JUNIJ—JULIJ 1980
IZVOLJENO NOVO PREDSEDSTVO
V, sredo, 23. 4. 1980 je bila ob
16.	uri v prostorih DPO DO Steklarne Hrastnik volilna konferenca koordinacijskega sveta ZSMS Steklarne Hrastnik. Dosedanjemu predsedstvu je potekel mandat in potrebne so bile nove volitve. Na eni izmed zadnjih sej je dosedanje predsedstvo pregledalo predloge za novo vodstvo
'Novi predsednik KS ZSMS Ste-Jklarne Hrastnik Rado Gnjidič,-sicer zaposlen v TOZD 2 :
KS ZSMS, ki so jih poslale OO 'ZSMS Steklarne Hrastnik m podalo predlog novega predsedstva, ki pa je bil na volilni konferenci sprejet soglasno.
Novo predsedstvo KS ZSMS Steklarne:,Hrastnik je, naslednje:
Predsednik KS ZSMS Steklarne Hrastnik: Rado Gnjidič, TOZD II, sekretar: Boris Učesanek, TOZD ' IV, člani predsedstva! Stanko Stojančič, TOZD I, Rajko Žagar, TOZD I, Bojan Frangeš, TOZD II, Marko Zgonjanin, TOZD II, Slavko Gornik, TOZD I-V, Frane Barič, II, TOZD IV, Jože Prah, TOZD V, Toni Perci, TOZD V, Jože Drame, DSSS, Da-rino Rižner, DSSS, referent: Boris Volaj, TOZD II, blagajnik: Tatjana Weber, DSSS, . tajnik! Anita Greben, DSSS.
Na volilni konferenci je dosedanji predsednik tov. Miroslav Zorec podal poročilo o dosedanjem delu mladih za . obdobje 1978—1980: Program, ki smo si ga zadali za- to obdobje, ni bil v; celoti realiziran. Poudarjeno je bilo, da je potrebno poiskati pot, kako čim več mladih' ,y naši delovni organizaciji 'aktivno vključiti v delo, kajti dogaja se, da se pri. nalogah :in raznih akcijah u-deležujejo eni in isti. Po poročilu šo bila podana obvestila oziroma poročila o delu posameznih OO ZSMS, za katere se je razvila razprava^ ■
Žalostno, toda resnično je bilo tudi to, da se konference; kljub vabilom ni udeležil nobeden član drugihj DPO v naši 1 delovni organizaciji. Na podlagi takšnih dejstev se včasih nam mladim zazdi, da smo potisnjeni v ozadje in nas ne jemljejo resno. ..
V bližnji prihodnosti predsedstvo KS ZSMS Steklarne Hrastnik pripravlja problemsko konferenco in pri lem upamo, da si bodo člani drugih DPO vzeli čas, da še te seje oziroma konference, udeležijo.
NA KRATKO
—	Mladi! Verjetno že veste, da imamo novega predsednika ZSMS občme Hrastnik. Za vse-'tiste, ki še. niso seznanjeni, naj vam povemo, da je to tov, Borut Slanjšek,. aktiven mladinec dolgo čaša na področju MDA in družbenopolitičnem področju.
' — V: sklopu Svobode I deluje v naši .občini,folklorna: skupina, ki ima redne vaje v Mladinskem centru na Rudniku. Mladi folkloristi nastopajo s svojim programom na raznih proslavah. Eden njihovih zadnjih nastopov je bil v Gorah, kjer je bilo srečanje planincev in na proslavi ob dnevu mladosti. Zares pohvale vredno.
—	Kot smo izvedeli, ansambel Obzorje spet prireja zabavni večer z imenom Pokaži kaj znaš.
Le-ta bo 20. junija v Delavskem domu v Hrastniku. Vse, ki radi poslušajo' kaj 1 se naši osnovnošolci lahko naučijo, vas vabimo, da si. ogledate njihov nastop. .
Brigadirji naše občine so se 17. maja odpravili na lokalno delovno akcijo v Novi grad, da bi pripravili vse za dopustnike, ki bodo letos preživeli dopust v Novem gradu.
— V Steklarni Hrastnik poteka te dni oziroma tedne Lokalna delovna akcija »UDARNIK - 8Q«. Mladinci so dobili nalogo, da do
15.	junija prepakirajo pokrove artikel 549. Le-teh je 1,200.000, V/akciji sodelujejo poleg mladincev iz vseh TOZD delovne organizacije tudi 'pionirji in mladinci osnovne šole Hrastnik. Kaj več pa boste izvedeli iz Biltena, ki ga pripravlja- vodstvp delovne akcije »Udarnik 80«.
CjiMut deLaacea Cj i&oc &GideLaacea
Na eni izmed sej koordinacijskega sveta ZSMS Steklarne Hrastnik smo se dogovorili, da začnemo objavljati v naš Glas mladih prispevke, ki opisujejo življenje naših mladincev po delovnem dnevu. Kot prvo smo si izbrali Metko Kaiser, zaposleno v DSSS Steklarne Hrastnik. Kaj nam je napisala, preberite sami. Mogoče za začetek le to, da je Metka članica državne reprezentance v standardnih in latinsko-ame-riških plesih. Njen prispevek povečuje število tistih, ki so se in se še bodo vključili v akcijo »Tisoč delavcev - tisoč sodelavcev. Zato nam ne pozabite pisati tudi vi.
Ples - šport in- zabava
Ples je ’. bji že od nekdaj redu sem obiskovala plesne te-stvar, s katero je človek izražal čaje in ugotovila, da imam do svoja čustva, razpoloženje. Tudi plesa vse večje, veselje. Več kot danes si težko predstavljamo sem znala,: raje šeni plesala. Po kakšen praznik, ob katerem ne v končani osnovni šoli sem se vpi-bi bilo plesa, Tudi otroci smo ra- sala v ekonomsko šolo v Trbov-di .posnemali odrasle, ter posku- Ijah, Tako sem od te.daj obisko-sili ujeti pravi ritem plesa. Za- Vala plesne vaje V:' Trbovljah.
res pa se je to začelo v 7. raz-	Sobotne dneve sem	preživela	na
redu osnovne šole, pod vodstvom	plesnih vajah, Le-ti	tečaji so	bi-
mojstra Petra Stautaj ki je mno-	li v večnamenskem	prostoru	OS
ge mlade v Zasavju naučil prvih	Trbovlje. Takrat še	nisem vede-
plesnih korakov. Tudi v 8. raz-	(Nadaljevanje na 2. strani)
7. srečanje ekip prve pomoči
PLES — ŠPORT IN ZABAVA
(Nadaljevanje s 1. strani)
la, koliko ur bom preplesala v njem in kolikorat bom ta prostor premerila s koraki ob glasbi ali pa samo ob štetju. Vse pa se je začelo nekako takole. Na mladinskem novoletnem plesu leta 1975 sem .se seznanila z mnogimi, ki so takrat že obiskovali plesni tečaj. Tov. Branko Vrečar, takratni predsednik Plesne sekcije pri SKD, mi je predlagal, da se tudi sama priključim njihovi skupini. Plesna sekcija je 1. januarja organizirala izlet v hribe in na povabilo sem se- odpravila tudi jaz. Spoznala sem, da so to odlični prijatelji, še bolj pa me je želja po plesu popeljala do odločitve. Ne dolgo po izletu sem se tudi sama vpisala v plesni, klub, med športne plesalce.
Začetki so bili neresni. Stalne-:ga plesalca je ;bilo zelo težko dobiti. No, sčasoma se je tudi to u-redilo in od velike množice vpisanih nas je ostalo zelo malo, ki smo nadaljevali s treningi. Ta-.krat šele se je začelo resno de-
lo.	To ni bilo nič v primerjavi s tečgji, ki smo jih imeli v osnovni šoli. Tu je bilo vse drugače. Treba je bilo dobiti prave plesne čevlje, ter pričeti nato s treningom, ki se je začel z ogrevanjem, telovadbo in dolge ure korakanja v plesni drži. Treningi so postajali Vse bolj naporni. Iz zabave se je ples spremenil v pravo garanje.
Kmalu so, prišli prvi turnirji in z njimi veliko treme, ter spoznanja, da sem v primerjavi z. drugimi prava .začetnica in da praktično še nič ne znam. Vendar .pa mi to ni vzelo volje do plesa, ki sem ga vzljubila.' Seveda takrat še ni bilo vidnih rezultatov. Za nas je bil že "uspeh, če smo se.prebili v osmino iinala, se pra-in med prvih 48 parov.
Kasneje pa smo že pokazali boljše rezultate. Najprej polfinale na turnirjih, pa finale in nazadnje tudi zmaga, v latinskoameriških plesih v Novem mestu. Torej so, dobri .rezultati prišli po treh letih, trdega dela. S soplesalcem sva najin naj večji uspeh dosegla na državnem prvenstvi! v latinsko-ameriških; ple-
sih. Prišla sva v polfinale in dosegla odlično 10.—11. mesto. Trenutno pleševa v C. razredu standardnih piesov in IV. razredu latinsko-ameriških plesov, vendar upava, da bova letos zbrala db-volj točk za napredovanje v višji. razred. Ples se vse bolj uveljavlja in ga sedaj tudi uradno smatrajo kot enega,-.najboljših načinov rekreacije. Tečajev je čedalje več. Vse več je ljudi, ¡ki jim je ples ne samo zabava, ampak tudi rekreacija. Tudi športni ples se vse bolj razvija. V Sloveniji imamo 6 klubov. Najmočnejša sta v Ljubljani — Študentski plesni klub in KUD Tine Rožanc. Poleg teh dveh omenjenih so še klubi v Velenju, Mariboru, Novem mestu in v Trbovljah. Zelo aktiven in vse močnejši pa je plesni klub v Reki, jj
V Trbovljah je klub majhen in kot povsod drugod,; se j e . tudi pri plesu izredno težko prebiti v vrh. Na prvem mestu so seveda finančne težave, pa tudi prostorske. Trenerji so zelo dragi, čevlje in obleke Si moramo plesalci kupovati sami. Vendar skoraj ves denar zaslužimo sami. Organiziramo plesne vaje, na katerih u-čijo našh plesalci, prirejamo plese in organiziramo turnirje. V okviru kluba smo letos ustanovili disco skupino, ki je izredno delavna in je že imela svoj prvi nastop na 5-letnici Srednješolskega kulturnega društva v Delavskem domu v Trbovljah. Na tem nastopu smo sodelovali vsi člani plesne sekcije, za zelo u-spešen nastopa pa se imamo zahvaliti naši trenerki tov. Nataši Ambrož ,iz Ljubljane.
14. -6. 1980 bo v Trbovljah plesni turnir. Tisti, ki so že bili na takem .ali podobnem, turnirju, vedo, da je to nepozaben užitek, tiste, pa,, ki na .takem turnirju še niso bili, vas prisrčno vabimo. Pridite,- želo vas bomo veseli in ne bo vam žal.	Metka
P. S. Prvi prispevek o prostem času našgga mladinca je za nami. Vabimo vse mlade, da se pridružijo Metki in napišejo,-kaj delajo v prostem času, kakšen hobi imajo in podobno. Prispevke pošljite do vsakega 15. v mesecu ■tov. Aniti Greben, DSSS Steklarna Hrastnik.
Občinski odbor Rdečega križa .in oddelek za ljudsko obrambo skupščine občine Hrastnik sta organizirala sedmo občinsko tekmovanje ekip prve pomoči RK in civilne zaščite.
Namen tekmovanja teh ekip je spodbujati pri članih ekip težnjo po čim boljšem znanju in obvladanju veščin iz prve pomoči. Ob takem usposabljanju oz. vzgoji članov ekip se-le-ti seznanjajo s tradicijami partizanske sanitete, vemo pa tudi, da le s kvalitetnim znanjem ,iz prve pomoči krepimo obrambno moč naše. samoupravne socialistične skupnosti.
S štabnimi pripravami, medsebojnimi tekmovanji in udeležbo na teh tekmovanjih obnavljamo — teoretično in praktično znanje ekip, s tem pa vzdržujemo njihovo trajno usposobljenost za nudenje- prve pomoči. .
Na občinskem tekmovanju je sodelovalo 11- ekip prve pomoči: iz Steklarne, TKI, SGP, Sijaja, Rudnika, Jutranjke, osnovne šole, krajevnih skupnosti Mamega, Prapretna, Podkraja in Hrastnik —h-spodnji del.
Ekipe, .ki so tekmovale, so bile V primerjavi s prejšnjimi leti po-polnjene in sicer, z ¡mlajšimi člani. Na zboru pred tekmovanjem -so bili člani ekip seznanjeni s :pravili tekmovanja in načinom o-cenjevanja.
Med žrebanjem so ekipe prve pomoči osnovne šole heroja, Rajka pokazale način nudenja, prve pomoči. Pionirji in pionirke teh ekip so izvedli praktični primer oskrbe poškodovanca. Na koncu 'pa so ekipe izvedle tudi medsebojno tekmovanje. Vsi navzoči smo bili nad njihovim znanjem -in spretnostjo izredno preseneče-'oi. Mislim, da bi morali te mladinke in mladince tudi v bodoče pritegniti k sodelovanju.
Ekipe' so glede na opravljeno delo in oskrbo poškodovanca zasedle naslednja mesta:
1. Rudnik — 112,5 točk 2.—3. Steklarna in Osnovna šola heroja Rajka —102,5 točk, 4. TKI — 89,5 točk, 5. krajevna skupnost -Prapretno, 6. Jutranjka, 7. Sijaj,
8.	SGP, 9. krajevna skupnost -Marno, 10. krajevna skupnost Spodnji del, 11. krajevna skupnost Podkraj.-.
Vsi, ki so delali- pri pripravljanju naše .ekipe, so lahko zadovoljni. Ekipa Steklarne je s krat-
kimi pripravami pokazala solidno znanje. Prav tako je tudi vigrana, medsebojno povezana, vsi člani so pri praktičnem delu delovali tako, kot da so imeli vsaj 2-krat mesečno vaje. Njihovo znanje--in prikazano skupinsko delo je potrebno samo še utrditi. Kot posamezniki pa so glede na večletno delo pokazali, da so se med obema tekmovanjema samostojno usposabljali.
Enotnost pri delu skupine je o-paziti tudi pri ekipi iz osnovne šole, -. za kar smo lahko prijetno presenečeni. Vemo, da niso imeli časa za daljše, priprave, vendar
so rezultati kljub -temu zelo razveseljivi ih si lahko le'želimo,,-da bi z njimi nadaljevali.
Ob vsem tem pa velja navesti misel, ki je bila izrečena, ob koncu tekmovanja — to tekmovanje je potrebno obdržati in popestriti njihove, oblike,, ¡kot so orientacijski pohodi, prva pomoč na streliščih, planinski in taborniški pohodi itd- Se naprej je potrebno poglabljati vlogo Rdečega križa, uskladiti, izobraževanja, ustanav-ljati in. opremljati enote Rdečega križa za prvo pomoč, kakor tudi razvijati socialno delo ter skrb za nego bolnika in poškodovanca. Vsem tem in tudi številnim drugim ,oblikam bo Rdeči križ skupaj z ostalimi dej avniki posvečal tudi v prihodnje vso svojo pozornost kot pomembno nalogo in prispevek na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Dejavnost rdečega križa bo tudi v prihodnje usmerjena k u-Stvarjanju, .takih pogojeg dela v vseh sredinah, da bodo obrambne priprave. vedno potekale -skladno s sodobnimi obrambnimi in samozaščitnimi potrebami. Tudi. v bodoče bomo vnašali v vse programe vzgoje in izobraževanja potrebne ; spretnosti .za potrebe SLO in DS, zlasti pa razvijanje. domoljubnih čustev, ,pri-padnost samoupravni, socialistični družbi, odiočn.Q.,pripravljenQst ,za obrambo pridobitev naše ,revolucije, krepitev.,,¡bratstva In enotnosti naših .narodov ¡.in narodnor .ati, prenašanj e. ¡partizanske sanitete in njenih izkušenj ter znanj za samopomoč in pomoč drugim.
Predsednik RK Hrastnik Alojz Janežič
I


■f
£ J
Ekipa med tekmovanjem