,iven ----------— pa P023 italijanskih oblasti. I1JV odnos slovenskih predstavnike ^ rajo pristojne oblasti vzeti ^ta nje. Zato Svet Sloveaiske skU^j v ponovno poziva vse oblasti.. ^ okviru svojih pristojnosti, vSrwuje-svojem področju, priskoči k ^ ditvi naših pravic in predlog ’ .fr ko da členi ustave, zakonov , jav ne bodo ostali le mrtva be=°^ -[O- Nadalje je Svet razpravljal 0 ^ računih krajevnih ustanov ter' ^ ka je opozoril na dejstvo, d® Uj želni odbor po svojem v Berzantiju sprejel dve korist Slovencev, ki ju je P^v^u-svetovalec SS), posebej o Pr nlh v štirih slovenskih oicvTIyoov občinah in zadržanju predsta ^ ^ SS do teh proračunov, nate Pf, »potrdil imenovanja predsi« Slov. skupnosti odnosno Slov ^ liste v razne organe ustano^"^ { je bilo sklenjeno v sporazo ^ ^ levo sredino. Saša Rudolf imenovan za predsednika skega protltuberkuloznega k ^ cija, inž, Sosič Milan za P®" u. sednika Pokrajinske turist' stanove, dr. Zorko Harej za Ji-pokrajinskega šolskega sve •g? Rudolf Marži za člana Pokfa ga nadzornega odbora, ^ ut' mdr Vremec za člana Siri" banistične komisije, dr. Teo^ člana upravnega sveta Nova knjiga o tržaškem Krasu učevalcev ki so se v Sv Križu kot enem zanimivih naselij. Študijo sežna kartografija, ki io Py I a/a n/lfaa/aanš «/) I /v l ' .i/V Ija petnajst zemljevidov, ki e zarjajo razvoj naselja od ^ letja do danes. Posebno ifi je zbirka tipičnih stanovanj, predstavlja fotografska in ^°i- dokumentacija Zbirka bo ofe topljena v sredo v centru pella», kjer bodo uredili grafik in fotografij. Pol i 6ič za člana upravnega svet*tar ** ške hranilnice, dr. Drago člana občinske komisije za ^ prizive, dr. Legiša kot žup&e ^ na Turističnega konzorcija jS 1 du1 ško obalo, ga. Hedvika t' . ___ __________ ______ Ignac Marc za člana pokza komisije za dobrodelnost, Udovič za člana okrožne podkomisije. Svet Je še obravnaval dI^j»-* ganizaoijska in tehnična vp1*1 kr, na fe: Pr Tržaški Kras je bil nedavj10 met raziskave skupine trzasK^rioii M. »Si kt zi ki V( di P< ni ni G ie 11 B: Pi la v st U d< C( S « P P V: It n p d g j< k b k 5 i j: P l t zummivm nuzvuj. . U' jo izvedli Luciano Setnerfl«' .ji * na De Rosa in Luciano ' if> okviru inštituta za orhitek1^ jti urbanistiko pri tržaški untV„ tol1' na račun Državnega sveta skovanja. predstavlja n0' NKUVUUJU. pi CU.HUI/1 /U oD(\ T ir. znanstveno analizo kmečk™ rg selja in bo lahko služila k°f za katalogizacijo vseh arhitej^rffl in urbanističnih vrednot iš lil Ul UUlIl.bllLIllll UIVUIIV* področja, ki je nuino potre1> vo-vsak poseg za preureditev lorizacijo kraških naselij■ , „ Rezultati raziskave so jJ*0 publikaciji, ki jo ie založno.. narodna knjigarna tltalo ^ pi o , va uvod Knjiga, kateri je napisal Montesi, ie razdeljena v "va P v prvem so prikazani kritoj'/^-so služili za raziskavo in nle zultati, v drugem va je zbranjM(' preO5 L iv° razst°"°