Kmalu bomo sadili...krompir
Va žnost
Dasi je krompir pozno prišel v Evropo — njegova domovina je Južna Amerika, kjer so ga začeli v večji količini saditi šele pred dobrim stoletjem —, je danes v mnogih de-želah Evrope tudi pri nas ena naj-važnejših rastlin. V Sloveniji ne prekaža krormpirja po njegovem po-menu za naše kmetijsko gospodar-stvo nobena druga poljsika rastlina. Po uradnih statističnih podatkih je bilo v bivši Dravski banovini v zad-njih letih pred vojno posajenih s krofmpirjean povprecno 52.000 ha, torej šesti del vse njivske površine (309.500 ha). Le v krajih, ki imajo težko glinasto zemljo ali pa suho tn toplo podnebje (Bela Krajina, Prek-inuTje) je s pšenico zasejana površi-na večja. Povsod drugod pa pred-njači krompir, ki je zlasti v vseh višjih in hladnejših legah kakor tudi tam, kjer prevladuje peščena ali prodnata zemlja, poglavitni pride-leik, ki daje kmetu vsako leto znat-ne denarne doihodke pa tudi pogla-vitno hrano za ljudi in za živino. Kroonpir pa poleg tega zelo ugodno deluje na lastnosti zemlje, ker jo s svojimi gostimi iai velikimi listi po-polnoma obsenčuje in ker ga med rastjo okopavaimo. Zato je po krom-pirju zemlja rahla in sipka kakor po malokateri drugi rastlini.
Botanične lastnosti Krompir napravi v zeonlji živice, ki niso ničesar drugega kakor pod zemljo rastoča stebla. Zivica na kon-cu odebeli v gomolj, ki je torej tudi podzemno steblo. Oblika in barva gomoljev je pri raznih sortah raz-iična. Trebušna stran gomolja, ki z njo krompir leži na zemlji, je bolj sploščena kakor zgornja stran. Oče-sa, ki so na zgornjem koncu mnogo gostejša kakor na spodnjem. so stranski popki in stoje v pazduhah lističev, ki pa popolnoma lzginejo. ko krompir dozori. Globina očes je pri raznih sortah različna. Ravno tako je različna barva kože, barva mesa in oblika gomoljev. Vse to so sortne lastnosti krompirja, ki se pa
lahko pod vplivom \manjih pogojev in če pride krompir v drug kraj tn drugačno zemljo, precej spremenijo. Celo barva kože ni popolnoma stal-na.
število stebel, ki zrastejo iz ene-ga gomolja, je v glavnem odvisno od števila krepkih očes, dasi ne zraste i2 vsakega očesa po eno steblo. Iz slabotnih očes zrastejo le slabotna stebla. Ako polomimo kali, ki zra-stejo v topli kleti ali v vlsokem ku-pu, Oslabrmo s tem očesa, da ne mo-rejo več pognati krepkih kali. Očesa opešajo tem bolj, čim daljše kali so pognala in čim večkrat se polomijo kali.
Vsebina hranilnih snovi v krom-pirju je ta-le: škroba 10—260/* (naj-večkrat 12 do 20%), beljakovine l do 2%, maščobe 0.5 do 0.9%. Poleg tega je v krompirju tudi nekaj dru-gih ogljikovih vodanov, n. pr. pen-tosan (manj kakor l°/o). Vseh suhih snovi je v gomoljih 15 do 34%, po-^rečno 20 do 230/o. V krompirju je sicer malo beljakovin, a te so lahko prebavljive in jih telo večinojna iz-koristi.
Gomolj kot del žive rastline diha, to je oddaja ogljikov dvokis. Pri tem se sproti razkraja sladkor, ki ga tvorijo enciimi iz škroba. Ako se dihanje zaradi znižanja topline zmanjša, se nakopiči sladkor in krompir postane sladek. Ako se to-plina nato dvigne, se sladkor zaradi dihanja pooiovno razkraja m sladek okus izgine iz krompirja popolnoma ali pa vsaj deloma. Krompir postane sladek že pri 2 do 3" C, zmrzne pa šele pri —2° C.
Poleg navedenih snovi se nahaja v krompirju v zelo majhnih mno žinah strupena snov solanin. Največ solanina je v zunanji kožici in v li-stih, zlasti pa v jagodah in kaleh. Posebno veliko solahina je v bledih kaleh, ki jih napravi krompir v topli kleti. V 1 kg krompirja je 0.05 do 0.10 g solanina, v kaleh pa 0.50 g.
Pri zadostni toploti m vlagi začne
krompir na zraku  kaliti. Izpod 7° C
krompir ne kali. Vendar mora pre-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Nadaljevanje
o krompirju
leči potem, ko spravimo krompir z njive;, oziroma potem ko popolnoma dozori, 8 do 12 tednov, da postane krompir popolnoma kaliv.
Večji del korenin razvije krom-pir do globine 31 cm, precejšen del pa sega tudi v večjo globino, in sicer do 1 m globoko ali še več. Ko-renine in živce nastajajo le v temi.
Krompir cvete belo, rdeče, roža-sto, modro ali vijoličasto v raznih odtenkih. Barva cvetja je stalna sortna lastnost. 'Le pri malokaterih sortah se razvijejo iz cvetja jago-dasti plodovi. V tem oziru je pn krompirju precejšnja raznoličnost Imamo sorte, ki se pri njih cvetje niti ne razvije popolnoma, ampak že 7godaj odpade. Večina sort normal-no odcvete, a ne napravi plodov, ker prašniki ne proizvajajo cvetnega prahu (peloda), ali pa se to zgodi le iziemoma. Take sorte je mogoče oploditi le umetno s tujim cvetnim prahom. Nekatere sorte pa normal-no razvijajo prašnike in pestiče ter proizvajajo obilo jagod.
Sorte
Malokatera kmetijska rastlina ima toliko sort kakor krompir, saj jih je danes že več stotin. To izvira od tod, cia nastane tako rekoč iz vsake rast-lme, ki jo vzgojimo iz semena, nova sorta. Današnje sorte krompirja so namreč križanci in če vzgajamo rastline iz semena križancev, nasta-jajo pri tem nove sestavne lastnoeti.
Posamezne sorte se ločijo med seboj po zelo številnih zunanjih znakih in gospodarskih lastnostih, od katerih so najvažnejše te-le: barva cvetov, barva in oblika listov, barva stebel, rast in oblika grmov, oblika in velikost gomoljev, barva in po-vršina kože, barva mesa, oblika in barva očes ter njih števil^, barva svetlobnih kali. Krompirjeve sorte moremo zbrati v glavne skupine po njih gospodarski porabnosti, po hi-trosti zorenja in po barvi mesa.
Iz gospodarskih vidikov delimo sorte v jedilne ali narnizne, gospo-darske ali  krmilne in  industrijske.
Od namiznih sort zahtevamo pred-vsem, da so prav dobrega (odlične-ga) okusa, dalje, da imajo dasti de-bele ali vsaj ne predrobne gomolje s plitvimi očesi. Gomolji morajo imeti pravilno obliko, da jih more-mo hitro lupiti in da gre malo v olupke. Jedtlni krompir naj se do-bro. t. j. hitro m enakomerno kuha in se ne sme razkuhavati. Meso bodi brez temnih lis ali peg, ki nastanejo pri nekaterih sortah med kuhanjem Kako se krompir kuha. je najboli cdvisno od množine škroba in pa od razmerja med množino škroba ter beljakovin. Krompir, ki ima na en utežni del beljakovtn manj kot 12 delov škroba, je Špehat ali milnat in dober zlasti za solato. To lastnost imajo predvsem zgodnje sorte. Sicer je pa za splošno porabo v kuhinji krompir najiboljši, ako pride na en nel beljakovin 12—16 delov škroba. (Dalje    prihodnijč.)