NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.} za celo leto 48'— Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna štev. stane 3 Bin. IZHAJA VSAKO NEDELJO! REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Arena Np.ro d. doni a. Rokopisi s« ne vračajo. — Anonimni dopisi se na sprejemajo. K«sr P; ;NL"A PLAČANA v GOTOVO«! Naš pokret zmaguje. Ni preteklo še pol leta, odkar se je med nami pojavila ideja, zdviu žiti vse branitelje jugoslovanskega edinstva v organizacijo, ki bi zajet zihi povodenj plemenskega šepavat tizrna. Nastopili smo v najbolj krit tičnem času. Demagogija in besno strankarstvo je bilo doseglo vrhut nec in zdelo se je, da trešči naša mlada država in z njo vse pridobil tve našega osvobojenja v prepad, iz katerega ni rešitve. Naša neorijentirana inteligenca, ki so ji mase vsled njene nedelavt nosti in nesposobnosti zrasle čez glavo, je naš pokret odpravila z nat Smeškom prezir ne superijoznosti. Otročji idealizem, nesodobni nacit jonalizem, vročeglavo navdušenje dijaških let, neresnost nedozorelih I ljudi so nam očitali z leve in desne. Zamolčati so nas hoteli s početka. Ker pa krapi našega ribnika le niso mogli mirno dremati v blainih glot binah in so jih or junaške ščuke vedno in vedno grizle, so začeli v svoji onemogli dremavosti otepat vati okoli sebe. Vsula se je ploha negodovanja na Orjuno. Godilo se nam je, kakor Cankarju, ki so ga recenzentje sprva dobrohotno, pot tem strogo in v roditeljskem tonu in slednjič naravnost s prostaškim zmerjanjem skušali spraviti s prat ve poti. Tudi Orjuna ni krenila za las od začrtanega pravca. Na porogo je odgovorila z delom, na roditeljsko svarjenje s pospešnim organizirat njem, na prostaštvo s skelečimi udarci. Vedno bojevita, vedno vit soko dvigajoč napredno idejo, sot cijalno pravičnost in narodno edint stvo, daleč od vseh strankarskih prepirov, si je Orjuna zbrala art niado 10.000 zavednih članov. Njet ni nastopi v javnosti so prebili led. Ljudstvo in mladina, ki pristopa kompaktno na našo stran, sta ožit vila in okrepila naše vrste in že je tudi »inteligenca« začela uvaževati naše delo, videč, da nastaja faktor, ki bo težko pal v račun. Fašizem so nam očitali in plat čance so nas imenovali, mi pa smo vedno s ponosom poudarjali: Za denar nismo naprodaj, naše ddo je Pod tem naslovom je priobčil »Slovenec« dne 13. t. m. članek, ki Jasno priča, da so naši separatisti absolutno desorijentirani in da je vsak separatist ideolog zase. vsak si Po svoje predstavlja pot, ki jo naj naše pleme zavzame po ujedinjenju 1. 1918. V našem listu smo že obravnavali koncepcijo rektorja sr. dr. Ušeničnika o treh kulturnih edini-cah in dokazali njeno neutemeljenost, tudi koncepcijo vseuč. profesorja g. dr. Gavazzija o štirih samostojnih narodih jugoslovanskih smo podvrgli kritiki, ki je tudi ta ni vzdržala. Uvodni članek »Slovenca« pa postavlja zopet dve novi koncepciji, ki se bomo pečali ž njima v naslednjih vrsticah. To sta koncepciji: vseslovanska sinteza ali vsaj združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev z Bolgari. Moramo priznati, da separatistični ideologi nimajo sreče; tudi ti dve novi koncepciji vsebujeta pomanjkljivosti, da ju ne bo težko ovreči. Prodno pristopimo k meritorni oceni članka, smatramo potrebnim naglasiti dvoje dejstev, ki nista v zvezi s člankom samim, ki pa sta zanimivi, da jih je vredno pribiti. Clankar ugotavlja »dejstvo, da bi razdružitev (naših treh plemen) pomenila zopetno zasužnjenje Slovencev in Hrvatov«. Ta ugotovitev že sama govori proti vsakemu separatizmu in se glasi, kakor bi jo napisal kak »centralist«. Druga zanimivost pa je, da člankar patetič- posvečeno samo domovini, državi in naciji! Kje je stranka, ki nam je dala samo en dinar? Fašizem se je rekrutiral iz samih zločincev, prot palic in plačancev, ki so za nasilt siva vlekli mastno dnevno mezdo. Naši člani pa so si naprtili s pQt četka tako odiozno orjunaštvo iz čistega idealizma. Mesto mezde, članske prispevke, mesto ugodnot sti, delo in zasmeh z vseh strani1 Kje je stranka ali organizacija, ki bi tako strogo čuvala svoj ugled, kje je organizacija, ki bi morala svoje občne zbore voditi med vet čjimi težavami in z večjimi stroški? Katero društvo izključuje člane javno in pod tako strogim kriterb jem? Tovariši, naša ideja zmaguje, naša požrtvovalnost ruši vse ovire, naše delo poraja sadove1 S ponot som lahko zremo na pot, ki je za nami, z najlepšo nado lahko zremo v bodočnost, ki je naša. Sedanjost pa zahteva od nas še vedno trdega in vztrajnega dela. Naša armada mora doseči najmanj desetkratno dosedanje število, ki smo ga le dni prekoračili, da bomo lahko nastot pili za obrambo domovine in jet dinstva proti vsem in proti vsakot mur. Niti trenutka ne smemo zat muditi, da nas dogodki ne najdejo nepripravljene. Iskren sporazum v vseh točkah našega programa in taktike z junat škimi četniki nam je okrepil stat lišče in hrbtenico v Beogradu in nam pripomogel do ugleda med brati Srbi. Opravičeno smemo upat ti, da se tak sporazum, ki se zanj živahno dela, sklene kmalu tudi z Narodno obrano, borbeno organit zacijo Srbije. Naše vrste se strnejo kmalu v tesno falango in čez malo časa bomo imeli krepko neprekit njeno fronto braniteljev narodnega edinstva od Triglava do Bit olja pa od Drave do Adrije. Naj pride karkoli naša fronta bo stala in že se bliža dan, ko zaukažemo šepat ratistom: Dosti, ako so vam mile glave! Naš dan se bliža, Orjuna, nat prej! no sprašuje: »Kateri Slovenec teži za razdruženjem, ki bi Slovenijo izročil v plen Italiji.« Mi odgovarjamo: Vsi klerikalci teže za razdruženjem. Njih geslo je bilo 18-marca »proč od Srbov!« Kar pa se tiče drugega dela vprašanja, ugotavljamo, da naše ljudstvo noče ničesar čuti o Italiji, da pa klerikalni inteligenci ta misel ni tuja. Ime odličnega klerikalca, ki se je tako izjavil, na razpolago! Povrnimo se na meritorno stran članka. Pisec odklanja Jugoslovan stvo samo zato, ker se v njem baje ne stremi k višji vseslovanski siivi zi. Ta očitek jugoslovanskih nacionalistov ne more zadeti, ampak pade nazaj na »Slovenca«. Kako je slov. klerikalcu mogoča vseslovan- ! ska sinteta, če je njemu vera bistvo ! narodove individualnosti? Kako naj se razume sinteza versko intransi-gentnega slov. klerikalca s »krivoverskimi« Rusi, Bolgari in Srbi, da ne rečemo z našimi Muslimani, z našimi in s čehoslovaškimi evange-liki? Saj vemo, da je SLS polpreteklega časa gojila stike samo s Hrvati in Poljaki, ki so katoličani, njeno vseslovanstvo se je razprostiralo samo na katoliške Slovane. Piscu članka tedaj le še ni ugasnila zadnja iskrica narodnostnega pa-ganslva pod vseoživljajočo vodo katoličanstva, sicer bi se ne bil iz-pozabil, da kliče po kulturni sintezi vsega Slovanstva. Radi ugotavljamo to, ker vemo, da je tudi med pravimi katoličani dosti Slovanov, ki jih hudo vznemirja antiteza Rim-Moskva. Žal nam pa je, da je ta klic po vseslovanski sintezi »Slovenca« samo hipokrizija. Kajti on noče postopne sinteze preko jugoslovanstva v vseslovanstvo- On noče jugoslovanske sinteze Srbov, Hrvatov in Slovencev, potem teh treh z Bolgari in tako po vrsti do vsesio-vanstva. Prvo etapo sinteze hoče preskočiti, ker mu politični položaj ne dopušča, da bi se zanjo ogrel. Pač pa klerikalci vedno in vedno naglašajo takojšnjo sintezo z Bolgari. Ta zahteva pa je zopet hinavstvo in gnusen prijem strankarske politike. Ako napravimo drugi korak pred prvim, zidamo utrdbo na pesek in ne samo, da druga etapa ne bo dosežena, še prvo bomo onemogočili. V tem pa je ravno klerikalno hinavstvo, onemogočiti ujed!-njenje Srbov, Hrvatov in Slovencev s pritegnitvijo Bolgarov. Sumljivo je, da se slov. klerikalci ogrevajo za Bolgare, preko Srbov, ki so nam po jeziku bližji, s Hrvati pa imajo celo jezikovno skupnost. Da so si med dvema »krivoverskima« narodoma izbrali baš Bolgare za ljubljence, ki morajo na vsak način v skupnost jugoslovansko, je vzrok na dlani. Današnja neslovanska orijentacija (čitaj Holečka!) bolgarske inteligence in njena blazna mržnja do Srbov bi bila zanesljiv porok, da bo država SHS -f B pol ure po združitvi razpadla v svoie sestavne dele. To pa je cilj klerikalcev, ker hočejo zadeti Srbe v živo. Hočejb, da bi pii razdružitvi Bolgari odnesli Macedoni-jo, Hrvatom pa pomagali ohraniti si Srem, Hercegbosno in Dalmacijo ter si pridružiti Baranjo in del Bačke. Ostanek bi dobili Rumuni in Madžari, da privolijo v tako delitev. To je namen klerikalne jugoslovanske sinteze. Tega pa biti ne more. Srbi so hrbtenica naše države, oni so jo stvorili, oni so nas osvobodili, njim gre prvo mesto. Proti izkoriščanju in zatiranju nrečanov r>o kli-karski porodici pa je forum naša skupščina in tega foruma se klerikalci ogibljejo z vnemo ki bi bila vredna boljše stvari. Korupcija v državi, ki je ni v preku nič manj ko v Srbiji, se da zatreti samo iz parlamenta. Klerikalci hočejo zmagovito Srbijo reducirati na obseg pred prvo balkansko vojno. Njih žrtve in junaštva, ki enakih ne pomni kmalu zgodovina kakega naroda naj ostanejo brez uspeha in brez nagrade. Ne, pobožni hipocri-ta, še je tudi v našem plemenu ljudi, ki jim je hvaležnost čednost in spodobnost prirojena lastnost. Jugoslovanskemu ujedinjenju očita člankar protislovansko tendenco, dasi priznava, da so »separatni imperijalizmi slovanskih narodov le-te pogubili in še danes stoje na poti lepši bodočnosti Slovanov.« Ne uvidi, da stojimo na stališču integralnega njedinjenja SHS samo zato, da si v zajednici ustvarijo naša tri plemena lepšo bodočnost po tako britki in mukepelni preteklosti. 7ato in samo zato smo za ujedinje-nje, ki bi ne imelo smisla, če bi se posamezna plemena lahko razvijala samostojno v narode. Bombastično proglaša članek: »O jugoslovanstvu je mogoče govoriti le, če so vsi, Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari Jugoslovani in kot taki Slovani, če pa niso vsi skupaj j solidarno Jugoslovani, potem ne vemo, kateremu Izmeti teli narodov prlstoja jugoslovanski in konsekvenco, slovenski ^karakter! (Razprl »Slovenec«). Česar člankar ne ve, to ve Tsa naša javnost: Jugo- slovanski in slovanski karakter prisl oji Srbom, Hrvatom in Slovencem pred Bolgari! Ne iz etničnih razlogov, ampak vsled nj'h neslovanske politike, vsled njih naglašanja, da niso Slovani, ampak Mongoli (Sa- ! ! vov, Radoslavov, Gešov, Danev in drugi, kojih izjave smo čitali v »Kambani«!), vsled njih sramotnega pobratimstva z Madžari, Turki in Nemci, najhujšimi sovražniki Slovanstva! Evo, zakaj ne gre Bolgarom sedaj jugoslovanski in slovanski karakter. V tem oziru oni Slo* vencem, Hrvatom in Srbom daleko niso ravni. Dvignili'so orožje proti interesom Slovanstva in to spontano, rade volje, ne kakor Slovenci in Hrvati, ki so bili enostavno nagnani pod grožnjo smrti v Galicijo in v Srbijo. Naj se ne ugovarja, češ: po- nih naših in hrvatskih politikov je, da se na vse mogoče načine branilo ujedinjenja treh naših plemen in da se branijo državne skupnosti ž njimi, obenem pa pri vsaki pripravni in še rajše nepripravni priliki zahtevajo priključitev Bolgarov v našo državno zajednico. Otročje početje, ki temelji samo na demagoški frazi in ki nima danes — rebus sic j stantibus — niti najmanjšega pred-•' pogoda za možnost uresničitve! Res je, da so Bolgari jezikovno ravno tako neprekinljivo zvezani s Srbi in Macedonci kakor ti s Hrvati in Slovenci ter da tudi bolgarščina spada v nepretrgano verigo jugoslovanskih narečji od Triglava do Soluna. Res pa je tudi. da so se tekom stoletij diferencirali od ostalih Jugoslovanov kulturno in jezikovno tako zelo. da oni danes, povdar-jaino danes, nikakor ne nudijo onih predpogojev, ki bi jih usposabljali za sprejem v Jugoslavijo, kot državno in narodno enoto. Kaj prozoren je namen naših in hrvatskih boBgarofilov: Otežkočiti, ali naravnost onemogočiti narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev s pomnožitvijo separatističnega elementa. Novi separatizem bi imel tako virulenco, da bi naša država z njegovo pomočjo takoj raz-nala v svoje predprevratne sestavne dele. Vedo ti politiki, kaj zahtevajo vedo pa to tudi nacijonalisti. Najmanj toliko poznajo ti slednji Bolgare, kakor jih poznajo slovenski ln hrvatski boigarofili. zato opažajo da ima ta navidezno bratska zahteva naperjeno ost proti obstoju države in nič manj. Vsled asimilacije močnih kontingentov mongolske rase se je bolgarska duša oddaljila od slovanskega čuvstvovanja tako močno, da bi bilo treba vzgoje par generacij v nasprotnem pravcu, da bi se ta prepad zagladil vsaj toliko, da bi bilo mogoče z obeh strani delovati za spojitev. Holeček poudarja to neslovansko duševnost, ki jo je sodobna bolgarska inteligenca pri tirala do skrajnosti in s ponosom izjavljala, da bolgarski narod ni slovanski narod, da Bolgari ne spadajo v slovansko narodno zvezo, ampak da so v krvnem sorodstvu z Madjari, Turki. Finci in Tatari. Tudi antroipologične razlike Bolgarov od ostalih Jugoslovanov (tudi od Macedoucev), ki jih navaja Niederle dajo misliti, da je obilna mongolska primes, ki je Bolgare fizično po telesnem sestavu ločila od ostalih Jugoslovanov, vplivala v znatni meri na njih psiho ter nam jo odtujila. Holeček tudi poudarja brezmejni ; plemenski šovinizem Bolgarov, ki je v splošnem lasten samo Mongolom. Henri Barby, francoski časnikar, k! ie bil v obeh balkanskih vojnah poročevalec »Tempsov«, poroča o grozovitostih Bolgarov proti Srbom, Grkom in Turkom pripisujoč ta grozodejstva mongolski krvi in j psihi bolgarskega naroda. Barby ( navaja tudi jednaka opazovanja i Nemcev in Angležev svojih tovari-; šev, ki so prišli do istih zaključkov. litika. Tudi v politiki morajo veljati principi najprimitivnejše dostojnosti! Bolgarski narod, ki sam ne dela politike, bi mdral nastopiti proti zločinu inteligence. Naše stališče glede Bolgarov smo precizirali v članku na drugem mestu. V zaključek naših izvajanj ugotavljamo, da so separatisti iznesli do sedaj štiri bistveno različne koncepcije, znamenje občutne neorijen-tiranosti in needinosti ideologov separatizma. Pričakujemo še nadaljnjih, da jih ocenimo v luči objektivnosti in dokažemo njih nemožnost. Vsi ti poročevalci se čudijo ogromni razliki med psiho srbskega in bolgarskega vojaka. Tam veliko* dušnCiSt srčna dobrota, nesebičnost in pravo individualno junaštvo, tu pa neizprosna krutost, koristoljubje in elementarna hrabrost, izvirajoča iz psihologije mas. tako so označili tl poročevalci srbskega in bolgarskega vojaka in Barby citira te izjave ter jih podkrepljuje s 'številnimi primeri. Dosedanje vedenje Bolgarov do ostalih Slovanov je bilo zelo nebrat-sko. do Srbov pa naravnost ostudno in izdajalsko. Za svojo pomoč pri osvojitvi Drinopolja, brez koje bi Bolgari ne bili nikdar osvojili silne trdnjave, so želi Srbi lepo zahvalo:1 Bregalnico. Za nesebično pomoč, ki je j)0 zvezni pogodbi niso bili dolžni, so dobiH Srbi izdajalski napad, ki so se ga k sreče ubranili. Ob Bre-galnici je bil postavljen temelj naši državi. Bregalnica pomeni prvi poraz Bolgarov v borbi zoper Jugo slavijo, ki je nastajala. Svetovna vojna je Bolgare pokazala še v gršf luči. Dopustimo da ie v srcu vsakega Bolgara pekla Bregalnica in netila srd proti Srbom. Ta mržnja je bila tako ogromna, da jim ni dovolila trezno premisliti in preudariti, na katero stran jim veleva pristopiti njih sacro egoismo. Osveteželj-nost je zatemnila njih treznost in prevdarnost da so sc temeljito ušteli v računih. Trenuten uspeh je njih maščevalnost in krutost oprostil, da so se znesli po mili volji nad nesrečnim srbskim narodom, toda prišlo ije iztreznenje, poraz 'in onemogle revolucijonarne trzavice. Vloga Bolgarov kot izdajalcev Slovanstva je tem ogabnejša. ker so vzdignili zločinsko svoje orožje proti ruskem narodu, ki je lil potoke krvi in nastlal celo Bolgarijo s svojimi trupli za osvoboditev Bolgarov izpod turškega iga. Njih izdajalsko vedenje proti Srbom se da pojasniti z antagonizmom, ki je bil od pamtiveka povod medsebojnim bojem., nikakor pa se ne da opravičiti njih postopanje proti Rusom. Tako črne nehvaležnosti ne pomni ziepa zgodovina narodov in ta greh bo vedno neizbrisen madež na ščitu bolgarskega naroda. Na ruski strani so še živeli osvoboditelji. ki so med mukami ranami in nepopisnimi napori osvajali Bolgare, takisto so na Bolgarskem še živeli sodobniki osvoboditeljske vojne. priče junaške požrtvovalnosti ruskega naroda ki so same občutile prekletstvo suženjstva in blagoslov svobode. Vnebovpijoče bolgarsko zlodejanje~je dobro označil Maksim Gorki v odprtem pismu na Bolgare ob njih vstopu v svetovno voino na nemški strani. Nismo proti združitvi z Bolgari', želimo si ie in trdno upamo, da bo do nje prišlo. Nočemo pa preko Srbov sklepati prijateljstva s sosedom, ki je včeraj še moril in mučil Srbe huje ko Turek. Madžar in Švaba. To bi bilo izdajstvo ki so ga zmožni samo klerikalci! Če se bo Bolgarija prerodila v duhu slovanstva, kakor so to hoteli Madžarov, Dl- i lijev in Konstantinov, potem jim je eo ipso odprta pot v naročje ALEŠ POTOČNIK: SamouisravM ideia s slovanskega vidika. Jugoslavija in Bolgari. Značilno za brezglavoist izvest- UUBUANA, 22. IkmihA 1923. ŠTEV. 18. NACIONALISTIČNI ORGAN. Jugoslavije, to pa samo s privolitvijo srbskega plemena, proti koje-mu so se tako težko pregrešili leta 1912. in 1916. Slovenci in Hrvati nimamo pri tem besede, nam neposredno niso Bolgari nčinili nikakega zla. Modrost Maribor, 18. aprila. Pcileg drugih znamenitih sped-jalitet v Mariboru je posebne vrste s,-.>ocijali teta tudi policija. Odkar stoji pod vodstvom višjega policijskega svetnika, nekdanjega avstrijskega rablja Kerševana. je prišla tudi iHiid širšimi ljudskimi plastmi ob v Go kredit in je le še objekt raznih šili in dovtipov. Ta mož si domišlja, da je silno bistra glava, priboril bi si rad slavo Sherlocka Holmesa, v resnici pa je njegova sposobnost skrajno majhna. Dan za dnem odkriva nove strašne in krvave afere, v vsakem kotu iztakne kakega zmaja s sedmimi glavami, ko pa naroči nciiciji, naj ga prime, se izkaže, da je bila samo mušica. Koliko nepotrebnih preiskav je že naprtil ubogemu državnemu pravdniku, ko pa je hotel ta »osumljence« obtožiti, se ie izkazalo da za to ni prav nobenega povoda. Tudi zakone pozna ta mož dobro; vsako stvar, ki mu ne gre v možgane, spravi pod kak poseben paragraf, čeprav nima ta paragraf z dotično zadevo .nobenega pošla. Naravno je vsled tega. da doživlja dan za dnem blamaže. Posebno napram Orjuni, katera mu strašno leži v želodcu, tako da ne more spati, naperja vedno svoje plesnjive paragrafe sreče pa nima in nima. Ta presneta Orjuna ga bo spravila še ob zdravje. Kjer jo prime, se mu izmuzne. Včasih si po cele dneve domišlja, da jo že drži in tedai je silno dobre volje in neprestano si Kladi brke. Pa se Orjuna malo pretegne, raztegne peruti in — frla. Potem je Kerševan zopet ves potrt in obupan. Orjuna je ušla! Ob takih dneh ga morata spremljati proti domu kar dva stražnika in dva detektiva. Kaj je bilo vse radi Cirilove tiskarne. Toda upal je. da se »duhovi umirijo«. On je namreč bil mnenja, da ima Orjuna tako kri, da se lahko razburi in potem umiri; komaj zadnje čase pričenja uvidevati. da ima ta bestja tako čudno kri. da se prav nikoli ne razburi in nikoli ne umiri, ampak da dela sistematična dalje kljub vsej njegovi jezi, kljub vsem na ra grafom in njegovim strogim odredbam. Da. uvidevati je začel ce'o. da tudi s preiskavami iti z zaporom proti tej bestiji prav nič ne doseže. Te dni ie rekel: »Ta Orjuna se M kar naenkrat pojavi in kaj napravi in sicer tedaj, ko človek niti najrna-nje ne sluti, da se bo kaj zgodilo!« Novo in neizrečeno veselje mu je seveda napravila Slovenska Bistrica. Par dni po bistriških dogodkih le bil prepričan, da drži Orjuno že za rep in se mu nikoli več ne izmu- -L - JJ -XlQgjC U zne. Sicer pa ie stvar tudi res izgle-dala silno enostavno. Njegov lajb-žurnal »Straža« je tako lepo opisal ves dogodek, da ni bilo nobenega dvoma, da je mariborska Orjuna in-sscenirala ves dogodek v Slovenski Bistrici. Ta preklicana mariborska Orjuna, kakor da bi bila ona vrhovna oblast organizacije, ki obsega vso državo, kakor da bi ona lahko ukazala Vsem slovenskim Orjunam, naj določenega dne pridejo v Slovensko Bistrico. Seveda so tudi Or-junaši vrgli bombo in ne nemčurji, in sicer kdo drugi naj bi jo vrgel kakor mariborski. Seveda, saj je »Straža« celo vedela povedati, da so jo vrgli kar z avtomobila in vrgel jo je nekdo v usnjati suknji. Ko pa se je g. Kerševan (kdo fra je neki samo tako priporočil v Beogradu, da so ravno njegovi modrosti poverili preiskavo?) s »Stražo« v žepu, v kateri je stalo vse tako lepo črno na belem, napotil na raziskovanje — je naenkrat postal potrt in zamišljen. Orjuna je zamahnila z re-'iom takrat, ko je to najmanj pričakoval in je — pobegnila. Ja, dokazi, dokazi in priče če bi se le te dale ustvariti iz iia kakor ie Bog ustvaril Adama in Evo. V »-Straži« je bilo tako lahko, v resnici pa je tako težko. Uboga modrost! V soboto se ie Kerševanova modrost zopet razveselila. Izvedela je nekod, da namerava orjunski lintver oddivjati nad Konjice. Kar tako je prišlo modrosti to v glavo in odredila je da se imajo zastraziti vsi izhodi iz mesta in prijeti vsi Orjunaši in razorožiti: v prvi vrsti se jim morajo seveda odvzeti bombe, granate, šrapneli in 42 cm kanoni. Orjuna pa ima boljša ušesa kot zajec in ona ie slišala, kaj namerava njegova modrost. še predno je odprla usta. In ker je vedela tudi. da je poslala v »Narodni dom« vodjo detektivov g. Pavletiča, ga ie šla pogledat in malo »požečkat«. Kljub vsem tem modrim ukrepom pa bi bila Orjuna vseeno lahko nemoteno odšla kamor bi bila hotela, ker ta lintver. ki ima kri. ki se nikoli ne razburi in nikoli ne umiri ima tudi pamet, ki je gotovo stokrat bolj prefrigana kakor pa Kerševanova ki ie še starega avstrijskega sistema, ki že davno til več moderen In ne odgovarja duhu časa, ki je rodil celo tako pošast kot-je Orjuna. Da, če bi bilo vse tako kakor pravi »Straža«, če bi se dalo to Or.iuno tako zlahka zadaviti, kakor si (predstavljajo Gobec, Gernei-ner in Žrebot, kako bi bilo to lepo. »Die schonen Zeiten -der Habsburge r Monarchie« bi se kar čez noč zopet povrnili. Orjuna pa bo živela, rastla, se širila in bo nekega dne, ko Kerševan niti sanjal ne ho, zamahnila s svojim strašnim repom in pometla vse avstrijske kortfeje v večno pozabljenje. Kerševanu se torej obetalo še težki dnevi. Njegova modrost bo čisto odrekla in kaj potem? »Va-terland in Gefaltr!« Paragrafi bodo pomrli od lakote. Strašno! Dies irae. d les i&i... Toda šalo na stran! To kar po-i Senja mariborska policija presega : že vse mere. ako ne bo merodajna I oblast izčistila toga augijevega hlc-| va, ki postaja .dan za dnem večja j nacijonalna in državna sramota in j ako ne bo naprav ila konca paševanju Kerševana in Pestevška potem bomo objavili o teh dveh izza avstrijskih časov take delikatese, da bo strmela vsa Jugoslavija, kako je bilo sploh mogoče sprejeti ta dva v našo službo. mm prevratu. Ena korifeja je zbežala v avtomobilu v tujino, drugi veljak s- je od strahu preselil v večnost, vaš urednik pa —:no, veste — v gotovih hišah je netaktno govoriti o vrveh! Kadar se vam bo naše početje zdelo preneumno, — mislili smo v svoji neskromnosti, da se vam že zdi, ko tako rohnite, — pridite: saj veste, kje smo, saj veste, kdo smo, pogostimo vas s »kragujevačkim brizgancem«, da bodo pozni vaši rodovi cvilili ob spominu na gostijo pri »Orjuni«. Mesto brezovega olja pa vzemite s seboj neko drugo vrsto olja — tako, za vsak slučaj, če bi vam od našega brizganca postalo slabo, Orjunaši znajo vse, samo v sv. olje ne znajo devati. Kje so brezoviške perice, itak veste ... še od zadnjič, ko je nekaj Orjunašev stikalo okoli »Jugoslovanske« tiskarne in so vaši akademiki dežurili celo noč v tiskarni. Svetega Jerneja pa ne zame-tajte. dober patron je: blagopo- kojni hugenotje vam lahko potrdijo njegovo »efikasnost«. Morda so vam pa siciiijske večernice bolj pogodu? Izbirajte, mi smo kulantni! Postrežemo vam, toda samo tedaj, ako dovedete izdajstvo do konca, drugače sla vije nima pravega smisla. Bog živi! G. drž. pravdnik, na pomoooč! tovarna. G. drž. pravnik na pomoooočl Samosrajčniki in smrkolini okoli »Orjune« — tako je naše uredništvo počastil »Slovenec« prošle nedelje — so vendar enkrat izbezali črnega murna iz luknjice. Na članek »Amputacija« v naši zadnji številki se je pobožni »Slovenec« obregnii ob nas s sledečim psovanjem, da posveti s spodobno pobožnostjo Gospodov dan: »Glasilo nekih samosrajčnikov, ki mu je ime »Orjuna«, priobčuje 15. aprila tega leta člančič, v katerem natolcuje SLS, da želi priti pod Italijo, in zaključuje svoje falotsko čenčanje s sledečim stavkom: »Če pa bi se klerikalcem posrečilo to izdajstvo, bo zmagovite Italijane pozdravil v Ljubljani na vsakem kan-delabru obešeni klerikalec, materi-jal za bakljado pa bodo dala poslopja klerikalnih izdajnikov in zlasti »Jugoslovanska tiskarna«, ki to pot prvič ne bo hteus a noti lucendo. Naj bo sv. Jernej tudi vam enkrat patron!« — Mi sicer na te grožnje ne damo počenega groša, ker bi smrkolini, ki bi hoteli pri nas izvajati kakšna pobalinstva, idobili nemudoma tak odgovor, da bi morali dati svoje hlače kar hitro v energično pranje bizoviškim pericam, vprašamo pa državnega pravdnika v Ljubljani, ali on še razume, čemu je država poverila tako dolžnost ali pa morebiti misli da zakon ne velja za izvestne liste? Orjunci naj pa vedo, da raste po naši deželi dovolj brezovega olja, da jih ozdravimo, če nam postane njihovo početje preneumno.« Toliko sirovosti že dolgo nismo .čitali nikjer in prinašamo ta elementarni izbruh klerikalne duše v celoti, da bo javnost lahko primerjala način naše in »Slovenčeve« pisave. Za naše grožnje tedaj Sloven-čevci ne dado počenega groša in naše »falotske čenče« bodo zdravili z brezovim oljem. Ej, junaki, zakaj pa potem kličete na pomoč drž, ,oravdnika? Zakaj pa se trudite dokazati, da ti »samosrajčniki« mečejo bombe? Čudni samosrajčniki! Ne, pobožni prijatelj, zona vas je oblila, ko ste čitali naše »čenče«. Enkrat vam je že trda predla: ob V 16- štev. dne S. t. m. smo objavili članek Mandelj, Tomc, Babnik, »Prva tobačna tovarna slov. republike v Ljubljani«, v katerem smo kar najostreje kritizirali vodstvo tukajšnje tobačne tovarne. Vsled tega napada je vodstvo, mesto da bi se samo opravičilo, poslalo po kostanj v žerjavico društvo uradnikov tobačne tovarne, ki nam je poslalo sledeči dopis: Spoštovani gospod uradnik! Tednik »Orjuna« prinesel je v svoji številki od -8. t. n. štev. 16 na tretji strani članek •»'Mandelj, Tomc, Babnik. Prva tobačna tovarna Slov. republike v Ljubljani, d. d.« Podpisani uradniški zbor je na svojem sestanku dne 9. t. m. soglasno sklenil, izreči protest proti tako neutemdjertetmu in gabnemu napadu svojih tovarišev v javnem listu, ter globoko obžaluje, da se je tako resen list .osramotil s člankom v svoji lažnjivi domišljiji pod nivo poštenosti padlega autorja. To obžalujemo tembolj, ker so v uradniškem zboru tudi uradniki, ki so .člani »Orjune«. Uradniškemu zboru niso znane nikake nerodnosti, ki bi dale poved temu članku. Zato poživlja p.n. uredništvo, da argumentira objavljeni članek, osobito pa besede; »Kar se ie in kaj sg vrši v tobačni tovarni Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. to is škandal, to la anarhija« s konkretnimi dejstvi, za kar bo uradniški zbor zelo hvaležen. Za v bodoče pa priporočamo, da se p. n. uredništvo pred objavo sličnih člankov informira pri vodstvu tob. tovarne ali na t>ri uradniškem zboru, ako lioče ščititi objektivnost in resnost svojega lista ter preprečiti krivično sramotenje uradništva v javnosti. Ljubljana, 11./IV. 23. Z odličnim spoštovanjem Za uradniški zbor tob. tov. v Ljttblj. (2 podpisa.) Ker nočemo delati nikomur krivice in tudi nočemo spravljati v svet neutemeljena sumničenja, smo stvar v kolikor nam je čas dopuščal temeljito preiskali in smo danes v stanu objaviti resultate te preiskave. Storimo to iz čistega prepričanja, da bomo s tem koristili državi in pa konzumentorn, to tembolj, ker nas k temu uradništvo poziva, ki izjavlja, da mu ni nič znanega o ne-rednostih, ki se vrše v tovarni sami. Odgrniti hočemo kopreno z jed-nega državnega podjetja, kjer gospodari klerikalizem, da bo javnost videla, kaki časi bi vzcveteli v Koroščevi republiki. 1. Takoj po objavi članka v Orjuni štev. 16., je g. ravnatelj tobačne tovarne Mandelj prepovedal iz dajanje cigar, ki so se brezplačno delile ca 60. uslužbencem po 100 komadov na osebo v približni vrednosti 24.000 K na mesec- Uslužben-stvo je to dejanje nemalo presenetilo tembolj, ker je bilo prepričano, da ima pravico do cigar. Sedaj pa se je izkazalo, da je -g. Mandelj brez vsake naredbe, na svojo roko razdajal drž. blago. Krivdo se seveda zvijača na Orjuno. Mi pa samo kon-statiramo, da je s tem od 1919. leta država oškodovana -za ca 1,500.000 kron. Izven tega pa ima g. Mandelj na razpolago še za ca 8080 kron mesečno tobačnih izdelkov :za repre-zentacijo in bi bilo vsekakor- interesantno zvedeti, kdo je bil dosedaj deležen teh dobrot. 2. Ali je vodstvu znano, da g. Babnik šef odelenja rezalnice in pa-kovalnice razdaja 6. osebam tobak v približni vrednosti 1500 kron mesečno. Kje je naredba, ki mu to dovoljuje? 3. Vodstvo je bilo opozorjeno, da si delovodja Gorjup na goljufiv način prisvaja pri tedenskem zaračunavanju delavskih mezd svote od .ca 400—560 kron tedensko. Dasi je to dejstvu jasno razvidno, vendar mi vodstvo ukrenilo ničesar, ker je delovodja Gorjup še vedno uslužlien in ni bila uvedena proti njemu, kakor smo informirani, nobena disciplinarna preiskava. 4. Vodstvu je znano, da je šel delovodja Kotar z ponarejenimi ključi v skladišče pločevine in si od iste prilastil večjo množino in vendar do sedaj ni ničesar ukrenilo. 5. Vodstvo je bilo opozorjeno, da neka oseba nosi v.ečje množine rezanega tobaka iz tovarne in ga v SUŽENJ LAŠKI: Bolt za narodno tekom stoletij- (3). Sultan M tirat Leni je v začetku 1. 1389. pokoril, uničil in izbrisal iz lica zemlje Bolgarsko. Nato se je obrnil proti Srbiji. Knez Lazar mu gre naproti na Kosovo polje -s svojo iti svojih zaveznikov vojsko, obstoječo iz vseh delov našega naroda, iz banovskih Hrvatov pod vodstvom bana Ivana Horvata, Slovencev celjski!) grofov in Bosancev kralja Tvrdka. Vso poljano so pokrivali sijajni šotori kr--sčanske in ta trške vojske. Na Vldovdan, 15. junija 1389., se prične velika usodna bitka med .htgosloveni in Turki, največja, ki se je do takrat bila med krščanskim svetom in Turki. Ltizar pade, pade tudi Murat, ubit od junaške roke Miloša Obilica. Sultanov sin Bajazit prevzame vodstvo in vojna sreča odloči za Turke. Kako je ta poraz presekal srce našega naroda, nam pove narod sam v svoji pesmi. Toži in plaka po izgubljeni svoji svobodi in zapušča y svoji nedoseženi in veličastni pesmi spomin na to svojo največjo nesrečo poznim rodovom, da ne morejo umiki prej mirovati, dokler ni maščevano Kosovo. Zgodovina ni mogla s svojimi opisi doslej še doseči to neizrekljivo narodno čustvo, kakor ga nam kaže narod v pesmi in težko, da ga doseže. Edino ženijalna umetnost Ivana Meštroviča odgovarja občutkom narodne duše. S kosovsko bitko se je pokazala našemu narodu vsesilna premoč Turkov. Vladarji po raznih naših krajih so postajali bolj nesložni, čim bolj so občutili svojo nemoč. Najmogočnejša ie bila takrat Bosna, ali tudi ona je bila v svojem srcu trhla iu gnjila. Verski razkol, po- vzročen ,po bogumilski krivi veri, osovraženi večini narodov na vzhodu in zapadu, je strl moč Bosne. To slabo stran Bosne je spoznal kralj Stjepan Tvrdko, ki je prestopil na koncu svojega življenja h katoliški veri, da si pridobi Hrvate, nad kojirni je želel vladati. S to diplomatično potezo je pokazal' kralj svojemu narodu, kaj mu je treba storiti, da se reši. Ali niti prvi vellkaši 'Bosne mu niso v tem sledili, zato postane Bosna vzrok propada, namesto da bi bila postala središče, okoli katerega bi sc bil ves narod zbiral. Sultan Bajazit je takoj moral po Kosovski bitki v Drjnopolje, da tam zasede prestol svojega očeta. Ta čas je porabil Stjepan Tvrdko za razširjenje svoje oblasti po vsej Hrvaški. L. 1390. je segala njegova vlada do morja in ustvarjena je bila ena domovina od Drine do adrijanskega morja. Samo Zadar se mu še ui pokoril. Ali kraljevi dnevi so bili šteti. Vse velike, lepe sanje bosanskega kralja zatonejo v morje stoletij. Najprej mu pade iz rok krepki meč novega njegovega razširjenega kraljestva — vitez Ivan Paližna umre februarja meseca 1391 in kmalu za njim leže marca meseca junaški kralj sam v grob. Naslednik mu je bil slabotni Stjepan Dabiša, ki je vrnil Sigismundu hrvaške zemlje. Vzlic novim uporom in bojem je Sigismund končno ohranil hrvaške dežele ogrski kroni, dalmatinskih mest pa se je polastila v prvi polovici 15. stoletja Venecija, ki je na ta način odrinila oblast našega mrroda za več stoletij od adrijanskega morja. Edini Dubrovnik, jugoslovenske Atene, je obranil vso svojo samostojnost hi pričal svetu o veliki kulturni zmožnosti našega naroda. V teku stoletij pa je širil turški meč svojo oblast vedno bolj po hrvaški zemlji, da so na hrvaških saborih stanovi tožili, da so ostale samo še reliquae reliquiarum olim regni Cro- atiae — ostanki ostankov nekdanjega iltrvaž-kega kraljestva. Eno dobro pa je prinesla osmanska po plava, da je Srbe in Hrvate, ki so bili ;že začeli hoditi vsak svojo posebno, ostro začrtano pot, zopet spravila v medsebojne odnošaje in zveze, ki so .postale podlaga za sedanje ujedinjenje. Turški pohodi pa so tudi Hrvate •zhližaii s Slovenci, ki so živeli do takrat popolnoma mrtvo življenje podjarmljenega naroda. Skupili turški boji, skupno trpljenje in skupna nesreča so strnili vsa tri plemena enega naroda v trdno zvezo in misel ujedinjenja je postajala vedno močnejša. Novi verski nauki, ki so pretresali v 16. stoletju vso zapadno Evropo in Nemčijo, so našli svojo pot tudi med naš narod. 'Prvi naš reformator Primož Trubar, ki je dal Slovencem prve knjige, je preskrbel v družbi z baronom Ivanom Ungnadom tudi Hrvatom prve tiskane knjige. V Tiibingenu je ustanovil baron Ungnad tiskarno z latinskimi, glagoljskimi in cirilskimi pismenkami, da tiska za Slovence in Hrvate svete knjige po novem nauku vere. Trubar je hotel, da se ne širi čista resnica evangelija samo med njegove ožje sorojake, ampak da prodre njegov nauk na Hrvaško in dalje proti jugu. Ker je vedel, da se govori naš jezik tja do Carigrada, je menil, da bo tem potom prodrla evangeljska resnica tudi med Turke in j*11 ublažila, da .naposled prestanejo s svojimi pohodi in napadi na našo zemljo. Tako je mislil najlažje rešiti naš narod pred turško nevarnostjo. Ungnad je s svojimi tovariši .naumotilo deloval in v teku treh let je poslal slovenskih in hrv. knjig v 25.000 izvodih med naš narod. Ali habsburško tiranstvo je uničilo delo naših prvih preporoditeljev in ž njimi njih da-lekosežne osnove. Vsled večnih turških navalov je naša zemlja vedno bolj osiromašila, naš kmet je živel v večnem strahu pred turškim nasilstvom in vsled neprestane vojne službe za obrambo domovine ni mogel več obdelovati svoje zemlje. Graščaki pa, ki so se ugnezdili sredi naše zemjje .kot .predstavniki tuje nadvlade, so btez-u smilje n o terjali od našega kmeta tlako in desetino. Žalibog pa ne najdemo .med zatiratelji našega rodu samo tujcev, Madžarov, Nemcev in Italijanov, ampak tudi večina hrvaških gospodov ni kazala usmiljenja s svojimi podložnimi kmeti. Ko niso ti jadni ljudje videli nikjer rešitve, so prijeli za orožje in se uprli svojim tlačiteljem. Nastali so kmečki upor’, boji za staro pravdo in za svobodo. Najljutejši teh uporov je bil leta 1573. Hrvaško Zagorje in Posavina, slovenski Staj er iu Kranjska so se dvignili '.a staro pravdo. Združili so se, da si izvojujejo zlato svobodo, da postanejo sami gospodarji na svoji zemlji. Dobro so se takrat naši predniki pripravljali na boj. Ilija Gregorič jim je bil izvrsten in izkušen vojni organizator. Po zmagi nad plemiči naj bi zavladal kot kmečki kralj združenih Slovencev in Hrvatov Matija Gubec. Potem so pa hoteli še osvoboditi svoje brate, ki so ječali od kosovske bitke dalje pod turškim jarmom in tako združiti ves naš rod. Ali dobro oboroženim četam našm tlačiteljev se je posrečilo, zatreti tudi ta upor in premagati kmečko vojsko. Grozno so besnili plemiči nad ulovljenimi seljaki. Ni bilo drevesa. na katerem ni visel kak kmet, po nekod po deset .na enem. Matija Gubec pa je moral plačati .svoje krasne sanje na razbeljenem prestolu mi trgu sv. Marka v Zagrebu. (Dalje prih.) »MWrniM * • v** Pretplačujtc se na »Jadranska Straža«! javnih lokalih razdaja, ni pa napravilo nobenega koraka proti tej osebi, ki se še vedno nahaja v službi. 6. Vodstvo je bilo opozorjeno, da eksistira izven tovarne še druga privatna tovarna, kjer se zavija ukradeni tobak in vendar ni ukrenilo ničesar. 7. Kaj je ukrenilo vodstvo, ko je delavstvo očitalo g. ravnatelju Mau-delju, da je isti ukradel kar 7 bal tobaka in je deputacija to svoje očitanje tudi pri tedanjem pokr. namestniku dr. Baltiču ponovila? 8. Vodstvo je bilo opozorjeno, da neki delovodja plačuje iz svojega žepa plačo delavstvu, da si na ta način prisvoji ca 500 cigar dnevno. 9. O. Alešu j e delavstvo tudi očitalo razne stvari in mu pri tem celo rastrgalo suknjo in vendar ni vodstvo odredilo preiskave. 10. Sestra Babnikove žene dobiva draginjske doklade za svojo mater, dasi je leta posestnica v Šiški in ne vodi ž njo skupnega gospodinjstva, ker je zaposlena v Rožni dolini ; pri g. Babniku kot dekla. Medtem pa je vodstvo odbilo ponovne prošnje za družinske doklade delavcu za njegovo hčerko, ki je od rojstva slepa in vsled tega popolnoma dela nezmožna- 11 Vodstvo protizakonito ne plačuje družinskih doklad za otroke, katerih starši imajo brezplačni dopust. 12. O. Babnik ni hotel sprejeti uzornega uradnika Roša, ki je bil od vodstva premeščen v njegov oddelek. V tem slučaju ravnatelj ni imel dovolj energije, da bi zahteval izvršitev svojega odloka, ampak je kapituliral pred g. Babnikom, ki se je bal sprejeti vestnega uradnika v svoj oddelek. Dalje si je g. Babnik poleg drugih stvari dovolil nekega dne na svojo lastno roko pravico odpustiti celokupno odelenje 2 uri •pred zaključkom dela, samo da pokaže svojo moč napram drugim kolegom vodjam. In tudi v tem slučaju se je g. ravn. bal g. Babnika. 13. Na upravičene pritožbe uslužbencev je vodstvo ukrenilo ravno nasprotno. 14. Vodstvo nastavlja kot vodje oddelkov osebe, ki so za službo nezmožne, oziroma nočejo vršiti svojih dolžnosti tako. da ne bi državni erar imel občutne škode. 15. Opozarjali smo že, da je vodstvo krivo različnim nedostat-ltorn tobačnih fabrikatov. Pretekli teden pa se je mudila v tovarni komisija zdravstvenega odseka, ki ie z gnjusom pregledavala tobak, ki se pripravlja v tovarni. Ta tobak je v pravem pomenu besede gnoj, ki razširja v oddelkih neznosen smrad in je naravnost zdravju škodljiv, kar je tudi komisija ugotovila. Zasluga Orjune je, da se ie enkrat podrezalo v to gnojišče. Tobak je kupljen na Holandskem za drage goldinarje in kupil ga je strokovnjak g. Mandelj, ki je sam vodil nakupno komisijo. Mi imamo vzorec tega tobaka in si ga lahko vsakdo ogleda. Je to najboljše sredstvo, da se hitro odvadi čika-nja in pa kadenja. 16. Vodstvo je izplačalo nagrado komisiji, ki sploh ni nikdar obstojala in na ta način mistificirala upravo drž. monopola. 17. Ravnatelj, podravnatelj in 4 uradniki dobivajo izven prej navedenih gratis cigar, ki so jih prejemali vsi uradniki še posebej vsak teden takozvane poskušnje. Te gratis poskušnje znašajo ca. 400—600 Din tedensko tako, da n. pr. g. podravnatelj Tomc prejema na gratis bonifikaciji: redni priboljšek 1300 Din mesečno redne poskušnje 2400 Din mes.. skimi 3700 Din tobaka. Te poskušnje niti po starem avstrijskem zakonu ne pripadajo omenjenim gospodom, zato smo znati-željni, katera naredba jim dovoljuje te prihode. 18. Šikanacije uradništva političnega značaja so tako muogobroine, da jih danes ne navajamo radi pomanjkanja prostora. Tako smo Iznesli nekoliko točk in upamo, da bo uradništvo sedaj drugačnega mnenja. Gledali pa bomo, da pride čim prej v tovarno disciplinarna komisija, ki bo v to vzorno klerikalno trdnjavo dobro posvetila in srno trdno prepričani, da pridejo oh tej priliki še druge stvari na dan. Potem šele bo tovarna uživala tisti ugled, ki ga je imela nekdai ko je vsak kadilec poznal njene fine izdelke. Prej pa bode seveda nekokko ščurkov zbežalo iz nje, tudi sedanje potovanje g. Mandlja v Beograd ne bo tega prepreči- lo. Za vse to kar smo navedli imamo obilne priče na razpolago. ALEŠ POTOČNIK: Problem slov. plemena v polpretekli dobi. (Konec.) Moderni čas z visoko razvitim prometom in industrijo je tujcem pri nas stalno dovajal dotoka, vzdrževal kulturne vezi in nacionalistična propaganda je prodrla do zadnjega tujca ter mu krepila zavesiva tej dobi se nam skoro že posamezniki niso asimilirali več. Opažalo pa se je za odpornost našega plemena žalostno dejstvo, da se je od-narodovanje vršilo celo v našem sklenjenem jezikovnem ozemlju, ako se je le kje naselila večja skupina Nemcev. Jesenice, Tržič, Domžale in celo sama Ljubljana so nam dokaz za to trditev, da o Hrastniku, Trbovljah, Zagorju, ki smo jih ob-ravnali že pod Štajersko, niti ne govorimo. Svetla točka je samo Primorje. Tu se je začela razvijati zavest narodne skupnosti, mogočno se je bila že razvila in Slovenci smo bili na najboljšem potu, da se razvijemo iz plemena v narod. Asimilacija k itali-janstvu je pojemala vidoina in je delovala samo še v Trstu in v Istri z nekolikim uspehom, ker jo je podpirala deželna oblast. Gorica bi bila v par letih v slovenskih rokah, v Trstu pa je naš živelj napredoval vidoina leto za letom. Trhlo italijan-stvo Trsta ni zmoglo več raznaro-diti številno visokega in narodno zavednega dotoka delavnih sil iz zaledja. Primorci so že bili zavedni pripadniki slovenske narodne skup-,, nosti, nastajal je narod in težnja je šla od juga na sever. Okupacija Primorja je zaustavila ta naravni potek stvari. Agresivna ekspanzija našega življa je bila na-mah ustavljena. Dotok v Trst in Gorico je prenehal, tuja državna oblast pa je kruto pritisnila ob tla naše pleme. Za koliko časa, je odvisno od nas samih. Smelo ponovimo trditev, da Slovenci še nismo bili narod; bili smo šele pleme, ki se razvija v višjo družabno skupino. Vprašanje pa je, ali bi se bili sploh kedaj razvili v narod. Status quo ante 1914 nam je sicer dajal mnogo povoda za domnevo. da se bomo razvili v samostojen narod, na drugi strani pa smo morali videti, da bi pri razvoju toliko izgubili na terenu in človeškem materiialu. da bi kot narod sploh ne mogli več živeti samostojno življenje. Priznamo, da se je narodna zavest probujala, da je prodirala v najširše sloje, uvidevamo pa tudi, da bi pod prejšnjim režimom bili izročeni počasnemu, toda sigurnemu umiranju in končnemu poginu. Pogoltnila bi nas bila stalno napredujoča germanizacija. Konstatacija, da se je naša jezikovna meja tekom stopetdesetih let pomaknila le za par kilometrov nazaj, je jalova. Jezikovno smo na Koroškem in Štajerskem nazadovali znatno, germanizacija duš pa je biia v polnem teku in je imela ogromen uspeh. Jezik ni kriterij za pripadnost k narodu, pač pa zavest in ta ni bila več naša. Jezikovna meja se ni znatno izpremenila, zvišalo se pa tudi ni naše število: vedno smo se vrteli okoli 1,300.000. Amerika, Vestfalska in gornje — ter srednje — štajersko industrijsko ozemlje je jemalo skoro ves naš prirastek in krvni podmladek. Bili smo med naj-plodovitejšimi narodi bivše Avstrije, otrok smo imeli mnogo, oseb v srednji starosti od 25 do 45 let, t. j-v dobi, ko človek najbolj udejstvuje svoje umstvene in telesne sile, je bilo pri nas med vsemi avstrijskimi narodnostmi relativno najmanj, starcev smo pa imeli zopet največ. Slika je bila ta: Slovenec se rodi in vzgoji doma, tlačani v zreli dobi tujcem in se vrne izmozgan umirat v domovino, številke govore dovolj jasno, da smo bili obsojeni na smrt. Bili smo sicer zdravo pleme, toda popolnoma odvisni od kulturno, gospodarsko in politično mogočnih sosedov. Koliko časa bi bili mogli vztrajati pred navalom združenih Nemcev in Italijanov? Kdo dvomi, da bi nas zmagoviti Nemci ne izbrisali z lica zemlje v 50. letih? Naša rešitev je prišla ob 12. uri. Omenili smo že, da sc je slovenska narodna zavest šele razvijala in smo jo odločno ugotovili samo med našim ljudstvom v Primorju. Ker je ta zavedni del pal v tuje robstvo in ker vidi svojo osvoboditev samo v integralnem ujedinjenju vseh jugoslovanskih plemen v ntočno politično nacijo in v enoten kulturni narod, se je zavedno primorsko ljudstvo takoj postavilo na stališče jugoslovanskega ujedinjenja. S tem je zopet pokazalo pot ostalim Slovencem, s tem pa je tudi onemogočen nadaljnji razvoj našega plemena v narod. Najzavednejši del našega plemena se je opredelil za višjo skupino, uvi-devajoč potrebe, ki jih kategorično zahtevajo razmere in čas. Kakor je bilo Slovenstvo na zmagovitem pohodu z juga na sever, ista pot je začrtana tudi Jugoslovanstvu med našim plemenom. Čas bo dokazal resničnost naših trditev in slovensko pleme bo dokazalo svojo zrelost. Vanjo zaupamo, vanjo stavimo svoje delo mi jugoslovanski nacijonalisti. Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik »KARO-čevljev«. ki je opremljen z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za odmerjenje noge Dragotin Rogllč, Maribor, Koroška cesta 19, telefon 157. Planina pri Rakeku. Kakor smo že poročali, se je vršila dne 25. februarja t. 1. na inici-jativo Jugoslovanske Matice sijajno uspela proslava osvobojenja Planine. Da bode proslava čim lepše uspela, je izdalo osobje naše ljudske šole sledečo okrožnico: Št. 267. Proslava osvobojenja. OKROŽNICA. Povodom proslave dveletnice našega osvobojenja izpod italijanskega jarma priredi podružnica Jug. Matice na Rakeku. Uncu in v Planini primerno proslavo dne 25. svečana 1923. Povabljena je k sodelovanju tudi šolska mladina. Ta se udeleži pod vodstveni učiteljstva popoldanske prireditve. V ta namen se zbero ob 3. uri — takoj po službi božji v šolskem poslopju. Odtod odidemo v sprevodu v društveno dvorano v Gor. Planini, kjer bo slavnostni govor. petje in nastop šolske mladine. Ponovili bomo deklamacije od proslave Ujedinjenja. Vmes zapoje 4. in 5. razred: »Beseda sladka domovina«, naposled skupno vsi »Bože pravde«. — Nato se razidemo. Otroci smejo imeti zastavice ali znake. Večernega obhoda se smejo udeležiti šolarji le v spremstvu staršev; ta se vrši ob pol 7. uri izpred Vilharjeve hiše. Planina pri Rakeku, dne 23. svečana 1923. Treo-va. — Frida Kalmus-ova. — Pavla Ribarič-eva. — Marija Dolenec. Očividno nahujskani od tukajšnjih klerikalnih voditeljev, oa so vložili podpisani Planinci sledečo ln-famuo zavito ovadbo: P. n. Prepis! Okrajni šolski svet Logatec. Podpisani starši, ki pošiljajo svoje otroke v Planino, sporočajo sledečo dejstvo: Tukajšnje učiteljstvo ie našim otrokom strogo ukazalo, da se morajo v nedeljo, dne 25. febr. 1923 udeležiti neke slavnosti v »sokolski dvorani«. Mi starši radi pošiljamo otroke v šolo. kar najodločneje pa ugovarjamo, da bi se naši otroci silili v sokolski dom. Ugovarjamo tudi teinu, da se ie otrokom ukazalo udeležiti se, sicer s pripombo, da v spremstvu staršev, obhoda po Planini. Povdarjamo da ml ne dopustimo. da bi se naši otroci uporabljali za take vrste demonstracije. Kolikor vemo je to tudi v nasprotju s šolskim zakonom. Skrajno nesmiselno je, naročati otrokom, naj se udeleže demonstracije v spremstvu staršev. Ali naj očetje m matere vodijo otroke na vrvici? — Po demonstraciji je bila v neki gostilni določena zabava, kar ni drugega kakor pijančevanje. Ker naši otroci, ki se že tako pohujšujejo na poti v šolo in iz šole. naj bi se še tukaj pohujševali. Ni se jim sicer v šoli ukazalo iti tudi na (veselico) zabavo, a kdo bo otroke držal, ie že tako Nizu in ponoči. Zahtevamo da se z našimi otroci postopa tako. da se isti ne bodo pohujševali in uporabljali za prireditve neprimerne njiho naravi in se jih sililo v sokolski dom. Učiteljstvo, ki je to’ povzročilo, uai se pokliče na odgovor. Janez Krmavner št. 3 s. r. Franc Alrhar št. 11 s. r. Ivan Nemgar št. 4 s. r. Turk Franc št. 30 s. r. Franc Krmavner št. 18 s. r. Jožef Kušlan št. 28 s. r. Franc Krmavner št. 20 s. r. Ivan Krmavnar št. 19 s. r. Junc Anton št. 23 s. r. Matičič Ivan št. 53 s. r. Ivana Šušmelj št. 40 s. r. Franc Milavec št. 17 s. r. Franc Komovc št. 10 s. r. Okrajni šolski svet Logatec. došlo dne 7. 3. 1923, št. 478 — Ref. ndz. Tako torej pripravljajo naši klerikalci teren za bodočo Jugoslavijo in zaslepljeno ljudstvo jim naseda. To so torej sadovi njihove vzgoje. Toda nadejamo se. da pride v kratkem na demagoge obračun, da ga bodo še pozni rodovi pamtili. Ali ste že naročnik »ORJUNE«? Pismo trpečih. Borovlje, Avstrija, 17. IV. 1923. Razmere tam doli pri vas. so dandanes do pičice podobne rasmeram na Koroškem ob prevratu. Takrat je bil za komisarja urednik »Mira« Smodej; v Ljubljani se je vozil po denar, o katerem še danes nimamo računov, in hujskal je na pohod v Celovec, on sam pa je prvi zginil iz dežele in pustil vse prebivalstvo na cedilu. Tudi danes se vozi v Zagreb in Beograd, dela visoko politiko na tuje stroške in se druži z izdajalci dpmovine ter podpira internacijo-nalni klerikalizem. Prav tako se vede dr. Brejc! Ob prevratu je romal v Pariz, kjer mu je Wilson pokazal vrata; dandanes roma k Radiču, kjer je isto doživel. Tretji je dr. Ko rošec, to je oni mož, ki je rekel 1918 da dobimo Koroške kolikor hočemo, imeli pa še nismo nič in tudi zagotovljene ni bilo nič. Taki ljudje prodajajo Slovence Italijanom, intrigirajo proti pravo slavju, kajti tukaj na Koroškem je splošno razširjena misel, da dela Sl. L. Str. na odcepitev od Jugoslavije k Italiji. Zato, orjuuaška mladina, nastopi kakor en mož proti takim zapeljivcem; nobeno dejanje ni prehudo v dosego svojih vzvišenih namenov, čuvati enotno domovino in svojega kralja. Korošci in Primorci vedo. kako je življenje v tuji državi, zato mora uaša ponosna mladina za vsako ceno preprečiti črne naklepe političnih sleparjev. S samokresom v roki, jim poglejte v obraz, ves narod bo za vami. Prav govori vaš člankar v članku o amputaciji, da jih tieba pobesiti na kandelabre in požgati njih gjezdišča. Mladina orjuna-ška! plat zvona bije, glej da ne zamudiš. V vsaki vasi, trgu in mestu imejte proteste, podpirajte resolucije za enotno upravo, enoten narod in enotno prosveto. Izjave pošiljajte v Beograd, s protivniki na na kandelabre: brez pardona, čas je nad vse resen, sicer porečete, kakor govorimo mi: morit uri vos salutant. Sleparje, ki se družijo s komunisti, Radičem in vsem, kac je protidržav-nega, treba steptati v tla. Do konca maja mora imeti Beograd tisoče vaših izjav. V nevarnosti je bodočnost naše trgovine in obrti; na ljubo političnim hohštaplerjem slovenska mladi-dina ob razdelitvi v plemena zgubi vso bodočnost na službe, študij postane brezpomemben, vse življenje se bo zamočvirilo. Zaman boste zvonili po toči, kakor zvonimo ml Korošci; sleparji se Vam bodo posmehovali. Zato na dan s resolucijami, protesti, nastopom v Beogradu in neizprosen boj vsem, kar je rrr^r^rrrTrr; voljno prevzetih vzojnih dolžnosti zahteva Sokolstvo pravico do popolne svobode, da se more s svojim pozitivnim delom neovu rano udejstvovati po načelih bratstva in socialne pravičnosti pa v duhu državne misli in narodnega edinstvaI 11. Ne odrekamo nobenemu državljanu dn žavljnnskih pravic, ker smo Sokoli poben niki svobode in enakosli. Obsojamo pa vsako protežiranje v kakršnekoli namene in na škodo naših nacionalnih in kulturnih pridobitev kateregakoli posameznika ali ka* terekoli nacionalne skupine protivnikov našega naroda in naše države, ki je že davno živela v našem pričakovanju! lil. Naša bol leži v naših srcih in ima nes uuhljiv vrelec vedno novih grenkob v mu> ksh našega naroda izven naših sedanjih državnih mej. Temu delu svojega naroda prisegamo zvestobo bratske ljubezni in vdanosti, ki smo jo pripravljeni vsak hip z dejanji dokazati, kadarkoli Vi to zahtevala njihova in naša usoda! IV. Ker hočemo svoji zemlji in svojemu na* rodu dovajati vedno novih, zdravih tokov mladosti, vernosti, značajnosti, delavnosti in samozavesti, priznavamo za vrhovno in poglavitno svojo vzgojno nalogo vzgojo nat ruš čaja v zmislu sokolskih vrlin in krepostt r.a temelju nesebične in požrtvovalne do* movinske ljubezni in verske strpnosti. V. Vsakogar, ki vidi v naši ideji najvišji ideal moralne in fizične kulture Jugoslovet na, Slovana in človeka, vabimo pod svojo zeslavo, kjer mere najlepše in najuspošt neje služiti narodu in domovini! Trboveljskim rudarjem Poročajo nam, da sc nahajajo trboveljski rudarji v mezdnem gi« banju. Temni elementi skušajo iz» rabiti to priliko za hujskanje proti Orjuni češ, da bodo njene akcij* ske čete streljale na stavkujoče, kakor se je to zgodilo v Italiji in hočejo tako istovetiti Orjuno z italijanskimi fašisti. Pred vsem moramo pribiti, da Orjuna dosedaj še nikoli ni otež* kočala upravičenih zahtev delav? stva. Saj ji njeni statuti naravnost velevajo braniti pravico vseh zatb ranih. Mi smo načelno proti izmoz* Jiavanju in prepotenci velekapitala, bodisi domačega ali tujega! Blazna jo trditev, da bo Orjuna branila švabskosžidovske družbe pred pra* vičnim nastopom zatiranega de* lavstva. Nikdar in nikoli! Nasprotno! Vse svoje sile ho« čemo zastaviti za pošteno nacijo* nalizacijo takih podjetij. Gospo« dom pri trboveljski družbi pa bodi povedano, da nočemo odnehati preje, dokler ne bode zadnji tujec, bodisi švabski ali »drugorodni« Žid, zapustil, — če bo treba tudi nasil« nim potom, — našo državo. Rudarji! Zavedajte se, da je prišel naš dan, dan stare pravde, ko se hočemo, če bode treba, tudi z nasilno gesto osvoboditi tujih pb javk! Bodite složni in ne dajte se slepiti po sladkih obljub ali! Orjuna bo začela čistiti tudi v revirjih tr« boveljske družbe, zato vas prosimo, da nam nemudoma javite vse kri* vice in šikane, ki jih morate prena« šati po tujcih, ter sestavite listo vseh zatiralcev narodne in socijal« ne svobode, da jim pokažemo pot tjakaj, kamor jih vleče srce. Ve« dite, da nas bo pri tem skupnem nastopu podpirala vsa poštena jav« nost. Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozine & Co. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in na debelo Ljubljana, Breg 20 in podružnica Aleksandrova c. 1. Spomin na prvo slovensko republiko. Ker se nekateri ljudje zadnji čas trudijo da bi zapisali v zgodovino svoje ime. četudi s sramoto označeno, in se zato ukvarjajo s t. zv. republiko, tiaj jim v spomin zapišemo dogodek- o »prvi slov. republiki«. Leta 1848. so v splošni zmešnjavi prebivalci vasi Skala pri Kopru zahtevali od župana, da je proglasil republiko, potem pa so pili, da so bili vsi pijani. Drugi dan jih župan skliče in vpraša ali so še za republiko. »Seveda smo,« so rekli, »ker najemo kolikor hočemo«. — Dobro je rekel župan, »kako boano pa denar dobili?« — »Prodali bomo pridelke«. — »Kaj na primer?« »Grah — »Kam?« — »V Trst!« — Dobro« »Evviva Trieste!« — »Kai pa še.« — »Češnje.« «Kam?« — »V Trst.« — »Dobro.« — »Evviva Trieste!« Itd. Nazadnje pravi župan: Ai v Trst zdaj ne bodete mogli prodajati, on ni za republiko. Treba bo iti v Benetke.« Prebivalci se spogledajo, se popraskajo za ušesi in premišljujejo. kaj sedaj. Župan jim pravi: »Tržačani vpijejo samo: evviva Ferdinande. Oni so Avstrijci, ker iim bolje kaže.« Naenkrat zavpijejo tudi Skalani: »Mi tudi, mi tudi Evviva Ferdinando!« In republike je bilo konec. To smo zapisali v album tistim, ki jih ne vodi idealizem v poli tiki ampak samo špekulacija in skrivajo svoje namene pod gesla, ki nimajo v sebi življenjske sile za narod, ampak — za nje. ntv«KNNiMsui.vt«KRJtsiKBOt j »»—.—-—-,-r"rirt pehret POHVALNO PRIZNANJE. Dlrekto, rium Or.;Ju.:Nn. v Splitu, odlokom št. 383 1923 izraža pohvalno priznanje za hrabro in požrtvovalno držanje v borbi za visoke ideale Orjune, sledečim članom Maribort ske organizacije: inž. Vedernjak Albert, Jurkovič Anton, Jurkovič Jožo, Jurkovič Petar, Sertič Mile, Vuga Andrej, Kobal Emil, Škerjanc Ivan, Hren Zmago, OgrU zek Adolf, Stiplovšek Josip, Boli Stanko, Kinkela Vranjo, Strašnik Lojze, Stoka Via-dimir. V Srednji vasi se je vršil dne 15. t. m. dobro obiskan ustanovni občni zbor naše organizacije za Poljansko dolino. Udeleženci so sprevideli, da ie zadnji čas strniti vse napredne vrste v močno organizacijo, ki se bode vsak čas lahko po robu postavila vsem državnim škodljivcem v srečo in korist države in nacije. Izvolil se je definitivni odbor, ki nam je porok, da bode organizacija ne-vstrašeno delovala do končne zmage, Z veseljem opažamo, da se vedno bolj našemu kmetskemu ljudstvu odpirajo oči in da nam isto kot najvažnejši faktor naše države izraža svoje zaupanje. V Žireh se je vršil dne 14 t. m. Informativni sestanek naših tainoš-njili članov in somišljenikov, v kolikor jih je bilo mogoče obvestiti. Po temeljitem razmotri vanju našega programa in stremljenju s strani oblastnega predsednika, so se udeleženci prepričali, da so istega mišljenja in sklenili, da skličejo 5. maja zborovanje, na katerem si bodo ustanovili podružnico naše organizacije za žlrovski okoliš. Informativni sestanek v Jareni-j>J. V nedeijo. dne 15. t. m. se je vršil v Jarcnini v Slovenskih goricah prvi sestanek naših tukajšnjih somišljenikov' na katerem je govoril delegat iz Maribora, predsednik R. Rehar o ciljih in nalogah Orjune. Osnoval se je pripravljalni odbor, ki skliče v kratkem ustanovni občni zbor. Sestanek v Jarenini je pokazal, da se pričenjajo zanimati za našo organizacijo tudi manjši kraji na deželi, da prodira naša misel tudi v naše samotne in raztresene vasi. Informativni sestanek V Mirni. se je vršil v nedeljo 15. t. m. Priso« stvovalo mu je lepo število zaved« nih Mirnčanov, ki so spoznali po« trebo našega pokreta. O cilju in nalogah Orjune je poročal delegat O. O. v Ljubljani. Izvoljen je bil tudi pripravljalni odbor, čigar ime« na jamčijo, da bode zadobila Orju* na tudi v Mirni trdna tla. Naprej do zmage! Murska Sobota. V torek, dne 10. aprila se je vršil sestanek članov mestne Orjune v Murski Soboti. Ta, prvi sestanek po ustanovnem občnem zboru, je sijajno uspe!. Navzočih je bilo 50 članov. Več članov se je opravičilo. Po pozdravu predsednika se je uvrstilo člane na posamezne sekcije, in sicer: 1. ekonom-sko-financijsko. 2. akcijsko in 3. propagandno sekcijo, v katere se je vsak član prostovoljno prijavil. Nekateri člani ki so se začetkom prijavili, so nahujskani od naših črnih fanatikov neopravičeno izostali, katere se je izbrisalo iz naše organizacije. Dotični niso zmožni sami presojati, nimajo lastnega duha in volje, zato jih tudi ne potrebujemo. Vsak nediscipliniran ali neaktiven Član se bo tudi pozneje izključil, ker v naši organizaciji ni mesta za ozkosrčne delainržne ali omahljive ljudi. Z veseljem moremo zaznamovati prostovoljni pristop tudi nekaterih domačinov, kateri so spoznali v Orjuni mlado zdravo organizacijo ki stopa z odprtim vizirjem v boi za svoje vzvišene ideje, ki morajo biti svete vsakemu zavednemu Jugoslovenu. Prepričan sem. da bodo tem sledili tudi ostali, ako bodo nezavisno in nepristransko zasledovali naše delovanje. Mi začenjamo in iim kažemo ravno pot po kateri bomo krenili strnjeni kot en mož do končnega našega cilja. Narod Prekmurski ni tak, kakor so ga dosedaj slikali in kakor se ga sodi po njegovem zadržanju. Znati moramo, da je ta narod bil skozi tisoč let odgojevan od naših narodnih sovražnikov, ki so žrtvovali neizmerno truda in denarja, da bi ga pridobili zase. Prekmurski narod je vstrajen in žilav in v svojem jedru zdrav narod, kar dokazuje s tem, da ie kljub tisočletnemu potujčevanju, kljub vsern naporom naših narednik sovražnikov ohranil svoj materinski jezik. Z vsakim očitanjem na to ljudstvo — da je proti-državno — se mu dela krivica, ker ima tudi ono srce. Ako pa je dokazalo v čem svojo nezadovoljstvo, je temu kriva naša uprava in mi sami, ki ga v svojem fanatičnem egoizmu in strankarski mržnji zastrupljamo z najpodlejšimi sredstvi proti lastnemu bratu in s tem ponujamo sami ■orožje še raznim temnim elementom in madžarskim agitatorjem ki se še klatijo po Prekmurju. Ni čuda, da je ta narod, ki se ga tako zastruplja. že od začetka njegovega osvobojenja izgubil vero in zaupanje v nas. Onim zagrizencem. ki hočejo Prekmurski narod podcenjevati pa kličem, naj se obrneio rajši v ostalo Slovenijo naj pogledajo okrog sebe in sad njihovega delovanja, n o tem šele naj primerjajo z njimi Prekmurski narod. Pri nas .ie treba samo delavnih, zavednih in idealnih ljudi in videli boste da se nam bodo tudi Prekmurci pridružili in začeli sami čistiti iz svoje srede domače in tuje pro-palice. Ta naš prvi sestanek članov je pokazal, da Murska Sobota noče zaostajati za drugimi mesti, ker je naša ideja prava in vodi pot k ozdravljenju. Naprošamo vse poštene državne in privatne uradnike, kakor tudi vse druge državljane, da nam naznanijo pismenim potom na naslov Mestne Orjune, statistično oddelenje, vse renegate, tujce in razne naše uradnike, ki imajo temno preteklost! Anonimnih poročil ne sprejemamo, za tajnovSt vsem jamčimo! — Načelnik. Blejska Orjuna zasluži posebno pohvalo za svojo požrtvovalnost. Nadamo se, da jej podeli O. O. kmalu naslov dobavitelja, danes pa iskrena hvala za podarjeno pisalno mizo v prvi vrsti tov. Hermanu Tomcu, ki je plačal ta krasen dar. Priznanje Orjuni v Tučepih. Direktorij je izrazil Mestnemu Odboru in celi Orjuni v Tučepih priznanje za njeno vzgledno delovanje. Oblastni odbor v Subotici. Kakor javlja »Princip« (Subotica) je Oblastni zbor v Subotici, ki se je imel vršiti dne 15. t. m. odgo-den. Vršil se bo najkasneje tekom 3 tednov. Udeležilo se ga bo posebno odposlanstvo Direktorija s predsednikom g. dr. Korolijo na čelu, udeležil se bo zbora tudi g. pukovnik Pavle Jurišič in drugi naši odličniki. Točen dan zbora se bo javil čim-preje. Orjuna v dalmatinski Zagori. Zavzemanju samih kmetov, je uspelo, da se plasira naš pokret v kmetske mase po Zagori. Ustanovila se je Orjuna na Lečevici. S tem je doseženo mnogo kajti Orjuna je zavzela prvo pozicijo v Radičevi Zagori. Lečevica te sedaj točka, iz katere se bode širil naš pokret. po Zagori, kjer radičevstvo malo po malo izginja kot hlapi iz glavic penaste republike. V nedeljo so imeli kmetje uspelo zborovanie. kateremu so prisostvovali delegati O. O. iz Splita. Živeli naši zavedni kmetje! Letna skupščina splitske Orjune. V nedeljo 8. t. m. je bila letna skupščina mestne Orjune. Odziv ie bil zelo dober. Skupščino je otvoril g. dr. P. Tomič ter govoril o širjenju nacionalističnega pokreta v Jugoslaviji in o nalogah splitske Orjune. O delu organizacije ie obširneje poročal g. I. Manzoni, o pobiranju članarine in zabavah je poročal blagajnik g. K. Bonači. Izbran je bil nov odbor, ki se je konstituiral sledeče: Predsednik: Marko Nani; podpredsednik: Luka Takač; tajnik: Vinko Karlovac; blagajnik: Kruno Bonači; odborniki: Joso Šegvič, Ivo Manzoni. Evgen Vuškovič, Petar Fabris in Ljubo Kostan. Namestniki: Duje Sardelic in Ante Franeto-vič. Revizorji: Peter Berčič, Hinko Lukšič in Jordan Matošič. Iz skupščine je bil poslan pozdravni brzejaV Nj. Vel. kralju Aleksandru. Med pevanjem himne se je skupščina razšla. Revija nacionalistične Dalmacije. Splitska »Pobeda« javlja: Oblastni odbor Orjune v Splitu je sklenil prirediti za Binkošti dne 20. in 21. maja t. 1. v Splitu veliko revijo vseh dalmatinskih Orjun. Vse dalmatinske organizacije so povabljene da sodelujejo na tej reviji; na svečanosti pa bodo prispele deputacije vseli Oblastnih Odborov kraljevine. Dalmatinske Orjune se že pripravljajo, da se udeleže komorativ-no te naše svečanosti. (Pojasnila in navodila daje O. O. v Splitu). Spopad Orjune In Radlčevcev v Dalmaciji. Novoosnovana Orjuna v Drnišu je obšla, ves drniški srez in budno pazila na protidržavno delo Radičevih pristašev, posebno pa na razdorno delovanje 30 vojnih beguncev. ki burrijo mladino, da ne gre k vojakom. Ob tej priliki je prišlo do spopada in krvoprclitja. Bilo je več težko in lahko ranjenih Radi-čevcev. Osnovanje novih Orjuna v Sremu. Te dni bode ustanovni občni zbor Orjune v Maradiku (Srem), v Bačkorn Brestove« in Novem Beče-ju. Vsem bodo prisostvovali člani oblastnega odbora. »Orjuna« športni nogometni klub. Novosadski »Vidovdan« piše: Delo Orjune se razteza na vse strani našega javnega življenja, ono povzdiguje in favorizira vse ono. kar krepi našo raso bodisi fizično ali duševno. Radi tega je logični pojav, da mora Orjuna posvetiti veliko paž-nio tudi športu. Novosadski oblastni odbor, želeč nuditi svojim članom priliko plemenitega tekmovanja v lastnem krogu, ter želeč potegniti vse svoje člane iz obstoječih anaci-jonalnih klubov, osnoval je svoj športni klub Orjuna. Klub bode osnoval kot prvo svojo nogometno četo. Nai tisk. Naš novi organ. Kljub vsem tež-kočam. s katerimi se morajo boriti naši tovariši na Hrvatskem, je uspelo bratskemu O.O. v Zagrebu, da začne izdajati svoj lastni organ z imenom »Orjuna«. List bo izhajal vsako sredo na štirih straneh velikega formata. Našim neustrašenim in junaškim tovarišem želimo mnogo uspeha. Z junaškimi mišicami in s trezno besedo naj delujejo na organiziranju vseh Jugoslovenov na Hrvatskem. Edino na ta način bodo oslabili in uničili vse sovražnike naroda in države. Naprej za zmago naše misli! Prijateljem in tovarišem priporočamo, da širijo našo štampo. Vsaka organizacija mora prejemati vsa naša glasila. Naročnina za zagrebško »Orjuno« pošilja se na naslov uprave — Zagreb, Iliča 25/111. in znaša za celo leto 80 Din, za pol- in četrtič ta relativno. Živela Orjuna Hrvatske! »Pobeda« (Split) piše o borbi protidržavnih elementov in naglaša: Jugoslovanski nacijonalisti niso nikdar želeli ali pripravljali državljanske vojne, ki bi imela — kakor vsaka vojna — svoje težke posledic ce; naši neprijatelji in neprijatelji edinstva so se trudili, da nas očrnijo pred narodom in so zato stalno širili laž, da zahtevamo to vojno mi. Vendar ponavljamo, da za rešitev države ni sredstva, ki bi se ga ne oprijeli, ni žrtve, ki bi je ne doprinesli, da rešimo to državo, če bi ii grozila nevarnost. To naj vzamejo na znanje vsi oni. ki se pripravljajo, da razdro državo. »Vidovdan« (Novi sad) piše o ootrebi vstvaritve močne državotvorne stranke, katera bi okrepila naš notranji in vnanji položaj. Med drugim piše: Radikalno demokratska koalicija ni nikaka idealna rešitev naše nacijonalne in državne krize, ona se sme in more uporabiti samo kot poliativno sredstvo, katero bode dalo čas in možnost dozorevanju nove državotvorne ideologije, ki jo omenjajo jugoslavenski nacijonalisti. Mnogo bolje b bila popolna združitev radikalcev in demokratov. njihove fuzije v novo edinstveno državotvorno stranko. Prva korist od te fuzije bi bilo. eliminiranje vseh onih elementov, ki se držijo v svojih strankah samo po zakonu inercije, a njihovi pogledi na državo so dijametralno nasprotni z uradnim programom njihov, strank. Drugi veliki uspeli te fuzije, značilen za naše bodoče državno življenje, bilo bi končno obračunanje s plemensko ideologijo v radikalni stranki. Tretji pozitivni rezultat te fuzije bi bila idealna situacija, s katero bi ta nova državotvorna stranka stopila v volitve. Združujoč ” sebi vse državotvorne elemente mogla bi smelo pošteno in s polno pravico iz-dati narOlo: »Za državo iti narodno edinstvo.« Odkrito in brez obotavljanja dobila bi na svojo stran vse jugoslovanske nacljonaliste. Povedati hočemo enkrat za vselej našim prijateljem in sovražnikom, da se ml ne borimo zato, da bi cr!šli na vlado. nego zato, da vlada naša ideja. Nam je popolnoma vsgeno. kdo od osebno in politično poštenih ljudi izvede to idejo, ali izvesti jo mora Integralno in končno. Jugoslovenski nacijonalisti nočejo ministrskih foteljev, nočejo niti osebne diktature, oni iščejo diktaturo svojega postulata o integralni naciji in državi, a fuzija državotvornih’ strank je najkrajša not do vstvaritve naše ideologije. —- — ..’■■■ —— ---m- imi—m ii i Osnivaimo »Jadransku Stražu«! Pomozimo »Jadransku Stražil«! Narodno sospotiarst«®. Dl. F.: Francoska industrija in pomanjkanje koksa. Francosko plavžarske družbe se morajo boriti z velikimi težkočami. Pomanjkanje in pod razenje koksa vpliva na porast cen železa in tovarniških izdelkov. Efektna borza se giblje v znamenju nezaupljivosti kupcev. Cen ne bo mogoče preje znižati, dokler se ne bo ustvarila zadostna reserva koksa* Zalo so se franc, industrijalcl začeli pogajati z ameriškimi plavžarji za nabavo večje količine koksa. Obratni tovor bi tvorile železne rude iz Briey-škili rudnikov. Vendar pa so valutami motivi onemogočili realizacijo teija načrta. Stev. 18. »O R J U N A* Kakor poroča »Pays de Galles,« je nabava premoga, oziroma koksa tudi iz Anglije všled mrežnega gibanja rudarjev zelo ntežkočena. (»Lojalnost« Anglije?) Stabilna vrednost bakra, je imela občuten upi iv na celokupno kato. Akcije Rio-Tinto, so bile realizirane na podlagi padca livre. kmalu pa so kovinski kurzi začeli padati, potem ko se je disknntiralo kontuma-eiranje hausse. Naš narod s toplimi simpatijami zasleduje gigantsko gospodarsko borbo Francije, iz katere Jto izšla leta zmagovita In gospodarsko okrepljena, — fakt, ki bo edini pripomogel gospodarski konsolidaciji Sred-tfije Evrope. r« \ /. -v.. 'ostud* OD NAŠIM VRLIH GOSPODINJ Se odvisno, da se pri nas uporablja domači izdelek, kakor so »PEKA- .TETE« ••o najcenejse. nakuhajo. ker se zelo Kronika* UREDNIŠTVU DNEVNIKA »SLOVE: NEC« padali smo sMeče pismo: Podpisa* na organizacija clot>ro ve, da mora priti rrned organizacijami in strankami različnih ■političnih naziranj do ostrih političnih bo* je v, nikakor pa ne uvideva, da treba v ta: iklh bojih nasprotnika žaliti, blatiti, p so* ■vati, uporabljali proti njemu laz, skratka isredstva, ki | •S IP .S »a to .2* 'ts M tli »cs is mm Stegu ia drugi kom. družba za strojno in električno industrijo. Pisnnia v palači Ljiiil|ansK? {-rEfiiiiie benks Dunsjska e. li>, IIL nadstr. kompletne naprave medernih žsg ter i-sprnve za sušenje lesa. Dobavna in montira: vse stroje za lesno obdelavo. Avtomobile kolesa, mote»rie> vrst, ©U®, bendn in iKBa s? sslsg! ¥, FlorJanill MODNA TROOTOA A, SINKOVIČ NASI,. K. SOSS LJUBLJANA Mestni trg 19. CENE ZMERNEt! Uko kaSBjafe je edino sredstvo proti pr^hlajenia PEKTO slgas-K® pemaga »JUHU JA" drogerija in isto - maunfaktara B,. Cvancara, Ijubijasa, 4.1 obiaslvaa psrli mm fnM i mtm stavbenik Liil® iie št.n. Inrinje in piiiiis naicemlsB visoke vpk, Mne zpls, isiii Auto garala AUTODELAVHtCffl ITkler LJUBLJANA SLINCS 37. Wn>b>.’ SteiSffl - Ma - Mi DRAGO SCHWAB umi, limi tis m. 3 v zalogi specijelno ri»gfle§ko 1 6eško snkno, vseh vrst obleke, nsiifeni suknji&i, dežni nlafcči, : pelerine, zlnmiki, raglani etc. | Melava oblek v last- $ » imjiu luodemcm saiouii. & * 4e PrekfU-aila poročajo: Tti v Prekmurju se bodo oddajale deli -mitivrae učiteljske službe. Prišlekov je tnalo prosilo, iz enostavnega vzroka, ker nočejo biti p'okorni rftnske-ogrsldm popom. Še vedno smo cerkveno dodeljeni tnad^aTskemu Škofu v Sombatdiju. Vsi popje hočejo imeiti za učitelje prekmurske domačine, ki so madžarsko orientirani. Vsi krajni šolski sveti so se izrekli samo za prekmurce a enoglasno so odklonili prošnje kakšnega »Štajerca in Kranjca. Naša politična oblast v Murski Soboti je dosedaj šla vedno na roko popovski intervenciji, a učitelja, ki se je eksponiral na prosvetnem polju v smislu vladnih naredi), je oblast, dosedanji šolski nadzornik Jurko, Id je šel hvala Bogu v penzijo, prestavila v drag kraj in mu naročMa, da naj vendar miruje in ne ruje proti madžarskemu duhu, ki vlada med popi in tudi med voditelji učitelji, ki so bili vzgojeni na Madžarskem. Polagam Orjuni to šolsko vprašanje v Prekmurju v razmišljanje. Ako bodo nastavljeni za voditelje Prekmurci domačini, bo vzgoja mladine v madžarskem — avtonomističnem duhu. So odgoji-telji, ki ne puste, da bi se deca slovenskih staršev poučevala v slovenščini, temveč morajo obiskovati madžarski oddelek: Sola v DobDV-niku. In vse to se je godilo in se še godi z dovoljenjem naše šolske oblasti. Poročila o mešanem šolskem stanju v Učit. Tovarišu (posebno odliodnica nadz. Jurku) in pa menda tudi njegova službena poročila na vlado, so le pesek v oči — Potemkinove vasi. Drugače pa je šola v narodnostnem oziru pod vsako kritiko! Recimo v Turnišču (6 razred-riica in obrtna šola) je vodja Prekmurec, ki je pred vojno služboval na neki Julijanski šoli v Slavoniji. Predlagal bi Orjtmi, da napravi potrebne korake pri višjem šolskem svetu in pri vladi, da se prepreči imenovanje Prekmurcev za voditelje. ker ti ne bodo vzgajali mladine v nacijonalnem duhu. Je par častnih ■izjem. Za voditelje naj pridejo zavedni Jugoslovani, ker drugače bo mladina izgubljena. Orjuna naj tudi položi novemu nadzorniku g. Cvetku, da naj krene nova pota na šolskem polju- Naj mu bo vodilna zvezda vzgoja v jugoslovanskem duhu, ne pa, kakor njegovega prednika, komodno življenje in posebno še nobena zamera pri popih in ljudstvu. Iz Staroda trga pri Rakeku. Nismo se še oglasili — a ker se le preveč dela proti jugoslovanski misli, ideji, proti značaju jugoslovanske d tiše v Ložki dolini — moramo in hočemo, da zvedo tudi drugi, ter v svarilo doticnemu, kaj se godi, m kaj delajo »La/.i Jugoslovani« in črna ui-ternacijonala pri nas. Tu imamo še pravi cvet »Švabov k, ki se sicer delajo vzame Jugoslovane. Žalibože so to domačini, katerim se or id raži še snežniška gospoda, ki je povečini vsa nemška. (O teh prihodnjič natančneje v vseh ozirih). Kaj nimamo mi Slovani zmožnejših ljudi kot so ti? — Domačini pajdaši teh, vsak slovenski odstavek če ne že stavek nadaljuje z nemškimi. Med seboj pa najraje govore nemški. Popolnoma so sa-Ifebljeiii v nemščina. Ne vem kaj mislijo — so li prespali leto našega vstajenja in smrt Avstrije. No — pač kažejo svojo inteligenco in narodno zavednost. Seveda tej gospodi je Or. ju. na. posebno nevarna smet v očeh. Zavedajoč se da Orjuna ne pozna samo sedanjosti — ampak da veliko ulogo igra pri njej preteklost, katero vrže na najgostejšo sito narodnosti. Marsikaj bi pustila ta gospoda na situ, kar bi jim ne bilo ravno ljubo in v dokaz pregoreče narodnosti. Zato je razumljiv njih sovražen sprejem »Orjune«, ki ima prevzviŠene cilje, ki jih seveda ta inteligenca ne pozna ali ne mara poznati. Še hujši sovražnik naše organizacije je na črna interimcijonala. Za časa agitacije pred volitvami je g. kaplan Demšar, na .nekem shodu omenil »Orjuno« — to je zelo nevarno drnštvo, za katerega cilje še ne vem. Možje fantje — le glejte, da ja nobeden izmed vas ne pristani k temu brezvernemu društvu. S kako protiagitacijo je sprejela naša duhovščina »Orjuno« v Ložki dolini. Imel je strah že pred nepoznano organizacijo. Ko pa je nekoliko dobil vpogled v namerne in cilje Orjune. mu je ta strah izvil krik: »Gorje. gorje vam orjunaši, če začnete s silo«. <1 Demšar naj zve, da mi ne delamo radi s silo, ter da nismo ni-kaki fašisti, kakor nas je že nekje Stran 5. Imenoval — ampak mi delamo — ozir. bomo deiaii, z drugimi sredstvi, kakor s prosveto i. dr. Narod pro-bujati. ter ga pripraviti do samostojnega razmišljanja in dela, da vidi kaj je prav in kaj ni. Tako bo potem samo sodilo demagoge, ki ga sedaj zapeljujejo. Seveda vam je ljubše, če je ljudstvo neumno — zabito, ker po tem ga lahko zapeljujete in molzete. A tudi ljudstvo bo zvedelo potom knjig, kaj je delala ravno duhovščina v prejšnjih dobah 7. ljudstvom, kako ga je trpinčila in izžernala. Takrat vas bo ljudstvo samo obsodilo. Vi se pa iz te strani, da hi ljudstvo prišlo do spoznanja, bojite in sovražite »Orjuno«. Sv. Trojica v Slov. goricah. Gi* banje Orjune seje pričelo širiti tu* ti na severni meji Bese države in med drugimi vzbuja osobito v na* šem trgu in okolici ugodno zani* manj e in smešna razburjanja. Nai* manj po godu je to našemu nad* učitelju Cirilu Vobiču, ki se je ;e večkrat zgražal nad Orjuno in rje* nini pekretom z ne ravno častnimi ferazi in H se je raditega že tudi skregal s svojimi zavednimi tova* riši. Ne čudijo se temu ljudje, ki poznajo njegovo preteklost začasa narodnega delovanja pri Sv. Bar* bari v Halozah. Tudi tukaj se je moral ta človek (). 1929) ob svojem prihodu v naš trg najpreje pred* staviti in pokloniti našim naj:?:* ■grize-oejšim nemčurjem in postal ie takoj stalen odjemalec Ferdinanda Goloba. Posebno čudno in značilno jc njegovo prijateljsko občevanje s tukajšnjim nemčurjem in klobu* čar jem Lukmanom, čeravno mu je znano njegovo proti državno mi* šljenje in kako se je ta izrazil lari* sko leto o naši kraljevski hiši. Ker je občevanje s takim človekom za drž. uradnika nedopustno, priča* kujemo, da ga višješolska oblast -na to opozori. G. nadučitelj pa naj bo uverjen, da ne bo on nikdar za* branil or junaškega pokreta ampak, da bo se ta širil in ostal trden, ko njega že davno ne bo več tukaj. Jugoslovanske tvrdke z nem-žkion potniki. Po Sloveniji potujeta te dni dva potnika, ki sta oba Nemca in nezmožna našega jezika, oba pa sta zastopnika naših tvrdk. Prvi je zastopnik tvrdke A. Lampret v Ljubljani, drugi p 5. tvrdke J oso Čak-lovič, Zagreb, Gunduliceva ulica. Opozarjamo obe firmi da se ne bomo več dolgo pustili izzivati od potnikov, ki ne razumejo našega jezika. Vsem našiin trgovcem in pod-nikom pa priporočamo, naj jih, ko se prikažejo, posade enostavno pred prag.- Jugoslovanski L!oyd v Mariboru. V Mariboru nas je pred približno poldrugim letom osrečila neka »jn-goslovenska« družba, v kateri sc nahajajo baje tudi ugledni člani beograjske porodice s konfekcijsko tvornico, ki nosi krasen nasiov »Jugo slo venski Lloyd«, je pa to todi vse, kar je na tem podjetju jugoslo-venskega. Ravnatelj je nemški zid, na vodilnih mestih so sami Nemci, v pisarni skoro izključno same tu.e moči, med delavstvom pa tvorijo ogromno večino inozemski »strokovnjaki«. Izpraznjena mesta zasedejo vedno znova Nemci in tujci. Slovenci in Slovenke se dosledno odklanjajo. V Mariboru vlada proti tej nesramni in izzivalni družbi splošno ogorčenje, če bi si pa kdo tisojai kritizirati ga takoj primejo za vrat slovenski »veljaki«, ki i: n a -jo na podjetju gotove interese. Tudi slovensko časopisje, celo narodno, si ne upa posvetiti v to sršenovo gnezdo. Mi pa nismo odvisni od nikogar In na nas ne bo nihče upliva!, zato izjavljamo tu jasno in odločno, da zahtevamo od oblasti, da napravi pri »JugOslovenskem Lloydu_v Mariboru red in prisili nemškega či-futa. da sprejema v službo v prvi vrsti na še ljudi. Ako se pa oblast boji visoke beograjske porodice, se je mi ne bojimo in bomo po preteku gotovega roka, katerega dajemo podjetju in oblasti, sami napravili red. Nai organ nosi ime »ORJUNA«, kar pomeni v staroslovenskem je> ziku: vihar; ta vihar naj visoko dvigne prapor našega nacionalizmal ^cnmmm TFttOEMARK r~' _ '".v:. . -J Lastnik fcffli. F. KrailiftC. i Odgovorni urednik W8» i. Qatei*3'^ ■ 1M1 HWlTfWaM—BMM.'J— WM\ — ■ i mi s *n iuis@h ‘VNvriann i siAOivNaaa 'o VNIAOEMII VHSfOIOMO)! E |£SB$§i£lB^i^ii lli LMflMMffli |MERAKL| boje, barve, lak, kit, I emajl, žopgži najtsollše kakovosti nudi S Fiiiii auci * ni: MEJ IM n Maribor, Ljubhana, Novisad, L podružnica. centrala. podružnica, p Mmmmmm mmmm mmmmmmrn Oglasi v „ORJUNIa imajo najboljši uspeh. mora* Kf&0JAŠm& JOŠKO StJŠmK uubuana š—... CHARLES PRINC PošIdi predal 124. tva &$ex0. LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 36. &r. monopolna veleprodaja so&i €S. Z O. Z. JADRAN Liublišfta, Hurcajska cesta št. 19. Prodaja Špecerijskega in kolonialnega blaga na debelo. Telefon interurb. 113. E Podružnice ■ Carinsko - Posredniški - Bureaux Uwo,.1 «ROM Izvoz Central« LJlIDlJana Kelodv. ulica 41. Čakovee, Rakek. WMwrMmwwaB h mnmrB Telefon int. it. 247. Glavna zaloga cigaretnega papirja ,,ABADEE“ Papir en groš. Vse vrste ovojnega, konceptnega, pisemskega ter barvastega Couleur-papirja ima vedno v zalogi po najnižji ceni. A. LAMPRET Krekov trgi St. 10. Telefon Int. St. 247. Ing. V. NIKOLIČ Kraljevski dvorski liferant LJUBLJANA - MOSTE Telefon št. 562. sgggBsgBgass^gBSgiBSž^ Zobna pasta „Aikadont“ Ustna voda Otroški vozički zložljive lesene stolice za otroke, ki služijo obenem kot mizica, razni igračni vozički z in brez košare, šivalni stroji in dvokolesa so najcenejši: „TRIRUN&“, tovarne dvokoles In otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4. BBBBBBBBBBBBBBBBlB|B|B|BlBBBBBBBBBBBBBBBB m m & FS m m n m m m m m m m m m m ii m1 Naznanilo. SoHifll tab d. 1J Z podružnica v Ljubljani je te dni pričela z rednim poslovanjem na Dunajski cesti št. 31. Delniška glavnica: Din 10,000.000—. Brzojavni naslov: Dobrobnnka Ljubljana, Telefon 5lev. 7_0. rsr LJUBLJANA, V0ŽARSKI POT 1 TELEFON ŠT. 75. & A sf£ O IMA VEDNO V ZALOGI IN IZDELUJE PO NAROČILU VSE VRSTE KUVERT !! NA ŽELJO POŠLJEMO VZORCE !! ER & LENARD Z ŽELEZNINO BRZOJAVI i „PIKLEN“ H/>E SOM r "m Naklada in izdaja laminih serij .Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometniti središč in kopališč kraljevine SHS*: Serija A:-Nažrt Ljubljane. Serija B: Bled, z železniškim omrežjem cele naše države. Serija C: Su*ak, s parobrodsko in železniško karto, po osnutku ing. Oregora, se priporoča trgovBko-industrijskim Uvoznim in uvoznim krogom. i/Jt2339BI |gh