7 PRIAMeL v GRŠKI KNJIževNI tRADICIJI IN eNUMeRACIJA v INDOevROPŠČINI ANA GALJANIć tema tega članka je podrobneje raziskati in opisati slogovni in jezikovni pojav, ki je ostal po krivici zanemarjen v večini literature podobnega tipa in obsega: seznami in naštevanje v različnih indoevropskih pesniških tradicijah, najbolj pa v grškem pesništvu. Kataloška forma – torej pesniško naštevanje – je razširjena v vseh indo­ evropskih jezikih tako v pesništvu kot v prozi in se uporablja v različne namene ter variira glede na dolžino in strukturo. Daljši katalogi v grški epski tradiciji so že desetletja dolgo deležni pozornosti zgodovinarjev, jezikoslovcev in filologov. Njihova funkcija, kot tudi vprašanje zgo­ dovinske verodostojnosti, sta, milo rečeno, sporni. Najbolj znana med katalogi sta gotovo katalog ladij in katalog trojancev v 2. spevu Homerjeve Iliade, zato so se dosedanje raziskave ukvarjale ravno s tema seznamoma. v veliki meri je ostal zane­ marjen celo Heziodov Katalog žensk, če ne upoštevamo odlične izdaje in komentarja Heziodovih fragmetov, ki sta jo 1976 uredila R. Merkelbach in Martin L. West,1 pa tudi nekaj podrobnejše Westove študije iz 1985.2 Njegova knjiga Hesiodic Catalogue of Women analizira genealoško pesništvo arhaične Grčije, nudi podroben pregled najpomembnejših vzporednic v književnostih ostalih indoevropskih ljudstev in daje primere iz neindoevropskih, zlasti bližnjevzhodnih pesniških tradicij. vendar pa je v Westovem delu dragocena predvsem deskriptivna analiza materijala znotraj grške tradicije. vprašanja, s katerimi se ukvarjajo dosedanje študije o homerskih katalogih, so v veliki večini povezana s problemom ustne tradicije homerskih epov in transmisije besedil v obliki, v kateri so ohranjena danes. Različne razlage funkcije, namena in forme homerskih katalogov prav zaradi tega odražajo stališča posameznih avtor­ jev o ustni teoriji epske predaje, pa tudi problem obstoja (ali ne) pesnika ‘Homerja’, ki je med klasičnimi filologi kamen spotike še iz časov Friedricha Augusta Wolfa. Sodobna filologija se potemtakem ukvarja predvsem z vprašanjem avtentičnosti: so katalogi poznejše interpolacije ali izvirni integralni del besedila in ali vsaj deloma odražajo resnična zgodovinska dejstva, tako da ohranjajo bolj ali manj nejasne spo­ mine na bronasto dobo? Na primer teorija, po kateri katalog ladij zvesto opisuje geo­ 1 Merkelbach in West, Fragmenta Hesiodica. 2 West, The Hesiodic Catalogue. Keria_11•2_03.indd 7 18.12.2009 11:44:20 8 grafijo grškega sveta v bronasti dobi, je še naprej predmet razprave.3 Cilj tega članka pa je ukvarjati se z nečim drugim: s kratkimi seznami v epski in lirski tradiciji, ki še zdaleč niso bili deležni toliko zanimanja kot podrobno analizirani homerski katalogi. v grški pesniški predaji obstaja slogovno sredstvo, ki se včasih imenuje tudi poseben žanr, vendar o njem, kolikor vem, v kontekstu enumeracije ni bilo povedano veliko. Gre za priamel. Priamel je kot slogovno sredstvo definiran izključno v grški in rimski književ­ nosti, čeprav izvira naziv iz žanra, izpričanega v srednjeveški književni tradiciji, ki se imenuje praeambulum.4 Uradno, sodobno definicijo priamela, katere avtor je S. Hornblower, lahko najdemo v Oxford Classical Dictionary (OCD): »Priamel je slo­ govno sredstvo, čigar namen je fokusiranje: da bi razumeli pojem D, ga moramo primerjati s pojmi A, B in C.«5 Kriterij Hornblowerjeve definicije je predvsem struk­ turalen, kar se vklaplja v temo tega dela. Kar zadeva sodobno književno teorijo in klasično filologijo, sta edina znan­ stvenika, katerih delo se sistematično ukvarja ravno s priamelom, elroy Bundy in William Race. Race je identificiral glavne značilnosti priamela, to pa so:6 a) večanje dolžine sestavin b) vse bolj podrobno opisovanje c) intenziviranje d) vsak naslednji pojem je vse pomembnejši e) poudarek je na glavnem, izpostavljenem pojmu Preden se posvetimo posameznim vrstam priamela, bomo navedli nekaj primerov: Ἄριστον μὲν ὕδωρ (1), ὁ δὲ χρυσὸς αἰθόμενον πῦρ ἅτε διαπρέπει νυκτὶ μεγάνορος ἔξοχά πλούτου (2) εἰ δ’ ἄεθλα γαρύεν ἔλδεαι, φίλον ἦτορ, μήκετ’ ἀελίου σκόπει ἄλλο θαλπνότερον ἐν ἁμέρα φαεν­ νὸν ἄστρον ἐρήμας δι’ αἰθέρος, μηδ’ Ὀλυμπίας ἀγῶνα φέρτερον αὐδάσομεν (3) (Pindar, Olimpijske ode 1.1­7) 3 Standardna avtoritativna literatura na to temo je še vedno Hope Simpson in Lazenby, The Catalogue of Ships, toda treba je omeniti tudi izjemno koristno in zelo podrobno analizo prob­ lematike kataloga edzarda visserja (visser, Homers Katalog der Schiffe). 4 Najbolj znani avtor je Nemec Hans Rosenplut (15. st). Nemški praeambula so bili pesmice, sestavljene iz niza paradoksalnih trditev, ki so medsebojno povezane v zadnjem verzu. 5 OCD, s.v. »Priamel«. 6 Race, Style and Rhetoric. Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 8 18.12.2009 11:44:20 9 Najboljša je voda. Zlato žari močneje kot vsa druga bahava bogatija, podobno ognju, ki razsvetljuje noč. A če želiš mi, ljubljeno srce, Prepevati o zmagovitih tekmah le k soncu upri pogled! Ko se zdani, ni druge zvezde, ki bi bolj žarela, ki bolj bi grela skoz praznine etra tako žari Olimpija: ni lepše pesmi, kot je njej na čast!7 Ἔστιν ἀνθρώποις ἀνέμων ὅτε πλείστα χρῆσις (1). ἔστιν δ’ οὐρανίων ὑδάτων, ὀμβρίων παίδων νεφέλας (2). Εἰ δὲ σὺν πόνωι τις εὖ πράσσοι, μελιγάρυες ὕμνοι ὑστέρων ἀρχὰ λόγων τέλλεται καὶ πιστὸν ὅρκιον μεγάλαις ἀρεταῖς (3) (Pindar, Olimpijske ode 11. 1­6) Je čas, ko ljudem so najbolj potrebni vetrovi; in čas, ko vode nebesne, deževni otroci oblakov; če pa kdo s trudom doseže uspeh, medenozvočni slavospevi se rodijo, njegove slave izvir pri potomcih in zanesljivo poroštvo velikih kreposti.8 οἱ μὲν ἱππήων στρότον οἱ δὲ πέσδον οἱ δὲ νάων φαῖσ’ ἐπὶ γᾶν μέλαιναν ἔμμεναι κάλλιστον, ἔγὼ δὲ κῆν’ ὄτ­ τω τις ἔραται. (Sapfo, fr. 16, 1­4) Mnogim konjenica se zdi najlepša stvar na črni zemlji, pehota drugim, tretjim spet brodovje, a meni tisto, v kar si zaljubljen.9 7 Prevod Kajetan Gantar. 8 Prevod Brane Senegačnik. 9 Prevod Marko Marinčič. Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 9 18.12.2009 11:44:20 10 Prvo izmed Raceovih meril za definicijo priamela, večanje dolžine sestavin, ustreza slogovnemu sredstvu, znanemu kot Behaghlov zakon ali das Gesetz der wachsenden Glieder; izraz je prvi skoval Otto Behaghel, z Raceovimi besedami pa »gre za eno izmed najbolj izrazitih lastnosti Pindarjevega sloga.« Behaghlov zakon že dolgo velja kot podedovana slogovna figura v indoevropskih jezikih in se v vseh književnih besedilih pojavlja z osupljivo točnostjo. v osnovni obliki ima Behaghlova triada strukturo X in Y in (epitet) Z. Sledi nekaj primerov iz različnih indoevropskih jezikov: 1) Grški: πυροί τε ζειαί τε, ἰδ’ εὐρυφυὲς κρῖ λευκόν (Homer, Odiseja 4.604) (raste) pšenica in pira in ječmen z metličastim klasom10 ἄστρα τε καὶ ποταμοὶ καὶ κύματα πόντου (Pindar, Hyporchemata, fr. 136 Snell­Maehler) zvezde in reke in valovi morja ἄτερ ἀλγέων καὶ στασέων καὶ θανάτων ἀώρων (Scolia, fr. 884) brez bolečin, sporov in prezgodnjih smrti χαλκός τε χρυσός τε πολύκμητός τε σίδηρος (Homer, Iliada 6.48) zlatih, brončenih posod in umetno kovano železo 2) Latinski: mihi domo familiaeque nostrae; agrum terram fundumque meum (Cato, De agri cultura 141/3) meni, domu in naši družini, [poskrbi za] polje, zemljo in moje posestvo 3) Staroperzijski: Utā Parsaiy utā Madaiy utā aniyauvā dahayušuvā (DB 1.34­5) In v Perziji in v Mediji in v drugih deželah. 4) Hetitski: na-aš-ma IGI.Hí I.A-i[t k]u-it-ki a-uš-ta na-aš-ma ŠU-it ku-it-ki e-ep-t[ta] na-[aš- ma-aš-]ša-an [in-n]a-ra-u-wa-an-te-et GÌR-it ku-it-ki ti-ya-at. bodisi da je kaj videl z (lastnimi) očmi (IGI. Hí I.A-it), prijel kaj z roko (ŠU-it) ali stopil na kaj s krepko nogo (innarawantet GĚR-it) (CTH 760.I.2)11 10 vsi prevodi iz Homerja: Anton Sovrè. 11 Beckman, Hittite Birth Rituals, 42–3; Watkins, How to Kill a Dragon, 251. Prevod Marina Zorman. Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 10 18.12.2009 11:44:20 11 5) Vedski sanskrt: dyaúr, vánā, giráyo vṛkṣákeśāḥ (RV 5.41.11) nebo, gozdovi in planine, poraščene z drevesi kot z lasmi12 6) Staroangleško: Heorogār ond Hrōðgar ond Hālga til (Beowulf 61) (60 Za njim so ostali trije sinovi:) 61 Hreorogar, Hrothgar, Halga Dobrotnik, (62 hčer Yrso pa omožil je z močnim Onelom)13 7) Hrvaški: Kome kolac, kome li konopac/ kome britku palu namjenjuje (I. Mažuranić, Smrt Smail-Age Čengića 2)14 I go i bos, i još mu je zima. (rek) večina teh triad je v obliki imenskih fraz iz treh členov, od katerih zadnjega spremlja epitet, vendar so možne tudi druge variante: ob zadnji sestavini lahko stoji tudi predložna zveza ali kateri koli drugi skladenjski modifikator; prav tako se lahko vsak člen razširi v celoten stavek, za člene pa ni nujno, da bi spadali v isto skladenj­ sko kategorijo – prav tukaj je ključna tipološka povezava z grškim priamelom. Priamel je v osnovi Behaghlova triada v dodelani pesniški obliki: vsaka izmed sestavin priamela je daljša od prejšnje, število sestavin pa je vedno tri. Modifikator zadnjega člena je, po pravilih definicije priamela, superlativ, a tudi tu so možne zamenjave: značilen primer je uporaba zanikanega komparativa v pomenski funkciji superlativa, kot v Pindarjevi 1. olimpijski odi: μήκετ’ ἀελίου σκόπει ἄλλο θαλπνότερον, μηδ’ Ὀλυμπίας ἀγῶνα φέρτερον αὐδάσομεν. Variatio je v skladnji zanimivo izvedena v 11. olimpijski odi: prva dva sta člena časovnega stavka z anafo­ ričnim ἔστιν... ἔστιν, pri čemer je zveza ἀνθρώποις ὅτε... πλείστα χρῆσις iz prvega člena priamela v drugem eliptična. Oba stavka imata objekt v genetivu ((O1. ἀνέμων in O2, ὑδάτων), ki je v drugem modificiran s pridevnikom A (ουῤανίων) in pristav­ kom AP, ὀμβρίων παίδων νεφέλας. (1) ἔστιν ἀνθρώποις ... ὅτε πλείστα χρῆσις ­­­­­­ O1 ἀνέμων (2) ἔστιν [sc. ἀνθρώποις ὅτε... πλείστα χρῆσις] + O2 ὑδάτων + A ουῤανίων + APP ὀμβρίων παίδων νεφέλας 12 Dobesedno: »nebo, gozdovi in planine, ki imajo za [svoje] lase drevesa«. Prevod tamara Ditrich. 13 Prevod Marjan Strojan. 14 Podroben pregled in klasifikacijo pesniških figur v hrvaškem in srbskem ljudskem pesništvu daje Zima, Figure u našem narodnom pjesništvu (ponatis prve izdaje iz 1880). Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 11 18.12.2009 11:44:20 12 tretji člen je v obliki pogojnega stavka, čigar zgradba je veliko bolj zapletena; taka variatio daje priamelu nepričakovan preobrat, ki iz opisa fizičnega sveta in narave prehaja v svet pesništva in glasbe. Εἰ δὲ σὺν πόνωι τις εὖ πράσσοι, Μελιγάρυες ὕμνοι ὑστέρων ἀρχὰ λόγων τέλλεται καὶ πιστὸν ὅρκιον μεγάλαις ἀρεταῖς (3) Četudi spada priamel kot poseben žanr nedvomno v grško pesniško tradicijo, nas že dejstvo, da je njegova osnovna struktura vzporedna Behaghlovi triadi – ki pa je skupna indoevropska slogovna figura par excellence – napeljuje na to, da bi lahko podobne pesniške obrazce identificirali tudi v drugih sorodnih književnih tradicijah. Področje tega dela je predvsem grščina; poskusila bom pokazati povezavo med priamelom in kratko pesniško enumeracijo, ki sem jo imenovala bounded sets.15 Gre za kratke sezname, napogosteje iz treh ali štirih členov, v katerih se naštevanje izraža z eksplicitno uporabo glavnih in vrstilnih števikov, fokus pa je izražen – tako slov­ nično kot pomensko – na zadnji sestavini seznama, torej, ravno tako kot v priamelu. Izraz set sta prva uporabila emile Benveniste in potem Calvert Watkins v svojih delih o superlativih in vrstilnih števnikih v indoevropščini, v književni teoriji in stilistiki pa ni bil set nikoli definiran in se pojem, razen pri Benvenistu in Watkinsu, doslej ni uporabljal.16 Mojo definicijo je navdahnil pojem matematičnega seta17 in z njegovo razlago v American Heritage Dictionary ter Oxford Dictionary of the English language, ki sem jo prilagodila za potrebe klasične filologije: »Set2 (n.), 1. ‘A group of things that belong together and are so used’; 8. mathematics. ‘A collection of distinct elements having specific common properties’; ‘Series (n. pl.), 4. mathematics. the sum of sequentially ordered finite or infinite set of terms’ […] 6. grammar. ‘A succes­ sion of coordinate elements in a sentence’.« Na kratko: najvažnejša značilnost seta je na splošno – najsi gre za matematične nize številk ali slovnične pojme – dejstvo, da imajo vse sestavine takega seznama nekaj skupnega, se pravi, da pripadajo v isto kategorijo ne glede na kriterij za izbiro. Fokusirani set v grškem pesništvu se da dobro ponazoriti z enim izmed Alkmanovih fragmentov: ὥρας δ’ ἔσηκε τρεῖς, θέρος καἱ χεῖμα κὠπώραν τρίταν 15 Najprimernejši prevod besede bounded bi bil v tem kontekstu ‘omejeni set’ ali ‘fokusirani set’; v nadaljnjem besedilu bom uporabljala ‘fokusirani set’. 16 Benveniste, Noms d’agent et noms d’action, 115–68 in passim; Watkins, How to Kill a Dragon, 287–97. 17 t. j. množice (v matematični rabi). Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 12 18.12.2009 11:44:20 13 καὶ τέτρατον τὸ ϝῆρ, ὅκα σάλλει μέν, ἐσθίην δ’ ἄδαν οὐκ ἔστι. (Alkman, PMG fr. 20) tri letne čase dal je: zimo, poletje in jesen kot tretjo in kot četrto še pomlad, ko vse cvete, a hrane ni dovolj.18 Alkajev fragment 129 našteva tri božanstva, ki so jih častili na otoku Lezbos: Κἀπωνονύμασσαν ἀντίαον Δία (1), σὲ δ’ Αἰολήιαν [κ]υδαλίμαν θεόν πάντων γενέθλαν (2), τὸν δὲ τέρτον τόνδε κεμήλιον ὠνύμασσ[α]ν Ζόνύσσον ὠμηστάν (3). (Alkaj, fr. 129. 5­9) In Zevsu dali ime so Bog pribežnih, a tebi, o Ajolcev znamenita boginja, Mati vseh, a tretjemu Kemelios so rekli, Dionizu.19 v primeru Alkmanovega fragmenta se ‘omejenost’ ali ‘fokusiranost’ napove­ duje že v prvem verzu z glavnim števnikom τρεῖς (tri), ki napoveduje elemente na seznamu (poletje, zima, jesen) in jih postavlja v skupno kategorijo ὥρας (letni časi). toda jesen s svojim ustreznim modifikatorjem v obliki vrstilnega števnika ni zadnji člen seznama, čeprav bi po Behaghlovem pravilu morala biti. Naposled sledi pomlad (τὸ ϝῆρ), skoraj kot dodatek, ki ne spada v prejšnjo skupino naštetih letnih časov, a je najdaljša izmed konstituent in fokus celotnega seznama: čeprav ni vključena v ‘napo­ ved’ v prvem verzu, je emfaza očitna že zaradi dolžine opisa pomladi in dodatkom vrstilnega števnika τέτρατον. Alkmanov fragment je na neki način ‘set znotraj seta’, čigar struktura se lahko prikaže na naslednji način: (1 + 2 + [vrstilni števnik] 3) + [vrstilni števnik] 4. Prav kakor v primeru zgoraj navedenih Pindarjevih in Sapfinih priamelov so členi Alkajevega seznama progresivno vse daljši in vse podrobneje opisani, torej se, v pesniški elaborirani varianti, ravnajo po Behaghlovem zakonu. Zadnji pripadnik te triade, Dionizij, je zaznamovan z vrstilnim števnikom τέρτον. Čeprav ni gotovo, za 18 Prevod Brane Senegačnik. 19 Prevod Brane Senegačnik. Pomen pridevnika κεμήλιος ni jasen. Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 13 18.12.2009 11:44:21 14 katero božanstvo gre v drugem verzu – predpostavlja se, da gre za Hero, kar bi ustre­ zalo triadi Zevs, Hera, Dionizij, ki se omenja v Sapfinem fragmentu 17: vsi členi spa­ dajo v isto skupino, spričo česar je fragment nedvomno set, fokusiran na Dionizija s slovnično oznako in dolžino verzov, ki so mu posvečeni. Še en primer tipičnega ‘seta’ je fragment 890 (PMG fr. 7), v katerem je indeksa­ cija vsake od sestavin z vrstilnim števnikom (ali, v primeru prvega člena, s superlati­ vom, kar ga tudi povezuje s priamelom) popolna: ὑγιαίνειν μὲν ἄριστον ἀνδρὶ θνητῶι δεύτερον δὲ καλὸν φυὰν γενέσθαι τὸ τρίτον δὲ πλουτεῖν ἀδόλως καὶ τὸ τέταρτον ἡβᾶν μετὰ τῶν φίλων. (PMG fr. 7) Dobrina človeku najboljša je zdravje, Dobrina druga je lepa postava, Bogastvo, pošteno dobljeno, tretja, Četrta ljubezen v krogu prijateljev.20 Če te primere fokusiranih ‘setov’ primerjamo s še enim Pindarjevim priame­ lom, ni težko opaziti podobnosti v strukturi: Τὸ δὲ παθεῖν εὖ πρῶτον ἀέθλων (1), εὖ δ’ ἀκούειν δεύτερα μοῖρα (2). ἀμφοτέροισι δ ὰνήρ, ὅς ἅν ἐκύρσῃ καὶ ἕλῃ, στέφανον ὕψιστον δέδεκται (3) (Pindar, Pitijske ode 1. 98­100) Sreča je nagrada prva, druga dober glas, A kdor si pridobil je oboje, Si spletel venec je najlepši.21 Prvi dve sestavini seznama spremljajo vrstilni števniki, medtem ko je tretji – ki je znova najdaljši, s spremembo skladenjske strukture – izpostavljen z rabo super­ lativa. Najvažnejša razlika, tako pragmatična kot oblikoslovna, je v tem, da priamel navaja člene po kriteriju vrednotenja, ne da bi jih zgolj našteval, kot je v ‘setu’. vendar pa lahko prav gotovo pričakujemo primere seznamov, ki se v dolo­ čeni meri ne morejo vklopiti v tako strogo klasifikacijo na priamele in ‘sete’. tak je seznam Muz v Heziodovi teogoniji, v kateri devet naštetih členov obsega tri verze: v prvih dveh so navedene po štiri Muze, medtem ko je zadnji rezerviran za najpome­ mebnejšo članico skupine, Kaliopo. 20 Prevod Anton Sovrè. 21 Prevod Anton Sovrè. Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 14 18.12.2009 11:44:21 15 ταῦτ’ ἄρα Μοῦσαι ἄειδον Ὀλύμπια δώματ’ ἔχουσαι, ἐννέα θυγατέρες μεγάλου Διὸς ἐκγεγαυῖαι, Κλειώ τ’ Εὐτέρπη τε Θάλειά τε Μελπομένη τε Τερψιχόρη τ’ Ἐράτω τε Πολύμνιά τ’ Οὐρανίη τε Καλλιόπη θ’ ἡ δὲ προφερεστάτη ἐστὶν ἁπασέων (Heziod, Teogonija 75–79) to so prepevale Muze, v olimpskih domovih živeče, Zbor deveterih hčerá, rojenih iz silnega Zeusa; Klio, Melpomena, tálija in erató in evtérpe, z njimi terpsíhora pa Polihímnija in Uraníja, z njimi Kalíope, ta je najvišja med vsemi sestrámi.22 Simbolični prikaz strukture sezname je torej videti takole: [napoved seznama in povzetje sestavin v skupno kategorijo (Muze)] [napoved z glavnim števnikom (devet)] A B in C in D e in F in G in H in X [oziralni stavek s superlativom] taka organizacija sestavin v obliki cluster kaže na na tesno povezavo med ‘setom’ in priamelom. vsi členi seznama spadajo v isto kategorijo, kar je značilnost seta. Napovedani so ravno kot celovita kategorija (Μοῦσαι). Po drugi strani se fokus ali ‘omejitev’ v ‘setu’ ne doseže s pričakovanim vrstilnim števnikom, temveč s super­ lativom (προφερεστάτη) in opazno daljšim zadnjim členom, kar pa je tipična zna­ čilnost priamela. Gre torej za kombinacijo enumeracije in vrednotenja oz. evalvacije. Heziodovega popisa Muz nikakor ni moč razglasiti za priamel, ker se prvih osem členov na noben način ne primerja med sabo, toda končni superlativ kaže na možnost prekrivanja teh dveh kategorij, kar je glede na pomensko bližino vrstilnih števnikov in superlativov tudi logično. v poskusu obravnavati priamel kot manj izoliran slogovni fenomen in ga uvr­ stiti v širši pesniški kontekst nam ‘set’ daje najbolj očitno vzporednico. Poleg že ome­ njenega ujemanja v strukturi je povezava med ‘setom’ in priamelom tudi etimolo­ ška. Moja teorija je zasnovana na poglavju iz knjige emila Benvenista iz 1948, Noms d’agent et noms d’action en indo-européen. Benveniste je v tej študiji med drugim pojasnil oblikoslovno, a tudi pomensko zgodovinsko povezavo med indoevropskimi superlativi in vrstilnimi števniki. Indoevropski sufiks *­t(H)o­, v grščini dobro znani ­τατο­, se je v prajeziku upo­ rabljal predvsem za tvorbo vrstilnih števnikov, od koder se je prenesel na superlative. 22 Prevod Kajetan Gantar. Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 15 18.12.2009 11:44:21 16 Očitno je vprašanje: katera funkcionalna zveza pojasnjuje korespondenco in širjenje sufiksa na povsem drugačno slovnično kategorijo? Ko je Benveniste primerjal rabo obeh tvorb v različnih sorodnih tradicijah, je prišel do sklepa, da je primarna funk­ cija vrstilnih števnikov kompletiranje seznama (tudi indijski slovničar Pāṇini je san­ krtske vrstilne števnike imenoval pūrana, kompletirajoči števniki). v takem našte­ vanju je z vrstilni števnikom modificiran izključno zadnji člen seznama: enumera­ cije kakor poznejši ‘prvi ... drugi ... tretji’ se pojavljajo šele pozneje in so v najstarejših besedilih, kakršna sta Homerjeva epa in Rig Veda, razmeroma redke. Pri Homerju, kot tudi v Pindarjevem korpusu, se vrstilni števniki redno pojavljajo kot končni ele­ menti enumeracije, ki jo zaključujejo, pred njimi pa so členi seznama, modificirani z glavnim števnikom. Ζεὺς καὶ ἐγώ, τρίτατος δ’ Ἀίδης (Iliada 15.188) Zeus pa jaz, a tretji je Hades δώδεκα...βασιλῆες...τρισκαιδέκατος δ’ ἐγὼ αὐτός (Odiseja, 8.390) Dvanajst (mož je le­tu, ki vladajo ljudstvo po srenjah) kralji (odlični, visoki,) jaz sam trinajsti med njimi. ἓξ δὲ οἱ υἷες ἔασιν, ἐγὼ δέ οἱ ἕβδομός εἰμι (Iliada 24.399) Šest je sinov mu doma, jaz sedmi se štejem med njimi. μετὰ τριῶν τέταρτον πόνον (Pindar, Olimpijske ode 1. 60) četrta muka poleg treh23 Fragment 135 iz Pindarjevih threnoi daje natančno število snubcev, ki jih je ubil enumej (trinajst τρεῖς καὶ δέκα = glavni števnik) in zaokrožuje seznam s fokusira­ njem na zadnjega snubca, morilca samega enumeja (τετράτῳ = vrstilni števnik). πέφνε δὲ τρεῖς καὶ δέκ’ ἄνδρας τετράτῳ δ’ αὐτὸς πεδάθη. (Pindar, fr.135 Snell­Maehler) trinajst mož je pokončal; štirinajstemu je sam podlegel.24 Podobna konstrukcija ni neznana tudi v drugih tradicijah. Primerov je sicer nešteto, toda navedli bomo samo enega iz južnoslovanske pesniške tradicije, prav tiste, ki se po zaslugi Milmana Parryja in njegovega naslednika Alberta Lorda 23 Prevod Anton Sovrè. 24 Prevod Brane Senegačnik. Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 16 18.12.2009 11:44:21 17 pogosto navaja kot vzporednica homerskemu ustnemu pesništvu, to pa je bosenska folklora: Sedam put je patu ućinijo, Osmi put je ferman prifatijo. (Pjesma od Bagdata 190­1)25 Seveda pa poleg bounded, se pravi fokusiranih ‘setov’, obstajajo tudi tisti, ki ne izpostavljajo zadnjega elementa na seznamu, tako da sem jih imenovala ‘nefokusi­ rani’ (unbounded). Prav tako obstaja v moji klasifikaciji tudi vrsta naštevanja, v kateri sestavine ne spadajo v skupno kategorijo, zato sem jih imenovala ‘serije’.26 S seri­ jami se to delo ne ukvarja, predvsem zato, ker niso v neposredni zvezi s priamelom. Navajam samo svojo delitev seznamov na serije in ‘sete’, skupaj s podkategorijami: 1. SeRIJA 2. Set a) nefokusirana (unbounded) a) nefokusiran (unbounded) b) fokusirana (bounded) b) fokusiran (bounded) α) naštevalni/kvantitativni (enumerative) β) vrednostni/kvalitativni (evaluative) (priamel) Z drugimi besedami in brez pretiranega sklicevanja na ostale indoevropske knji­ ževne tradicije: priamel se lahko tipološko, a tudi pragmatično, razume kot kvanti­ tativna oziroma evalvativna verzija enumerativnega, fokusiranega ‘seta’, kakršnega ne srečujemo samo v grščini, ampak tudi v sorodnih jezikih. Kar zadeva eventualne slogovne figure, ki se ujemajo z grškim priamelom, velja citirati dva primera iz ved­ skega sanskrta in waleščine. Čeprav sta jezika v tem primeru geografsko oddaljena, sta si v smislu pesniške skladnje izrazito blizu. Prvi primer je izvleček iz Rig Vede (Rv 8.3.24): v skladu z Bundyjevo tezo, da je priamel »the most important structural principle of choral poetry, in particular those forms devoted to praise«27, je Watkins prišel do sklepa, da bi se strukture, podobne priamelu, v ostalih sorodnih tradicijah lahko pojavile v himnični poeziji in podobnih pesniških delih, posvečenih slavljenju vladarja. ta vedski ‘priamel’ (če ga lahko tako imenujemo) je napisan v čast pesnikovega zavetnika Pākasthāmane in je v vseh pogledih odlična vzporednica primerom iz Pindarjevega opusa:28 Ātmā́ pitús tanūŕ vāśā Hrana je duša, obleka je telo Ojodā́ abhiáñjanam mazilo daje moč. 25 Parry in Lord, Serbocroatian Heroic Songs, 10. 26 Galjanić, Three and Then Some. 27 Bundy apud Watkins, How to Kill a Dragon, 115. 28 Watkins, How to Kill a Dragon, 115. Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 17 18.12.2009 11:44:21 18 Turīýam íd róhitasya pā́kasthāmānam Kot četrtega sem imenoval Pā́kasthāḿano, bhojáṃ dātāŕam abravam (RV 8.3.24) radodarnega darovalca žrebca.29 Ne glede na to, ali razglasimo to vedsko pesniško stvaritev za pravi priamel ali pa za fokusirani seznam, čigar končni element je modificiran in izpostavljen z vrstil­ nim števnikom, je strukturalno ujemanje več kot očitno: uporaba vrstilnega števnika v zadnjem verzu ilustrira prvotno funkcijo te slovnične kategorije kot kompletirajo­ čega dela seznama, celotni razdelek pa je konstruiran po zakonu Behaghlove triade – slogovne figure, ki je, kot smo videli, osnovni gradbeni princip priamela. Prva dva člena zajemata vsak po polovico verza (naziv za verz je v vedskem sanskrtu pāda) in sta enako dolga (paralelizem, ki nezadržno spominja na podobne konstrukcije v arhaični latinščini, vštevši tudi citat zgoraj navedenega fragmenta iz Suovetaurilia); tretjemu členu seznama je posvečena cela pāda oziroma oziroma verz, medtem ko se četrti, najpomembnejši člen razteza čez celi dve pādi, z dodanim vrstilnim števni­ kom, prav kakor bi pričakovali v skladu z Benvenistovo teorijo. Četudi Pakasthāmana ni neposredno označen kot ‘najboljši’ (se pravi s superlativom), se vidi, da je seman­ tična vloga vrstilnega števnika ravno izpostavljanje tega pesnikovega zavetnika kot ‘najboljšega’. eno od najvažnejših besedil, ohranjenih v waleški književni predaji, trioedd Ynyns Prydein ali Waleške triade, našteva razne vladarje Britanije v skupinah po tri kralje. Nekaj prvih navedenih triad30 se ravna po Behaghlovem zakonu: Tri Hael enys Prydein: Nud Hael mab Senyllt, Mordaf Hael mab Seruan, Ryderch Hael mab tudwal tutclyt. (Ac Arthur ehun oedd haelach no’r tri.) (tYP 2) trije so velikodušni (plemeniti) možje britanskega otoka: velikodušni Nudd, Senylltov sin, velikodušni Mordaf, Serwanov sin, velikodušni Rhydderch, sin tudwala tudglyda. (Artur sam pa je bil velikodušnejši od teh treh.) Ujemanje z vedskim seznamom se precej dobro vidi: tudi waleška triada je enkomiastična in slavi enega vladarja bolj od vseh drugih. Strukturološko gledano je ta triada tudi fokusiran set. Skladenjsko so vsi konstituenti napovedani v prvem verzu z glavnim števnikom tri (tri), vsak pa je daljši od predhodnega v svojevrstnem slovničnem crescendo (oziroma po Behaghlovem zakonu). Nazadnje je četrti član 29 Prevod tamara Ditrich. 30 Bromwich, Trioedd Ynys Prydein. Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 18 18.12.2009 11:44:21 19 slavne britanske skupine predstavljen posebej, kot da ne bi spadal na seznam (prav kakor v Alkmanovem fragmentu), a je istočasno še izrazito naglašen, izločen iz prej naštete trojice s komparativom haelach (še velikodušnejši od teh treh). Nadalje je učinek klimaksa poudarjen tudi z anaforično progresijo pridevnika velikodušen v pozitivu – hael, hael, hael –, ki se nenadoma spremeni v komparativ, ko je govora o Arturju. Ponavljanje začetnega glavnega števnika tri čisto na koncu triade, podobno kot pri Alkmanu, združuje vse člene v skupno kategorijo, pri čemer tvori tudi krožno kompozicijo, saj Arturja vključuje ravno toliko, kolikor ga izloča kot posebnega. ta triada je potemtakem fokusiran set, ki je skladenjsko in semantično več kot vzpore­ den grškim priamelom. Čeprav ne gre niti za ustno književnost niti za antično tradicijo, temveč za knji­ ževno delo, ki nam je kronološko in geografsko veliko bliže, razkriva izvleček iz 2. knjige Smrt Smail-Age Čengića Ivana Mažuranića (1814­1890), odkriva še nekaj tipo­ loškega ujemanja s priamelom (Ivan Mažuranić, Smrt Smail-Age Čengića 2. 64­70): Nosim troje na srdašcu jade: (uvodni povzetek + število členov seznama) Jedni su mi na srdašcu jadi (uvodna formulaična indeksacija 1) što mi Čengić smaknu Moračane; (konstituent 1) Drugi su mi na srdašcu jadi (uvodna formulaična indeksacija 2) što mi Čengić pogubio baba; (konstituent 2) a treći mi na srdašcu jadi (uvodna formulaična indeksacija 3) što ‘e još više: da još krvnik diše. (konstituent 3) Struktura uvodne, kataforične indeksacije, kakršno smo videli tudi v Alkmanovem fragmentu, je: glavni števnik + najava kategorije, v katero spadajo členi seznama, ki sledijo. Alkmanove ὥρας τρεῖς so v Mažuranićevem setu tri jada. Sledi opis vsake ‘žalosti’ posebej, uveden z vrstilnim števnikom: jedni, drugi, treći ob formulaičnem, amaforičnem ponavljanju zveze »na srdašcu jadi«. Zadnja ‘žalost’ ozi­ roma zadnji jezikovni konstituent seznama je hkrati tudi končni fokus, do katerega vodijo prej nešteti členi, modificiran pa je z zvezo »a... što je još više«. Komparativ više pomensko ustreza končnim superlativom, ki so v priamelu tako pogosti, medtem ko sprememba skladenjske strukture prav tako spominja na podobno variatio v skla­ dnji mnogih priamelov in setov v grščini, med drugim tudi že omenjene Pindarjeve 11. ode in Sapfinega fragmenta. Simbolično strukturo Mažuranićevega seta je moč prikazati na naslednji način: Uvod: [glavni števnik] = tri jada Seznam: [naštevanje z vrstilnimi števniki] = prvi ... drugi ... treći ... jadi Fokus: (povedni stavek s komparativom): što 'e još više ... Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 19 18.12.2009 11:44:21 20 Kakor v tipičnih grških priamelih in setih, tako lahko tudi v pravkar navede­ nih primerih strukturalno skladnih pesniških konstrukcij v vedščini, waleščini in hrvaščini opazimo, da so členi medsebojno odvisni in se neposredno sklicujejo drug na drugega. Prav kakor set torej tudi priamel teži h kulminaciji v zadnjem členu seznama, pri čemer se emfaza najpogosteje doseže z uporabo superlativa in ne vrstil­ nega števnika. Mažuranićev seznam »žalosti v srcu« kaže tako semantično kot struk­ turalno prekrivanje seta in priamela: s povzemanjem vseh naštetih konstituentov, pa tudi z izločanjem zadnjega člena s komparativom, ki je – še enkrat – semantična ustreznica priamelskih superlativov. Ključ razmerja med priamelom in seznamom, ki vsebuje enostavno našteva­ nje, vendar se ponavadi končajo z vrstilnim števnikom, je ravno v magični zvezi teh dveh morfoloških oznak, ki v obeh primerih izražata fokus: vrstilnih števnikov in superlativov (ali zanikanih komparativov). Skupna etimologija teh dveh slovničnih kategorij ima zanimivo posledico na slogovni ravni, ki ni samo strukturalna, ampak tudi semantična. Bistvo Benvenistovega odkritja je, povzeto preprosto, torej: a) vrstilni števniki in superlativi se v semantičnem smislu prekrivajo (prvi – najboljši, zadnji ­ najslabši); b) na najgloblji etimološki ravni delijo skupni indoevropski sufiks *–to­. Kot še eno vzporednico velja omeniti vrsto enumerativne strukture, ki sem jo imenovala kumulativni priamel. vsaj en primerek v grški književnostji je prepoznan kot poseben primer, ki, kot se zdi, ne ustreza ustaljeni definiciji žanra., t. j. je zani­ miv zaradi nadvse nepričakovane odsotnosti kulminacije v končnem konstituentu. Gre za precej dolg priamel v Pindarjevi 7. Istmijski odi: pesnik prosi tebo, eponi­ mno nimfo mesta, naj mu razloži, kateri od zgodovinskih ali mitoloških dosežkov teb je vreden največjega občudovanja. Za razliko od standardnega priamela, kot je tisti v 7. Pitijski odi, na tem seznamu ni pričakovanega odgovora na zastavljena retorična vprašanja (t. j. ni, kot je v pitijski odi »nobeno (mesto)«): namesto emfaze na zadnjem členu seznama namen tega naštevanja ni fokusiranje skozi primerjavo, temveč skupni, kumulativni učinek nekaj ‘enakovrednih’ konstituentov, ki so vsi v obliki vprašalnega stavka: Κάλλιστον αἱ μεγαλοπόλιες Ἀθᾶναι προοίμιον Ἀλκμανιδᾶν εὐρυσθενεῖ γενεᾶι κρηπίδ’ ἀοιδᾶν ἵπποισι βαλέσθαι. ἐπεὶ τίνα πάτραν, τίνα οἶκον ναίων ὀνυμάξεαι ἐπιφανέστερον Ἑλλάδι πυθέσθαι; (Pindar, Pitijske ode 7.1­6) Najlepši proemij velemestnih Aten, Če rodovini Alkmeonidov, Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 20 18.12.2009 11:44:21 21 Ki moč jim na daleč naokrog slovi, Postaviš temelje iz pesmi v čast njihovi četverovpregi. Katero domovino, katero hišo Na širnem svetu bi lahko naštel. Ki večji sloves bi uživala v Heladi?31 Τίνι τῶν πάρος, ὦ μάκαιρα Θήβα, καλῶν ἐπιχωρίων μάλιστα θυμὸν τεὸν εὔφρανας; ἦρα χαλκοκρότου πάρεδρον Δαμάτερος ἁνίκ’ εὐρυχαίταν ἄντειλας Διόνυσον, ἢ χρυσῶι μεσονύκτιον νείφοντα δεξαμένα τὸν φέρτατον θεῶν, ὁποτ’ Ἀμφιτρύωνος ἐν θυρέτροις σταθεὶς ἄλοχον μετῆλθεν Ἡρακλείοις γοναῖς; ἤτ’ ἀμφὶ πυκναῖς Τειρεσίαο βουλαῖς; ἤτ’ ἀμφ’ Ἰόλαον ἱππομήτιν; ἢ Σπαρτῶν ἀκαμαντολογχᾶν; ἢ ὅτε καρτερᾶς Ἄδραστον ἐξ ἀλαλᾶς ἄμπεμψας ὀρφανὸν μυρίων ἑτάρων ἐς Ἄργος ἵππιον; ἢ Δωρίδ’ ἀποικίαν οὕνεκεν ὀρθῶι ἔστασας ἐπὶ σφυρῶι Λακεδαιμονίων, ἕλον δ’ Ἀμύκλας Αἰγεῖδαι σέθεν ἔκγονοι, μαντεύμασι Πυθίοις; (Pindar, Istmijske ode 7.1­15) Kaj od preteklosti slavne je tvoje dežele, o blažena teba, v dušo ti vlilo največje veselje? Je bilo to tedaj, ko si rodila Dioniza, ki bujnolasat Demetri bronastozvočni ob strani sedi? tedaj ko v polnočnem si metežu zlatih snežink sprejela najvišjega izmed bogov, ki skozi Amfitrionova vrata je k njegovi ženi šel, da z njo bi Herakla zaplodil? Ali zaradi tejrezija modrih nasvetov? Zaradi ježe veščega Jolaja? Zaradi Spartov, ki sučejo kopje neutrudno? Ali tedaj ko iz bitke kričeče Adrasta 31 Prevod Kajetan Gantar. Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 21 18.12.2009 11:44:21 22 brez sovojščakov nepreštevnih trum poslala nazaj si v Argos, ki s konji bogat je? Ali tedaj ko na trdne si noge postavila Lakedajmoncev dorsko kolonijo, Amikle pa zavzeli so Ajgidi, potomci tvoji, kot je Pitija prerokovala.32 Stephanie Jamison v svoji novi knjigi analizira več vedskih himen in identificira določene formalne (torej morfosintaktične) oznake, ki omogočajo boljše razumeva­ nje zelo kompleksne in pogosto zagonetne strukture teh indijskih enkomiastičnih pesmi.33 eno od slogovnih sredstev, ki jih uporabljajo vedski pevci, je tudi retorično ponavljanje oziroma ponavljanje skladenjskih in semantičnih obrazcev. Določeno število himen je strukturirano po načelu akumulacije serije epizod, ki same po sebi tvorijo seznam. Z avtoričinimi besedami: »a list derives its power not from the iden­ tity of the individual items upon it, but from the piling up of one after another, their multiplicity«.34 Zgledi za tako naštevanje so himne Aśvinoma (Rv 1.116­19), ki so sestavljeni iz kataloga slavnih dejanj dveh božanskih bratov, t. i. weapon hymn (Rv 6.75) in himna Viśve Deva (Rv 8.29). Jamisonova opaža ponavljajočo se uporabo preteklih časov v 2. osebi množine glagolov v himnah Aśvinoma, včasih poudarjenih poleg osebka, zaimka za 2. osebo množine yuvám, in trdi, da je tako vztrajanje pri ponavljanju zavestno in namerno, da bi se naredil močnejši vtis na občinstvo (še zlasti ker je dvojina v sanskrtu slov­ nična kategorija, ki jo lahko imenujemo najbolj zaznamovano) 7a. yuvám atrayé ‘vanītāya taptám ūŕjam omāńam aśvināv adhattam 7c. yuváṃ káṇvāyāṕirīptāya cakṣuḥ práty adhattaṃ suṣṭutíṃ jujuṣāṇā́ 8a. yuváṃ dhenúṃ śayáve nādhitāýa ápinvatam aśvinā pūrviyāýa 8c. ámuñcataṃ vártikām áṃhaso níḥ práti jáṅghāṃ viśpálāyā adhattam 9a. yuváṃ śvetám pedáva índrajūtam ahihánam aśvinādattam áśvam 9c. johūt́ram aryó abhíbhūtim ugráṃ sahasrasāṃ́ vṛṣaṇaṃ vīḍúaṅgam (RV 1.118.7–9) 7. Vidva, o Aśvina, sta prinesla okrepitev [in] zaščito Atriju, ki je prišel sem skozi vročino! Oslepelemu Kaṇvu sta vrnila vid, medtem ko sta uživala [njegove] lepe hvalnice. 8. Vidva, o Aśvina, sta povzročila, da je krava dajala obilno mleka tedanjemu Śayuju, ko je zašel v stisko! Osvobodila sta prepelico iz stiske, Viśpalu sta zopet pritrdila nogo. 32 Prevod Brane Senegačnik. 33 Jamison, The Rig Veda Between Two Worlds, passim. 34 Jamison, The Rig Veda, 74. Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 22 18.12.2009 11:44:21 23 9. Vidva, o Aśvina, sta podarila Peduju belega konja, ki ga poganja Indra; [konja], ki uniči Vṛtro, ki glasno rezgeta, ki je mogočen [in] premaga sovražnike, ki je močnejši od sovražnikov [in] prinaša tisoče zakladov, ki je močan [in] ima silne noge.35 Na podobno ponavljanje naletimo tudi v himni Viśve Deva 8. 29. Odsotnost napredovanja prosti pričakovani kulminaciji dela seznam na prvi pogled sicer stati- čen, vendar Jamisonova opaža, na kakšen način je lahko pesnik dosegel ‘premika- nje’ na morfološki in slogovni ravni: v vsakem verzu je na drugem mestu števnik. V prvih sedmih verzih je to ékaḥ (en), nato v verzih 8 in 9 sledi dvā́ (dva), kulmi- nacija pa pride z edino numerično množino v zadnji vrstici: éke (neki). Glede na to, da je éke izpeljanka iz iste osnove kakor števnik eden (ékaḥ), daje tako ponavljanje seznamu simetrijo in svojevrstno krožno kompozicijo. Progresija, t. j. premikanje, se torej dosega z uporabo slovnične kategorije štev­ nika; kulminira v končni množini in, če verjamemo Stephanie Jamison, avtorefen­ cialnosti v zadnjem verzu, saj bi bi lahko bili »eni, ki so peli« v deseti vrstici, ravno pesniki sami. 1a. babhrúr éko víṣuṇaḥ sūnáro yúvā añji aṅkte hiraṇyáyam 2a. yónim éka ā́ sasāda diyótano antár devéṣu médhiraḥ 3a. vā́śīm éko bibharti hásta āyasīḿ antár devéṣu nídhruviḥ 4a. vájram éko bibharti hásta ā ́hitaṃ téna vṛtrāṇ́i jighnate 5a. tigmám éko bibharti hásta āýudhaṃ śúcir ugró jálāṣabheṣajaḥ 6a. pathá ékaḥ pipāya táskaro yathām eṣá veda nidhīnãḿ 7a. trī ṇ́i éka urugāyó ví cakrame yátra devāśo mádanti 8a. víbhir duvā́ carata ékayā sahá prá pravāséva vasataḥ 9a. sádo duvā́ cakrate upamā́ diví samrā́ jā sarpírāsutī 10a. árcanta éke máhi sāḿa manvata téna sūŕyam arocayan. (RV 8. 29. 1-10) 1. Eden, rjav, mnogoličen, lep mladenič, si nadene zlato okrasje. 2. Eden, sijajen, modrec med bogovi, se je usedel na svoje mesto. 3. Eden nosi v svoji roki železno sekiro; stanoviten [je] med bogovi. 4. Eden nosi v roko položen kij, s katerim je ubil Vṛtre. 5. Eden nosi v roki koničasto orožje; sijajen [je in] mogočen, [ima] zdravila, ki ozdravljujejo. 6. Eden nadzoruje poti [tako pozorno] kot tat; on pozna skrite zaklade. 7. Eden, ki stopa daleč, je naredil tri korake tja, kjer se bogovi radostijo. 8. Dva potujeta, skupaj z eno, na krilatih konjih; kot popotnika gresta na pot. 35 Prevod tamara Ditrich. Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 23 18.12.2009 11:44:21 24 9. Dva, najvišja vladarja, sta dobila svoj sedež v nebesih; za pijačo imata raztopljeno maslo. 10. eni, ki so peli, so si zamislili veliki Sāman; s tem so povzročili, da je zasijalo sonce.36 Priamel­proemij v Pindarjevii 7. istmijski odi se ravna po skoraj enakem struk­ turalnem obrazcu: akumulacija retoričnih vprašanj poudarja herojsko preteklost teb po enakem načelu ‘moči skupnosti’ kakor vedske himne. Hkrati se vsi našteti členi kataloga uporabljajo za to, da bi se dosegel kontrast med končnim, najvažnej­ šim konstituentom priamela. edina neposredna slovnična oznaka je enostavna dis­ junktivna členica ἤ, ponovljena ob vsakem členu seznama z majhnimi variacijami (ἢ ὁπότε, ἢ ἀμφί, ἢ ὅτε...). Obračanje k fokusu je označeno z nenadnim ἀλλά, ki mu sledi splošna, gnomična izjava o pomembnosti in moči pesništva. Nazadnje Pindar, kakor je navada v njegovih enkomiastičnih himnah, usmerja pozornost občinstva na slavljenca Strepsiada, zmagovalca v pankratiju. Po elroyu Bundyju so vsi našteti herojski dosežki iz preteklosti mesta tebe samo uvod v hvalnico Strepsijadu, čigar zmage prekašajo vse starodavne in slavne dogodke. Atlet in njegova zmaga bi torej morala predstavljati končni fokus tega dolgega pria­ mela. toda moje mnenje je, da je posredni, čeprav ne strukturalni, fokus celotne ode gnomična izjava o pomembnosti pesniške kompozicije, ki je neposredno pred hval­ nico Strepsiadu, predvsem pa zaradi pesnikove vloga v ohranitvi spomina na slavno preteklost mesta. O Pindarjevi Dichterweihe je bilo povedano že veliko, tako da bi v primeru 7. Istmijske tudi na semantični ravni dodala vzporednico vedskim kumu­ lativno strukturiranim enkomijem. Pindar je, povedano preprosteje, našel način, da pametno vstavi diskretno in seveda implicitno opozorilo na samega sebe in svojo metaforično nesmrtnost, preden se je posvetil dolžnosti proslaviti Strepsiada. Morda prav tako kakor avtor vedske himne o božanskih bratih Aśvinih. ἀλλὰ παλαιὰ γὰρ εὕδει χάρις, ἀμνάμονες δὲ βροτοί, ὅ τι μὴ σοφίας ἄωτον ἄκρον κλυταῖς ἐπέων ῥοαῖσιν ἐξίκηται ζυγέν. (Pindar, Istmijske ode 7.16­19) A starodavna lepota zdaj spi; ni v smrtnikih spomina na to, kar ni se do vrha modrosti povzpelo, z besed veličastnih tokovi spojeno.37 36 Prevod tamara Ditrich. 37 Prevod Brane Senegačnik. Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 24 18.12.2009 11:44:21 25 κώμαζ’ ἔπειτεν ἁδυμελεῖ σὺν ὕμνωι καὶ Στρεψιάδα (....) (Pindar, Istmijske ode 7. 20­21) tedaj veseli se ob sladkih zvokih slavospeva v sprevodu na čast Strepsiada (...).38 v že citiranem vedskem seznamu božanskima bratoma Aśvinoma lahko opa­ zimo uporabo istega slogovnega sredstva: napredovanje skozi akumulacijo, izraženo s ponavljanjem določenih morfoloških oznak. Čeprav se te vedske himne ne da kla­ sificirati kot priamela, je zaključni verz nesporno kulminacija celotne himne. Četudi se niti navedenih primerov iz Rig Vede niti waleške triade niti seznama žalosti v Mažuranićevem epu ne da klasificirati kot priamele v smislu, v katerem jih poznamo iz klasične literature, si to delo prizadeva dokazati, da priamel ni izključno izoliran fenomen, omejen samo na grško­rimski svet, vsaj ne toliko, da ne bi mogli najti tipološko in strukturalno sorodnih pesniških stvaritev v drugih indoevropskih jezikih. S pomočjo razporeditve seznamov na enumerativne in evalvativne ter ob upoštevanju skupnega porekla sufiksa, s katerim se tvorijo vrstilni števniki in super­ lativi, se grški priamel vklaplja v kategorijo pesniških katalogov in tvori posebno podvrsto fokusiranega seta. Prevod Matjaž Babič BIBLIOGRAFIJA Seznam okrajšav AHD – William Morris, ur. The American Heritage Dictionary of the English Language. OCD – Simon Hornblower in Anthony Spawforth, ur. The Oxford Classical Dictionary. OeD – J.A. Simpson in e.S.C. Weiner, ur. The Oxford English Dictionary. Druga literatura Bader, Françoise. »Une énumération structurée en grec: Hésiode, ‘théogonie’, 11­21.« v: Le Monde grec: pensée, littérature, histoire, documents: Hommages à Claire 38 Prevod Brane Senegačnik. Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 25 18.12.2009 11:44:21 26 Préaux, ur. Jean Bingen, Guy Cambier in Georges Nachtergael, 75­85. Bruselj: editions de l’Université de Bruxelles, 1975. Beckman, Gary M. Hittite Birth Rituals. Wiesbaden: O. Harrassowitz, 1983. Benveniste, emile. Noms d’agent et noms d’action en indo-européen. Paris: Adrien­ Maisonneuve, 1948. Bromwich, Rachel. Trioedd Ynys Prydein. The Triads of the Island of Britain. Cardiff: University of Wales Press, 2006. Bundy, elroy. Studia Pindarica. Berkeley: University of California Press, 1986. Campbell, David A., prev. Greek Lyric. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1982­1993. Doniger, Wendy. The Rig Veda: An Anthology: one hundred and eight hymns. Har­ mondsworth, Middlesex, england in New York: Penguin Books, 1981. edwards, Mark W. »the structure of Homeric catalogues.« TAPA 110 (1980): 81­105. evelyn­White, Hugh G. Hesiod. The Homeric Hymns. And Homerica. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1982. Galjanić, Ana. Three and Then Some: Typology of Formulaic Enumeration in Ancient Greek and Related Indo-European Traditions. (MSS) Geldner, Karl F., prev. Der Rig-Veda. Aus dem Sanskrit ins Deutsche übersetzt und mit einem laufenden Kommentar versehen. Cambridge, MA, Dept. of Sanskrit and Indian Studies, Harvard University: Harvard University Press, 2003. Hope Simpson, R. in J. F. Lazenby. The Catalogue of Ships in Homer’s Iliad. Oxford: Clarendon Press, 1970. Jamison, Stephanie W. The Rig Veda Between Two Worlds = Le RigVeda entre deux mondes. Paris: Collège de France, 2007. Lord, Albert B. The Singer of Tales. Cambridge, MA: Harvard University Press, 2000. Matasović, Ranko. 1996. A Theory of Textual Reconstruction in Indo-European Lin- guistics. Frankfurt am Main in New York: Peter Lang, 1996. Merkelbach, Reinhold in Martin L. West, izd. Fragmenta Hesiodea. Oxford: Claren­ don Press, 1967. Parry, Milman in Alber B. Lord. Serbocroatian Heroic Songs. Beograd in Cambridge, MA: Cambridge University Press, 1953. Race, William H. Pindar. Cambridge, MA in London: Harvard University Press, 1997. (ponatis 2002) Race, William H. Style and Rhetoric in Pindar’s Odes. Atlanta: Scholar’s Press, 1990. Race, William H. The Classical Priamel from Homer to Boethius. Leiden: e. J. Brill, 1982. Schmitt, Rüdiger. Dichtung und Dichtersprache in Indogermanischen Zeit. Wiesba­ den: Harrassowitz, 1967. Smyth, Herbert W. Greek Grammar. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1984. visser, edzard. Homers Katalog der Schiffe. Stuttgart: teubner, 1997. Watkins, Calvert. Selected Writings, ur. Lisi Oliver. Innsbruck: Institut für Spra­ chwissenschaft der Universität Innsbruck, 1994. Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 26 18.12.2009 11:44:21 27 Watkins, Calvert. How to Kill a Dragon in Indo-European: Aspects of Indo-European Poetics. New York: Oxford University Press, 1995. West, Martin L. The Hesiodic Catalogue of Women. Oxford: Oxford University Press, 1985. West, Martin L. »An Indo­european Stylistic Feature in Homer.« v: Antike Literatur in neuer Deutung, ur. Anton Bierl, Arbogas Schmitt in Andreas Willi, 33–49. München: Saur, 2004. Zima, Luka. Figure u našem narodnom pjesništvu, s njihovom teorijom. Zagreb: Globus, 1988. Ana Galjanić: Priamel v grški književni tradiciji in enumeracija v indoevropščini Keria_11•2_03.indd 27 18.12.2009 11:44:21