glasilo predilni c E LIT I j A
OBVEŠČEVALEC
LETO VI
JIHHTTT
LITIJA, 1965
ST. 1—2
/V
IZ OBČNEGA ZBORA NASE SINDIKALNE PODRUŽNICE
Občni zbor sindikalne podružnice je bil dne 12. 12. 1964 ob 16.30 uri v sindikalni dvorani na Stavbah. Udeležili sta se ga dve tretjini izvoljenih delegatov in pa izvršni ter nadzorni odbor. Poleg tega predstavniki samoupravnih organov, direktor podjetja, nekateri vodilni delavci, predstavniki tovarniških organi-zacij, predstavniki občinskega sindikalnega sveta in občinske skupščine.
Občni zbor je vodil v imenu delovnega predsedstva tov. Niko Stamatovski. Za izvršni odbor je dal poročilo tov. Franc Borišek, predsednik podružnice, za poslovno obdobje od zadnjega občnega zbora, ki je bil dne 30. 3. 1963.
V	svojem referatu je predsednik podružnice uvodoma govoril o pomenu in vlogi sindikatov v Jugoslaviji in dal še posebej poudarek vlogi sindikatov, ki je bila podana na VIII. kongresu ZKJ v Beogradu. Problemi v razvoju samoupravljanja in izpolnjevanja družbeno ekonomskih nalog v gospodarskem razvoju v prihodnjem obdobju zahtevajo veliko aktivnost vseh činiteljev naše socialistične družbe. Pomembna je zlasti vloga sindikatov pri vključevanju in reševanju Problemov ne samo v sindikalni podružnici v delovni organizaciji, marveč tudi v posameznih sindikalnih zvezah sindikatov. Sindikati morajo proučevati razna vprašanja in razmerja v družbenih ekonomskih odnosih povsod v podjetju in ostalem družbenem življenju. V nadaljnjem je predsednik opisal delo same podružnice odnosno izvršnega odbora. Dejavnost izvršnega odbora je bila plodna, imel je 21 sej. Izvršni in nadzorni odbor sta štela 14 članov. Med poslovno dobo sta se izmenjala tajnik in blagajnik zaradi porodniškega dopusta, podjetje pa je zapustil podpredsednik. Delo je potekalo kljub temu v redu.
Izvršni odbor je obravnaval predvsem:
—	plan proizvodnje, finančni plan in to mesečno Polletno in letno,
—	razne prošnje in pritožbe,
—	večkrat statut podjetja, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in čistega dohodka,
—	prehod na skrajšan 42-urni delovni teden,
—	stanovanjske probleme in probleme iz socialnega zavarovanja in zdravstva,
—	higiensko tehnično varnost,
—	rekreacijo,
—	volitve v organe samoupravljanja in družbeno Političnih organov itd.
Na sejah so poročali po potrebi strokovni delavci o raznih predlogih, osnutkih pravilnikov itd. Na skupnih sestankih pa so se obravnavali važnejši problemi.
V	nadaljnjem poročilu je predsednik podrobneje opisal notranjo strukturo podjetja in članstva, probleme iz higiensko tehničnega varstva, zdravstvene probleme, rekreacijo, družbeni standard, plan in produktivnost, delitev osebnega dohodka, disciplino, izobraževanje, samoupravljanje, ter dal kritične pripombe in predloge za razne izboljšave. O večini teh stvari je bilo že pisano v tovarniškem obveščevalcu, zato jih na tem mestu ne bomo obravnavali.
V	razpravi je bilo povedano, da bo še nadalje treba gledati na povečanje standarda, to je moč storiti z
nadaljnjim večanjem proizvodnje in produktivnosti. Že v letu 1964 je proizvodnja porastla za 30°/o v primerjavi z letom 1963, produktivnost pa za 18 "Vo. V ostalem bo potrebno, da še bolje gospodarimo s surovinami in ostalim materialom, da bomo dosegli večje sklade. Pričakujemo, da bo v bodoče podjetju ostalo več sredstev. Že doslej smo vlagali precejšnja sredstva v družbeni standard, tako za ureditev počitniškega doma, menze, predvsem pa še za stanovanjsko izgradnjo, saj' je bilo v zadnjih desetih letih zgrajenih oz. kupljenih 115 stanovanj, v letu 1965/66 pa je predvidena gradnja zopet 21-stanovanjskega bloka. Te investicije predstavljajo preko 300 milijonov dinarjev sredstev, katere smo že delno plačali, bremenijo nas pa še in nas bodo odplačila.
Zlasti bo treba pri produktivnosti oz. produkciji še posebnega prizadevanja ob prehodu na 42-umi delovni tednik v letu 1965, kar bomo uspeli doseči predvsem z novimi strojnimi kapacitetami in s tem, da ne bomo večali delovne sile, kajti analize kažejo, da nam
Dosedanji predsednik sindikalne podružnice tov. Franci Borišek med poročanjem

produktivnost ovira stanje strojnih kapacitet odnosno je ne moremo več večati.
V razpravi so bile že iznesene želje naj bi zdravstvena posvetovalnica, ki je že delovala v tovarni sami, še nadalje obstojala, ker imajo zlasti delavke potrebo po taki instituciji. Pojasnjeno jim je bilo, da je zdravstvena posvetovalnica nehala zaradi odhoda zdravnika na drugo službeno mesto in da bo stvar urejena brž ko bo prišel nov zdravnik v Zdravstveni dom Litija. Lastna zobna ambulanta pa bo v tovarni prav tako še naprej delovala, ker je očitno potrebna. Člani kolektiva so jo doslej močno obiskovali, zanimanje pa je še prav tako veliko kot prej, predvsem zaradi tega, ker je manj čakanja in zamud.
Iz izvajanj tovariša direktorja povzemamo, da nadaljnji razvoj podjetja zahteva še večje utrditve delavskega samoupravljanja. V dobi štirinajstih let delavskega samoupravljanja je delovalo v teh organih
Volili smo nov izvršni in nadzorni odbor sindikalne podružnice
že veliko število delavcev, ki so si pridobili sposobnosti na tem področju. Pa tudi prenos samoupravljanja na svete delovnih skupnosti, ki bodo nosile tudi odgovornost za upravljanje, zahteva čas in to v večji meri kot doslej. Misliti bo treba še v večji meri na razvoj podjetja, da si ustvarimo boljše pogoje dela in tehnološki postopek. Dosegli smo že boljše rezultate, ki so plod povečanja produkcije, varčevanja s sredstvi. Tako bomo zboljšali organizacijo in z manj zaposlenimi več ustvarili in s tem lahko zboljšali tudi standard. Pri delu se srečujemo z naj večjimi težavami, zlasti z oskrbo z deviznimi sredstvi. Z njimi smo doslej krili 40 "/o uvoza surovin, odslej jih bomo morali 60 %i. Obdržati bomo morali tržišče in ga po potrebi še iskati, kar bo možno s čim bolj kvalitetnimi izdelki, zlasti v tujini.
Predsednik občinske skupščine tov. Slavko Pungerčar je pojasnjeval vprašanje glede stanovanjske izgradnje v Litiji in pa gradnje zasavske ceste. Predvidoma se bodo gradile stanovanjske hiše nad sedanjim naseljem in sicer bo zgrajenih 100 hišic. Zasavska cesta se bo gradila, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa se bo verjetno zavlekla.
Predsednik občinskega sindikalnega sveta toV. Martin Arhnaver je med drugim poudaril pomen vlaganja sredstev v družbeni standard, zlasti v Predilnici Litija, ki zaposluje pretežno žene. Važna je rešitev problema otroškega varstva. Otroški vrtec v Litiji ima zmogljivost sprejema 100 otrok. Samo v Predilnici Litija pa je zaposlenih 316 mater z otroki. Otroški vrtec bi moral poslovati, z ozirom na delo v treh izmenah v pi-edilnici, neprekinjeno. Sindikalna podružnica naj tesno sodeluje z organi upravljanja za rešitev teh vprašanj, ki zahtevajo nujne rešitve.
Razprava je potekala še o raznih drugih vprašanjih o ureditvi vlagalnice in čistilnice. Po teh vprašanjih smo že razpravljali, treba pa bo še v bodoče, ker so že izvršena pripravljalna dela in bo treba o njih pisati odnosno obvestiti kolektiv v prihodnje.
Na občnem zboru je bil izvoljen sledeči 11-članski izvršni odbor: Bajec Aco, Eltrin Ema, Senica Ignac, Borišek Franc, Stamatovski Niko, Cvetežar Avgust, Planinc Milena, Krnc Janez, Zupan Rudi, Savinšek Tončka in Pintar Polda.
V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Lesjak Franc, Semec Viktor, Dernovšek Ivica.
Na prvi seji izvršnega odbora so bili izbrani za: predsednika Bajec Aco namest. predsednika Cvetežar Avgust tajnika Planinc Milena blagajnika Eltrin Ema gospodarja Zupan Rudi ref. za rekreacijo Senica Ignac
Na drugi seji izvršnega odbora je bila še izvoljena komisija za prošnje in pritožbe in sicer: Semec Viktor, Stamatovski Niko in Krnc Janez, ter komisija za zdravstvena in socialna vprašanja, ki je sestavljena: Borišek Franc, Lesjak Franc, Pintar Polda, Tišler Hilda in Dernovšek Ivica. V disciplinsko komisijo delavskega sveta pa sta imenovana Cvetežar Avgust, kot namestnik pa Senica Ignac.	.	*
Slavnostno zasedanje delavskega sveta
ob priliki občinskega praznika, dne 24.12.1964
Na slavnostnem zasedanju so bili navzoči člani delavskega sveta, upravnega odbora, predstavniki svetov delovnih skupnosti, političnih organizacij v podjetju ter vodilni uslužbenci podjetja.
Na zasedanje so bili povabljeni vsi borci in aktivni sodelavci narodnoosvobodilne vojske izpred 9. septembra 1943, ki imajo to udeležbo priznano kot posebno dobo dvojno, in ki so zaposleni v podjetju.
Zasedanja se je udeležil tudi predsednik SZDL Litija tov. Anton Bric.
Predsednica DS tov. Lea Rapl je v svojem govoru najprej orisala dogodke, kako so se odvijali v noči med 24. in 25. decembrom 1941 na Tisju, nato borbo za večje gospodarske dosežke v komuni, in v našem podjetju. Navedla je uspehe, ki smo jih dosegli v letu 1964 v proizvodnem in finančnem pogledu, delo organov upravljanja in nove naloge le-teh, predvideno proizvodnjo v letu 1965 , 42-urni delovni teden itd.
Po končanem govoru so vsi navzoči borci in udeleženci NOV prejeli spominske knjige »Naši Spanci".
Navzočim je k občinskemu prazniku čestital tudi tov. Bric, predsednik SZDL Litija.
Nato je vse navzoče seznanil tudi s predstoječimi volitvami, ki bodo marca 1965 v skupščinske organe. Povedal je, katerim odbornikom, članom kolektiva, odn. izvoljenim v naših volilnih enotah poteče letos mandatna doba. Navzoče je prosil za predloge novih kandidatov.
Za volilno enoto I so bili predlagani: Semec Viktor, mojster; Razpotnik Rudolf, mojster; Bizjak Vojko, mojster; Pintar Polda, voditeljica snemalne kolone; Komotar Štefka, predica;
za volilno enoto II pa: Belec Ivan, mojster; Eltrin Jože, mojster; Habič Lada, previjalka; Bajde Ljudmila, predica; Ponebšek Nada, izdelovalka cevk. L ^
Konferenca organizacije Zveze komunistov
Dne 11. decembra 1964 je bila v podjetju letna konferenca Osnovne organizacije Zveze komunistov.
Poročilo na konferenci je podal sekretar Osnovne 0t'Sanizacije tov. Andrej Kralj. Izvajano je bilo v duhu 8- kongresa ZKJ, ki je potekal prav v tem času.
Delovni ljudje od kongresa mnogo pričakujejo brav z ozirom na določene težave v družbeno ekonomskem pogledu. Iz dela kongresa je razvidno, da bo v ‘•odoce še poudarjena tendenca upravljanja neposred-hih proizvajalcev s sredstvi za razširjeno reprodukcijo.
V	analizi enoletnega dela naše organizacije je nanizal pozitivne in negativne strani dela organizacije.
V	bodoče bo treba posvetiti več pozornosti kadrovanju t. j. vkjučevanju novih članov v organizacijo ^Veze komunistov, izhodiščna podlaga za sprejemanje ba Jiaj bo aktivno delo v samoupravnih organih in bcužheno-političnih organizacijah.
Poudaril je, da je treba z vzgojo mladine pričeti *c ob vstopu v podjetje. V našem podjetju pa je še vedno problem mladinska organizacija, ki je ne mo-remo pripraviti k aktivnemu delu, pri čemer pa je tudi bel krivde v premajhni pomoči komunistov.
Kritično je ocenil delo nekaterih članov organi-Zacije, in njihovega udejstvovanja v raznih organizacijah.
Analiza dosedanjega dela organizacije ZK v našem Podjetju je pokazala, da je bilo delo organizacije bolj UsPešno pri reševanju gospodarskih vprašanj, manj bspešno pa v ideološki vzgoji in pri reševanju tistih Problemov, ki zadevajo samo organizacijo.
Na kratko je omenil splošno gospodarsko stanje 'b Poslovanje našega podjetja, odnosov v kolektivu in nadalje v komuni. Spregovoril je o odnosih med pro-•jvotjnjo in vzdrževanjem in proizvodnjo ter upravo. Pri tem vsaka skupina poudarja svoje zasluge, drugo Pa omalovažuje, češ, da nekateri živijo na drug račun jtd. pri tem je poudaril, da se morajo prav komunisti boriti za vsklajevanje teh odnosov in se zavedati, da f delo vseh služb in proizvodnje enako važno in da eden brez drugega nikamor ne moremo, vsi pa imamo *sti cilj, to je čimvečji doprinos k uspešnemu poslo-vanju podjetja.
Dotaknil se je ludi metode dela v Zvezi komuni-st°v. Njeni člani morajo postati čedalje bolj idejno Politični usmerjevalci družbeno političnega razvoja. '*etode usmerjanja pa sc menjajo. V današnjem soci-ustičnem sistemu demokracije ne moremo usmerjati azvoja z ukazovanjem temveč s svojo idejno premo-DJ°, z globljim spoznavanjem družbenih in ekonomskih beocesov, s prepričevalnostjo in vzgledi.
Da bi bili kos tem nalogam, se morajo komunisti enchno izobraževati, tako strokovno kot družbeno Konomsko. Dogajali so se primeri, ko so komunisti ahtevali, da se določena vprašanja za samoupravne rgane predhodno obravnavajo na sestankih ZK in se u zavzemajo določena stališča. Te težnje niso v skladu z novo metodo dela v Zvezi komunistov. To pomeni catenje pravic samoupravnih organov, delovni ljudje "a bi dobili vtis, da partija vodi podjetje. Delo v 'Cganizaciji Zveze komunistov se bo v bodoče preneslo a Posameznike, ki bodo s svojim delovanjem vplivali 'a kolektiv oz. delovali v samoupravnih organih ali cnžbenih organizacijah.
Vin. kongres ZKJ je nakazal, da bo potrebno v asein gospodarstvu čimprej preiti na decentralizacijo cedstev, kar jasno kaže, da bo treba več sredstev Prepustiti tistim, ki jih ustvarjajo. S tem pa bodo J:Posredni proizvajalci dobili tudi širše pristojnosti v Zah anju P° razširjeni reprodukciji, od njih pa bo a.htevano tudi več ekonomskega znanja in razglcdano-^ *• Kolektivi gospodarskih organizacij pa bodo v pri-s samostojnejšim razporejanjem sredstev v 'cji meri odgovorni za gospodarjenje. tr pri voljenju članov samoupravnih organov bo Rl o temc,jiteje premisliti kdo bo dovolj zrel in raz-* coan razpravljati o bodočem razvoju pojetja in anilardu kolektiva. To bodo morali biti delavci, ki
bodo gledali na probleme na osnovi skupnih interesov in ne skozi svoj osebni egoizem.
V razpravi je tov. Rapplova poudarila, da bodo morali samoupravni organi v podjetju posvečati več pozornosti nadaljnjemu izobraževanju svojih članov. V začetku mandatne dobe sedanjih izvoljenih organov je bil uspešno prirejen seminar na katerem so bili člani delavskega sveta in upravnega odbora vpoznani s problematiko in gospodarjenjem podjetja in bi bilo potrebno s takšno prakso še nadaljevati.
Podjetje štipendira 6 dijakov v rednih šolah, omogočiti pa bo treba nadaljnje izobraževanje zaposlenih v okviru možnosti. Prav tako je treba omogočiti članom kolektiva obisk v Večerni politični šoli, da bi si na ta način zagotovili ljudi, ki bodo lahko sodelovali v samoupravnih organih in političnih organizacijah v podjetju.
Tov. Stolica je diskutirala o tem, da bi bilo potrebno čim prej stopiti v stik s člani Mladinske organizacije v podjetju in jim pomagati. Pogovoriti sc je treba z njimi kakšna dejavnost bi jih v njihovem delovanju prvenstveno zanimala in jim želje tudi pomagati uresničiti.
Tov. Majcen je diskutiral o delavnosti organizacije in meni, da v preteklem obdobju ni bila najboljša. Mogoče bi bilo treba urediti najprej odnos do organizacije z nevestnimi člani. Meni, da bi bilo tudi bolje, če bi združili obe grupi v eno, da bi bilo navzočih več članov na sestankih, kar bi povzročilo bolj prijetno vzdušje za diskusijo.
Tov. Kosova je diskutirala o tem, da naše podjetje daje določena sredstva za družbeni standard in za financiranje družbene dejavnosti. Kaže pa se, da se člani kolektiva premalo udejstvujejo v raznih društvih in posvečajo premalo skrbi telesni vzgoji in rekreaciji, kar bi koristilo tudi njihovemu zdravju. Resneje bi bilo potrebno spregovoriti o teh stvareh posebno sedaj, ko
Pri posluževanju dvojilnega stroja SAVIO
uvajamo skrajšani delovni čas in bodo imeli člani več prostega časa, ki bi ga lahko porabili zase.
Diskutirala je tudi o raziskovalni in novatorski dejavnosti, o kateri je v zadnjem času razpravljala Rep. skupščina in bi ji bilo treba posvetiti tudi v gospodarskih organizacijah več pozornosti.
Tov. Mirtič je svoje izvajanje navezal na referate VIII. kongresa ZKJ. Kongres je namreč ugotavljal, da je bilo na področju delavskega samoupravljanja ogromno narejenega in da so se zaposleni skozi delovanje v teh organih izobraževali. Se nadalje je potrebno razvijati principe delavskega samoupravljanja v kolektivih in jim dajati večjo materialno odgovornost. Skrb kolektivov bo v bodoče kako skrbeti za nadaljnjo programiranje razvoja svoje gospodarske organizacije, hkrati pa reševati tudi vprašanja družbenega standarda in osebnih dohodkov zaposlenih.
Člani kolektiva morajo dokončno priti do spoznanja, da vsa sredstva podjetje ustvarja in da jih od nikoder ne jemlje in da lahko razpolagamo le s tistimi in tolikimi sredstvi, kolikor jih sami ustvarjamo. Zato moramo v podjetju še nadalje iskati boljših oblik organizacije in nadaljnje poti za doseganje boljših rezultatov. Stremeti je treba za novimi tehnološkimi postopki v proizvodnji s katerimi bomo dosegli boljše učinke. V našem podjetju pomeni to sedaj prehod od naravnih vlaken k predelavi sintetike, ki daje boljši zaslužek, nadalje iskanje novih tehnoloških momentov in vprašanje strokovnih kadrov.
Drugo vprašanje pa je skrb za poslovanje s čim nižjimi stroški in z dobro komercialno službo in povezavo s tehničnimi službami uvajati takšno proizvodnjo, ki bo dajala maksimalni dohodek. Ta povezava pa je v veliki meri odvisna od dobrih strokovnih kadrov.
V	razporejanju sredstev dostikrat naletimo na ljudi, ki gledajo samo osebne interese. Res je, da imajo delavci pravico do sredstev ustvarjenih s proizvodnjo, gospodarstveno pa jih morajo razporediti po najboljši logiki in ne dajati primarne vloge samo povečanju osebnih dohodkov. Samoupravni organi v podjetju morajo biti tisti, ki bodo interese urejevali na pravilno pot. Najti je treba najbolj pravična merila tako, da bo vsak član kolektiva dobil pripadajoči del osebnih dohodkov in še nadalje iskali rešitve za stimulacijo pri delitvi osebnih dohodkov.
Dostikrat pozabljamo na sredstva, ki jih dajemo v družbeni standard in gledamo samo golo na osebne dohodke. Res pa je, da imajo od sredstev vloženih v družbeni standard, t. j. v stanovanja, družbeno prehrano in počitniški dom, prav tako koristi le člani kolektiva.
Prav te navedene stvari, ki jih bo treba v podjetju v bodoče aktivneje reševati, pa bodo zahtevale popolnoma drugačnega človeka, človeka z večjo preudarnostjo in zavestjo v reševanju problemov kolektiva. Komunisti bomo morali prevzeti odgovornost za vodenje in iskanje takšnih oblik upravljanja, da bo v korist celotnemu kolektivu.
V	zadnjem času, ko smo sprejemali Pravilnik o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov so hotenja in neutemeljeni pogledi nekaterih ljudi v tem pogledu bili povod za zaostrcvanje odnosov med zaposlenimi. Prav zaradi tega zaostrenega vprašanja pa smo zanemarili reševanje drugih važnejših problemov, ki so nastajali v kolektivu. Nekateri se skušajo uveljavljati in doseči s tem delavsko samoupravljanje v kolektivu, da sc demagoško bore za pravico zaposlenih v proizvodnji, ki so z družbenega vidika neutemeljene in so na liniji najmanjšega odpora.
Dotaknil se je še vprašanja umskega in fizičnega dela, zaradi česar sc v našem kolektivu še dostikrat pojavljajo vprašanja kdo je bolj zaslužen, čeprav so takšne diskusije že skoraj primitivizem.
Nobene gospodarske organizacije si ne moremo predstavljati brez dveh struktur zaposlenih: delavcev v proizvodnji in uslužbencev. Tudi razlika med delom se čedalje bolj zmanjšuje, ker sc dostikrat tudi umsko delo preliva v fizično in obratno. Komunisti morajo napačna mišljenja v tem pogledu rušiti in ljudi prepričati o pravilnosti,
Tov. Hari Jelnikar je razpravljal o tem, da so prav delovne skupnosti tiste, kjer bi bila mesta za reševanje problemov v proizvodnji, žal pa njihovo delo ni zaživelo. Iz leta v leto se bo zahtevalo od proizvajalca, da postaja vedno boljši upravljalec in da razmišlja tudi o problemih poslovanja.
Eden izmed zamotanih problemov v prihodnjem letu je oskrba s surovinami, predvsem zaradi devizne plati. V letošnjem letu smo morali za nakup surovin sami oskrbeti z direktnim in indirektnim izvozom 40 "/o deviznih sredstev, v prihodnjem letu pa 64 °/o, ali če vzamemo po vrednosti celo 70 °/». Ce hočemo nabaviti surovino za vse leto moramo izvoziti direktno 600 ton in indirektno 2300 ton, kar predstavlja tri četrtine naše proizvodnje, poleg tega pa zadostiti še ostale potrebe naših odjemalcev. Takšna situacija zahteva prav gotovo ustvarjanje kvalitetnih proizvodov in pravočasno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti.
Za bodoče delo organizacije Zveze komunistov je tov. Stolica predlagala, da bi bilo dobro organizirati razprave v obliki krožkov, ki bi bile neorganizirane in bi bile le nekak pogovor o trenutnih političnih dogodkih doma in v svetu.
Ob koncu konference je bil izvoljen nov sekretariat osnovne organizacije. Za sekretarja je bil izvoljen tov. Darko Primožič.
M. K.
Prvo zvezno tekmovanje gasilskih enot
V Varaždinu je bilo 24. in 25. novembra 1964 prvo zvezno tekmovanje gasilskih enot. Tega tekmovanja se je udeležila tudi naša gasilska ekipa, ker je dosegla na republiškem tekmovanju v Ptuju I. mesto. Poleg naše ekipe so se tekmovanja udeležile tudi ekipe republiških prvakov Srbije, Hrvatskc in BIH, in sicer iz Smcderevca, Lukovca in Karlovca. Naša ekipa je bila za to tekmovanje dobro pripravljena. Favorit za
I.	mesto je bila ekipa Karlovca, ki je osvojila že dve zlati kolajni in sicer na olimpijskem tekmovanju v Nemčiji in Franciji. Tako kot ekipo Karlovca, nismo podcenjevali tudi ostalih ekip.
Tekmovanje je bilo s strani organizatorjev zelo dobro pripravljeno, za kar jim gre vse priznanje. Motilo pa je nenehno deževje med samim tekmovanjem. Po programu bi morale vse ekipe prispeti v Varaždin že v petek 23. novembra. Ta dan je bilo namreč žrebanje vrstnega reda. Naša ekipa je prispela šele v soboto, zato je vrstni red za nas žrebala ekipa Hrvatskc.
Prvi dan tekmovanja je bil po programu trodclni napad s curkom na tarče. V tej disciplini smo bili za 38 točk pred drugoplasirano ekipo. Gledalci so nas za dosežen uspeh bogato nagradili z aplavzom. Z lepo izvedeno in hitro vajo smo celo prekašali poklicne gasilske enote. Dvomili pa smo v uspeh pri štafeti s prenosom povelja. Razlog za ta strah je bil predvsem v tem, da našo ekipo sestavljajo starejši člani in nimajo zaželeno kondicije. Vendar smo tudi tu uspeli, sicer ne s tolikšno razliko v točkah. Skupno smo dosegi 511 točk, drugoplasirana enota iz Lukovca (BIH) jc dosegla 490 točk, tretja jc bila ekipa Srbije in četrta ekipa Hrvatskc. Žal pa na tekmovanju nista sodelovali ekipi Makedonije in Črne gore.
Za doseženo prvo mesto smo prejeli lep pokal s posvetilom in lepo oblikovano spominsko vazo. Vsak član ekipe pa je prejel knjigo Varaždina. Najbolj bo ostal vsakemu tekmovalcu ekipe v spominu aplavz prirediteljev in vseh gledalcev.
Bodoča tekmovanja bodo še bolj pestra in zahtevna Zato vabimo v naše vrste mlajše člane in fizkultur-nike, če hočemo tudi v bodoče dosegati tako lepe uspehe.
J, Gril
Delo delavskega sveta ia upravnega odbora
Delavski svet je na zasedanju dne 4. 12. 1964
— na podlagi obrazložitve podanega elaborata Komisije za delovni čas o prehodu na 42-urni delovni teden bil mnenja, da so v podjetju možnosti za uvedbo poskusnega 42-urnega delovnega tedna. S skrajšanim delovnim časom se je po sklepu DS pričelo s 1- januarjem 1965.
Delavski svet se je strinjal s predlogom članov kolektiva, izraženem na sestankih, da proizvodni oddelki delajo v skrajšanem delovnem času normalno kot doslej, opusti se samo dosedanje doprinašanje ob
nedeljah.
Med ostalimi oddelki, pa je bila na podlagi sklepa DS izvedena anketa glede načina dela v skrajšanem delovnem tednu. Delavski svet je sicer odločil, da se dela za sedaj po 7 ur dnevno, posamezne službe pa so Se z anketo odločile za delo od 6. do 13. ure.
— Potrdil je plan proizvodnje za december in vzel na znanje poročilo o izvršeni proizvodnji v oktobru 1964.
— Odobril je 4,5 "/o od nabavne vrednosti aktivi-ranih osnovnih sredstev za investicijsko vzdrževanje za leto 1965 in potrdil predloženi program črpanja v skupnem znesku 98 milijonov, 700 tisoč dinarjev.
Glavne postavke iz tega programa so:
prašni filtri za čistilnico, sekirice za mikalnike, mikalnikove glave, rezervne pneumafil cevke, garniture Za mikalnike, deli za predelavo 10 prstančnih strojev, rezervni deli za prstančne stroje in sukalne stroje, Popravilo streh, zgradbe mešalnice, podov, elektroin-stalacij, rezervni deli za klimanapravo itd.
— Obravnaval in vzel je na znanje poročilo o izvršenem nadurnem delu v oktobru.
— Odobril je preknjižbo načrtov za upravno Poslopje in vlagalnico iz nedovršenih investicij na zagonske stroške v vrednosti din 2 617 109 z amortizacijsko stopnjo 50*/» za dve leti.
— Vzel je na znanje odločbo Službe družbenega knjigovodstva o pregledu zaključnega računa za leto 1963.
Sklenil je, naj uprava podjetja izvrši razpis za Prijavo kandidatov za pridobitev stanovanjske pravice v novi stolpnici na Rozmanovem trgu. Prosilci bodo Plačevali za pridobitev stanovanjske pravice din 8 000 Mesečno do vselitve t. j. do jeseni 1966.
— Imenoval je komisijo za razvoj izumiteljskih in tehničnih izboljšav in pripravo ustreznega pravilnika ^ naslednjem sestavu: Bajec Aco, Senica Maks in “'zjak Branko.
— Odobril je 5 milijonov posojila iz poslovnega sklada za dve leti po 6% obrestni meri za izgradnjo l°varne Yulon pri Kemični tovarni Moste, Ljubljana.
— Odobril je odpis ročnega škripca: nabavna vred-host 25 272 din, sedanja vrednost 0. Proda naj se kot staro železo po 60 din/kg, t. j. za 31 620 din.
— Odobril je nabavo 2 predsobnih sten za Obrat tteužbene prehrane iz amortizacije, ki pripada poslov-nernu skladu.
^el Pokalov in priznanj, ki krasijo dom predilniških gasilcev
Na zasedanju dne 28. decembra 1964 pa je delavski svet:
— Potrdil predlog proizvodnega odn. količinskega in finančnega plana za leto 1965.
V planu je že vračunan prehod na 42-urni delovni teden in montaža novih prstančnih strojev.
Količinska proizvodnja za leto 1965 je predvidena nekoliko nižja kot v letu 1964 predvsem glede znižanja nadurnega dela.
Kljub nižji količinski proizvodnji računamo, da se bo finančna vrednost proizvodnje povišala, saj se ceni za leto 1965 na 5 milijard dinarjev, v letu 1964 pa je bila 4,2 milijarde.
— Na tem zasedanju je ponovno sklepal o turnusu dela v 42-urnem delovnem tedniku, v smislu kot na zasedanju dne 4. 12. 1964 in z dopolnilom, da neproizvodni oddelki delajo po 7 ur brez polurnega odmora.
— Vzel je na znanje poročilo o izvršenem nadurnem delu v novembru 1964.
— Odobril je za leto 1965 stroške za reklame din 1,5 milijona, za reprezentančne stroške pa din 1,2 milijona.
— Delavski svet je odobril spremembo Pravilnika o HTV glede zaščitnih oblek. Na delovnih mestih, kjer ne pripadajo zaščitne obleke, se odobrijo delovne obleke, ki se plačajo iz osebnih dohodkov.
— DS je vzel na znanje poročilo o izvršenem službenem potovanju tehničnega vodje tov. Senica Maksa v Zapadno Nemčijo. Potovanje je bilo izvršeno v mesecu septembru 1964, skupno z odvetnikom dr. Jugom iz Ljubljane. Namen potovanja je bil reševati sporno zadevo firme Hans Fischer-Ferrostaal glede nedobave opreme našemu podjetju. To zadevo je reševal že prejšnji delavski svet, ker pa članom novega delavskega sveta ni bila znana, je tov. Senica obrazložil ponovno potek zadeve.
— Odobril je odpis starega vretenskega stroja za izdelavo vrvic. Stroj se oceni kot star material 60 din/kg, t.j. v znesku 9 000 din.
— Odobril je gradnjo depoja pri sukalnici v vrednosti 5 milijonov din, kar se bo finansiralo iz amortizacije, iti pripada poslovnemu skladu.
— Odobril je nabavo magnetofona v vrednosti din 283 000 in mikrofona v vrednosti 28 250 din iz sredstev za izobraževanje kadrov.
— Dentistki Koren Zdenki je odobril nagrado 20 000 din, asistentki Toplak Eriki pa 15 000 din iz neindividualiziranih osebnih dohodkov, za prizadevno delo v naši zobni ambulanti.
-- Odobril je prodajo enega ventilatorja z elektromotorjem Stanovanjski skupnosti Litija za 31 280 din kolikor še znaša sedanja vrednost.
Delavski svet je na zasedanju dne 29. 1. 1965
— Obravnaval inventurni elaborat z 31. 12, 1964 za podjetje in odobril knjiženje viškov v znesku 5 072 din na neposlovne dohodke in knjiženje primanjkljajev v znesku 2 282 din na neposlovne razhodke, ker so primanjkljaji v mejah dopustnega kala.
— Obravnaval je inventurni elaborat obrata družbene prehrane in razporedil inventurne razlike
takole:
a)	inventurni presežek materiala se knjiži
na izredne dohodke...................... 39 436	din
b)	inventurni primanjkljaj materiala se
knjiži na osebno obremenitev upravnika 54 781 din
c)	prizna se dopustni kalo na izredni kvar
v skladišču.............................46121	dii}
d)	prizna se redni odpis iztrošenega drobnega inventarja............................ 68 065	din
e za primanjkljaj drobnega inventarja, ki je vrednostno polovično že odpisan, se bremeni osebje točilnice (6189 din) in
osebje kuhinje (7 342 din)..............13 531 din
f) primanjkljaj tuje embalaže v celoti bremeni prizadeto osebje t.j. točajke . . .	3 360 din
g) točilnici se prizna dopustni kalo, izredni kvar pijač in živil ter poškodovana embalaža ................................... 51717 din
— Potrdil je inventurni elaborat Počitniškega doma v predloženi obliki. Inventurne razlike pa je razporedil takole:
a)	odobril je odpis terjatve Deškemu vzga-
jališču Zg. Logatec, ki se knjiži na izredne izdatke, ker je neizterljiva ...	3 000 din
b)	prizna se dopustni kalo, kvar in razbitje embalaže s knjiženjem na konto kala 19 425 din
c)	odobri se redni odpis iztrošenega drob-
nega inventarja v letu 1964 — 50 0/o vrednosti .................................. 62 498 din
d)	odobri se odpis naknadno ugotovljenega inventurnega primanjkljaja per 11. 6. 1964 50‘%> že odpisano in sicer na
izredne izdatke...............1 701 din
osebna obremenitev čuvaja 3 128 din
e)	ugotovljen primanjkljaj embalaže se
knjiži v celoti na izredne izdatke ...	7 350 din
— Sklenil je, da se ostanek čistega dohodka v višini 82 319 108 din, ki je namenjen za sklade, razporedi
—	v sklad skupne porabe.............. 70819 108 din
—	v poslovni sklad za invest. namene 11 500 000 din
— Odobril je obratu družbene prehrane formiranje neobveznega rezervnega sklada iz odstopljenega prispevka iz dohodka za leto 1964 v znesku 168 000 din.
— Prav tako je odobril kritje izgube za leto 1964 iz neobveznega rezervnega sklada 323 668, iz osebnih dohodkov matičnega podjetja pa 631 039 din.
— Odobril je zaključni račun obrata družbene prehrane, za leto 1964.
— Odobril je zaključni račun Počitniškega doma za leto 1964.
— Zaradi zagotovitve planske proizvodnje in dejanske zakasnitve montaže prstančnih strojev, je izjemoma odredil nadurno delo v proizvodnji, vključno stročnarni za mesec februar in marec tako, da bo nočna posada v teh dveh mesecih podaljšala delo za eno uro, vsaka dopoldanska izmena pa bo delala na
nedeljo dopoldan 7 ur in to le enkrat mesečno. Nadurno delo se bo izjemoma za omenjeni čas plačalo v proizvodnih oddelkih in stročnarni le tistim, katerih delo je neobhodno vezano oz. potrebno za nadurno delo proizvodnje v tem času z dodatkom 75'"/o.
— Potrdil je plan nadurnega dela za meseca januar in februar 1965 in vzel na znanje poročilo o izvršenih nadurah v mesecu decembru.
— Člani DS so razpravljali o razdelitvi stanovanj v stolpnici na Rozmanovem trgu v Litiji. Obravnavali so pritožbi tov. Ravnikar Alojzije in Ilnikar Jožefe, ki sta se v predpisanem roku pritožili. DS je dal predlog razdelitve stanovanj ponovno v obravnavo komisiji s tem, da ugodno reši prošnjo tov. Ilnikarjeve in obravnava pritožbo tov. Ravnikarjeve, ter na prihodnjem zasedanju poda tudi predlog o razdelitvi starih stanovanj.
— Potrdil je spremembo višine obrestne mere za posojilo Kemični tovarni Moste od 6 °/o na 4 “/o.
— Sklenil je, da se uvede za delovno mesto upravnika obrata družbene prehrane začasno delovno razmerje, dokler podjetje ne uspe najti delovne moči za stalno zaposlitev in je s tem dopolnil oz. spremenil obstoječi pravilnik o delovnih razmerjih.
Na zasedanju dne 11. 2. 1965 pa je delavski svet obravnaval in potrdil zaključni račun za leto 1964.
Celoten dohodek je bil dosežen s . . 4 295 196 612 din
Dohodek podjetja................... 886 796 289 din
Cisti dohodek...................... 753 777 846 din
Osebni dohodki .................... 643 768 286 din
Ostanek čistega dohodka (po formiranju obveznega rez. sklada podjetja industrije in rudarstva in 2 “/o za Skopje)............................ 82 319 108 din
Celotni dohodek podjetja je bil v letu 1964 višji za 600 milijonov din v primerjavi z letom 1963. Poslovni stroški pa so se na enoto proizvoda znižali.
Na tem zasedanju je delavski svet obravnaval tudi poročilo komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij za II. polletje 1964 oz. za leto 1964.
Komisija je imela v I. polletju 7 sej, v II. polletju pa 8 sej.
Poročilo komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Predilnica Litija za II. polletje 1964 in
za leto 1964
Stanje delovne sile 31. 12.1963	769 delavcev (od tega 1 vajenec)
I. polletje II. polletje skupaj
sprejeti v letu 1964	42	84	126
odšlo iz podjetja v letu 1964	43	33	76
stanje delovne sile 31. 12. 1964	819 delavcev (od tega 1 vajenec)
Oddelek
Sprej e 11	Odšli
I. polletje	II. polletje	I. polletje	II. polletje
m ž skup. m ž skup. m ž skup. m ž skup.
predpredilnica..........................
mikalnica...............................
čistilnica in čist. odp.................
predilnica I............................
predilnica II ..........................
predilnica III..........................
sukalnica...............................
vlagalnica............................ .
stročnama ...............i..............
remont in čišč. strojev.................
transport...............................
šoferji ............................. .
delavnica...............................
zidarji ...............................
valjčkarna .............................
menza in strežba........................
uslužbenci .............................
vajenci.................................
za določ. čas (poč. dom)................
3	—
3	—
2	—
4
1	1
1	14
-	1
1	1
1	—
2	—
5
2	1
3	3
3	11
2	7
4	—
2	3
14	—
1	—
2	—
1	—
2	2
5	—
3	—
1 1
12	15
—	11
—	7
3
39	39
2	2
2
1	1 2 2 1 1
1	3
2	1
2	—
3
1	1
2
1	8
1	1
1	1
3	1
3	—
1	—
2
2 1 1	—
4	—
3	3
2	3
3	1
2	—
2	—
9	—
2	—
2	—
4	2
3	2
1	—
2
1
1
2	—
3	—
1	—
4	4
I	4
3
3	4
1	1
1	1
6	6
2
2
2
1
1
2 2
28	56	84
19	24	43	15	18	33
skupaj
. 15	27	42
Vzroki prenehanja delovnih razmerij:
I. polletje	II. polletje
m	ž	skupaj m	ž	skupaj
upokojeni..................................... 3	3
invalidsko upokojeni......................\	.	—	3
odpoved delavca................................... 4	9
sporazumno prenehanje delov, razmerja............. 3	3
Prenehanje v poskusnem roku od strani	delavca	...	—	2
Prenehanje v poskusnem roku od strani	podjetja	...	—	—
samovoljno .............................................. 2	3
k vojakom ............................................... 4	—
umrli ..................................................  2	1
Po poteku pogodbe za določen čas.................. 1	—
skupaj	19	24
6
3 13
6
2
5
4 3 1
43
1
1
3
3
1
1
3
2
15
5 6 2 2 3 4 3 6 2 5 1 2 1 2 - 3 1 3
18	33
DS je obravnaval tudi poročilo o delu disciplinskih organov v podjetju.
Predsednica DS je podala to poročilo in poudarila, dn se je v letu 1964 poslabšala delovna disciplina nekaterih članov kolektiva tako glede neopravičenih izostankov, vinjenost med delom, pojavile so se u^anjše tatvine, pa tudi druge tatvine, ki predstavljajo *e nekoliko večje vrednosti.
Člani kolektiva so bili že z okrožnico maja 1964 obveščeni, da take kršitve delovne discipline znatno [Potijo redno poslovanje, zmanjšujejo proizvodnjo in končno vplivajo tudi na finančni uspeh podjetja.
Nekatere osebe donašajo alkoholne pijače v po-ujetje in se opijanijo ali pa že pridejo na delo v takem s[anju. Nekateri pogosto zamujajo delo. Hudo kršijo disciplino tudi oni, ki odnašajo iz podjetja razne pred-rnete oz. material, ali pa si v garderobah ali kolesarnici prisvajajo lastnino svojih delovnih tovarišev. Nekateri si med delovnim časom iščejo po podjetju razen material, ki bi ga potrebovali doma in si ga Potem protipravno prilastijo in skušajo odnesti iz Podjetja.
Poudarila je nadalje, da se moramo zavedati vsi, da v današnjem družbenem sistemu, v času ko sami upravljamo podjetje, ne moremo trpeti takih pojavov hediscipline, ki podjetju in vsem članom kolektiva Jemljejo ugled in povzročajo škodo, pri vestnih in discipliniranih delavcih pa upravičeno kritiko.
Člani delavskega sveta so razpravljali po tem Poročilu in predlagali, naj o tem problemu razprav-Dujo tudi delovne skupnosti, predlagali so tudi osebne kontrole v vratarnici.
^ Sklep delavskega sveta pa je bil, da se predvsem Zaostre kriteriji za kaznovanje tistih, ki si prisvajajo cazen material, last podjetja in naj se o tem kolektiv °bvesti preko tovarniškega obveščevalca.
—	potrdil je plan službenih potovanj za januar 1965 in naknadno potrdil neplanirana izvršena službena potovanja v decembru 1964.
—• odobril je tov. Branetu Petercu, obratovodji službeno potovanje v Zapadno Nemčijo za udeležbo.
Za potovanje je odobril izplačilo 6 dnevnic po obstoječih predpisih v breme poslovnih stroškov.
V svet glasbene šole je imenoval tov. Franca Zupančiča, delavca iz čistilnice.
— Odobril je Frančiški Čebin 14 dni izrednega neplačanega dopusta.
—	odobril je tov. Krnc Janezu 10 dni izrednega plačanega dopusta v letu 1965 v študijske namene.
—	vzel je na znanje odpoved upravnika menze in se strinjal s tem, da se mu omogoči predčasna razrešitev delovnega razmerja, kolikor bomo uspeli prej dobita novega upravnika.
na seji dne 11. 2. 1965 pa je UO
—	sprejel zaključni račun podjetja za leto 1964 in ga dal v predloženi obliki v potrditev delavskemu svetu,
—	potrdil je plan službenih potovanj za mesec februar 1966,
—	obravnaval je prošnjo tov. Marije Zevnik za
posojilo za dograditev stanovanjske hiše. Prošnji trenutno ni mogel ugoditi, ker ni na razpolago tozadevnih sredstev.	^ ^
Kadrovske vesti
Upravni odbor je na seji dne 28. 12. 1964
—	razpravljal in obravnaval zadeve, ki jih je [Vstopil v dokončno sklepanje delavskemu svetu, poleg teSa pa še
—	potrdil plan službenih potovanj za december 1964 b vzel na znanje poročilo o izvršenih službenih poto-Vanjih za november 1964.
,	— obravnaval pritožbo železostrugarjev in pred-
agal, da naj pristojna služba izdela dopolnitve k Pravniku o kategorijah del v mehanični delavnici, Svetu Valovne skupnosti pa je prepustil sklepanje o razporeditvi del, ki spadajo v I. a in I. kategorijo oz. razširitve i' kategorije. Pritožiteljem glede stalne razporeditve v ■ a kategorijo pa ni ugodil.
—	odobril je tov.'Bredi Merčun 30 dni izrednega nePlačanega dopusta za nego bolne matere.
—	odobril je plačilo šolnine tov. Mariji Groznik, [aposleni v obratu družbene prehrane, za šolanje na več,
izobraži
erni Ekonomski srednji šoli v Litiji iz sredstev za
evanje kadrov.
Upravni odbor je na seji dne 29. 1. 1965
d le razPravljal v glavnem o zadevah, o katerih °končno sklepal delavski svet, poleg tega pa še:
V	mesecu novembru in decembru 1964 so bili na novo sprejeti v podjetje:
3. 11. 1964 Štrus Emilija, sukalnica;
3. 11. 1964 Jakopič Hermina, sukalnica
3. 11. 1964 Brečko Stanka, sukalnica
5. 11. 1964 Ulčar Jožef, stiskalnica odpadkov;
2.	12. 1964 Lokar Alojz, predilnica II;
2. 12. 1964 Bezgovšek Silva, sukalnica;
2. 12. 1964 Miglič Vera, menza,
V	mesecu novembru in decembru 1964 pa so zapustili podjetje:
7. 11. 1964 Boštjančič Lea, sporazum;
16. 11. 1964 Podjed Fani, invalidsko upokojena;
23.	11. 1964 Čebin Ivan, sporazum
28. 11. 1964 Ulčar Jožef, v poskusnem roku;
7. 12. 1964 Babšek Janez, samovoljno;
19. 12. 1964 Juvan Marija, upokojena;
24.	12. 1964 Merčon Breda, lastna odpoved;
31. 12. 1964 Ribič Pavel, upokojen;
31. 12. 1964 Zupan Angela, upokojena;
Nekatere novosti oz. spremembe v Pravilniku o delitvi oseb. dohodkov
Po par mesečnih pripravah in razpravi po delovnih skupnostih, v sindikalni podružnici, organih samoupravljanja, je delavski svet po opravljenem predpisanem postopku sprejel dne 28. 10. 1964 spremenjeni Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov pa tudi Pravilnik o delitvi čistega dohodka. Namen naš ni, da bi nekatera vprašanja ponovno obravnavali ali so dobra ali niso, ker o tem je že dlje časa potekala razprava, pa tudi praksa bo v bodoče pokazala, kaj bo treba v prihodnjem obdobju spremeniti. Namena tudi nimamo objavljati točkovalnega sistema, ker je o njem bilo precej govora, predlogov, prošenj in pritožb in so pristojni organi o njih razpravljali.
Pri uporabi tekstualnega dela t. j. besednega dela, ki ureja razna vprašanja, nastajajo sem in tja razne nejasnosti in bi se v tem delu našega sestavka dotaknili le teh.
Ce delavec dela normalno na svojem delovnem mestu, ve, kako je urejen osebni dohodek za to delovno mesto, število točk namreč, ki pripada za to ali ono delovno mesto, ob premestitvi, ki je lahko začasna ali daljša pa ureja pravilnik, kako je treba v teh primerih postopati.
Če delavec opravlja del poslov, oz. nadomestuje delavca na delovnem mestu, za katero je določen višji osebni dohodek in to delo traja najmanj 6 dni neprekinjeno, se mu za čas nadomestovanja lahko zvišajo osebni dohodki za 10 B/o. Drugače je tam, če gre za nadomeščanje na delovnem mestu, kjer je normirano delo, in mu v takem primeru pripada norma odnosno osebni dohodek po normi že od prvega dne nadomestovanja.
Procent povišanja osebnega dohodka v primeru nadomestovanja je odvisen od uspešnosti opravljenih del na drugem delovnem mestu in pa od opravljenih nadur, ki so bile potrebne za povečano delo in izplačane. Tako določen osebni dohodek ne more biti višji od osebnega dohodka, ki je predviden za delovno mesto na katerem delavec nadomestuje. Za nadomeščanje se izda posebna odločba po predlogu vodje sektorja odnosno oddelka.
Pripomniti je treba, da je delavec doslej odnosno do uveljavitve pravilnika prejemal osebni dohodek, ki je bil določen za delovno mesto na katerem je nadomestoval, zmanjšan do 20 “/o.
Če traja nadomeščanje več kot en mesec, je treba izdati odločbo o začasni premestitvi in se izplačuje osebni dohodek, ki je določen za višje delovno mesto, znižan največ do 20 Vo, lahko pa se izplača v celoti, za kar veljajo merila kot pri nadomestovanju nad 6 dni do 1 meseca.
Za nadomeščanje vodilnih delavcev se prizna do 15 "/o povišanja, vendar mora trajati več kot 1 mesec. Ce pa oseba, ki nadomešča vodilnega delavca, izpolnjuje pogoje, določene za vodilno mesto po statutu podjetja, se lahko izplačajo za čas nadomestovanja osebni dohodki v celoti ali znižani do 10'“/o, seveda v vseh teh primerih ne more biti osebni dohodek nižji od osebnega dohodka, ki bi ga prejela pri svojem rednem delu.
Nova je določba glede dodatka, ki se izplačuje enim, ki v tekočem mesecu niso v bolniškem staležu, na neplačanem izrednem dopustu, ali ki nimajo več kot 7 neplačanih ur oz. neopravičenega izostanka. Dodatek se prizna v višini 500 din za prvi mesec, v naslednjem pa 1 OOO din, če pa delavec izgubi pravico do dodatka, zaradi že prej omenjenih okolnosti, pa se ponovno izplačuje, ko prenehajo zapreke za izplačevanje dodatka, prvi mesec v višini 500 din, za naprej pa zopet 1 000 din.
Delno je spremenjen tudi dodatek za delovno dobo, prebito v podjetju. Do dodatka je upravičen tisti, ki
ima v podjetju nad 20 let delovne dobe. Dodatek znaša:
za žene od 20	do	24	let	delovne	dobe	1 000	din
od 24	do	26	let	delovne	dobe	2 OOO	din
od 26	do	28	let	delovne	dobe	3 000	din
od 28	do	30	let	delovne	dobe	4 000	din
nad ’30 let delovne dobe 5 000 din za moške od 20.	do	25	let	delovne	dobe	1 000	din
od 25	do	29	let	delovne	dobe	2 000	din
od 29	do	32	let	delovne	dobe	3 000	din
od 32	do	35	let	delovne	dobe	4 000	din
nad 35 let delovne dobe 5 000 din
Upošteva se vsa delovna doba v podjetju, ki se šteje v pokojnino, doba v NOV onim, ki imajo priznano dvojno (za dodatek se šteje enojno). Če delavec predloži dokazila o naknadno priznani delovni dobi, se mu prizna povečanje od tistega meseca, v katerem je predložil dokumente.
Doslej se je dodatek izplačeval največ do 3 000 din.
Prevozni stroški so se doslej izplačevali le onim, ki jim je bilo to povračilo priznano po prejšnjem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, veljavnem na dan 19. 12. 1961 in to preko 600 din. Po sedaj veljavnem pravilniku pripada delavcu, ki ne stanuje v kraju, kjer je njegovo delovno mesto, povračilo prevoznih stroškov, ki znašajo preko 600 din in in sicer za vlak oz. avtobus, kjer ne vozi vlak. Povračilo prevoznih stroškov se izplačuje le do oddaljenosti 32 km kraja od zaposlitve in 3 km notranjega mestnega prometa, kjer je potreben prevoz z avtobusom oz. trolejbusom, vse skupaj v eno smer.
To povračilo pripada onim, ki se dnevno vozijo na delo iz kraja prebivališča.
Povračilo pa pripada tudi onim, ki začasno stanujejo^ v kraju zaposlitve, vozijo se pa občasno k svoji družini. V takih primerih se prizna povračilo 4 krat mesečno in sicer v isti oddaljenosti (v višini nedeljske vozovnice).
V vseh primerih povračila prevoznih stroškov po tem členu je treba predložiti vozne karte.
Število upravičencev se je na ta način podvojilo, ker so prišli v poštev nekateri delavci, ki že prej niso prejemali povračila v času veljave prejšnjega pravilnika, povračilo pa pripada tudi vsem novosprejetim.
Nagrade vajencev so doslej znašale v I. učnem letu 4 000 din, v II. učnem letu 6 000 din in v III. učnem letu 8 000 din. Odslej se bodo te mesečne nagrade izplačevale:
v I.	učnem	letu	od	4 000— 6 000	din
v II.	učnem	letu	od	5 000— 8 000	din
v III.	učnem	letu	od	6 000—10 000	din
Nagrada je odvisna od teoretičnega in praktičnega učnega uspeha. Višino določi kadrovska služba na predlog neposrednega vodje in na podlagi doseženega šolskega uspeha. Ne sme pa biti manjša od nagrade, določene z ustreznimi zakonitimi predpisi.
Vse te spremembe so bile v glavnem izvršene po predlogih delovnih skupnosti oz. posameznih članov kolektiva in v njihov prid.
Se podrobnejšo ureditev sistema delitve osebnih dohodkov bodo člani kolektiva povzeli iz samih pravilnikov, ki so jim dostopni v vseh oddelkih in bodo po potrebi zahtevali pojasnila ustmena ali pa pismena; zlasti v tovarniškem obveščevalcu naj bi stvari pojasnjevali. Poudariti pa je treba še, kot že omenjeno, da so v tem sestavku omenjene le najvažnejše spremembe, ostala določila, ki so doslej veljala in ki še bodo, V glavnem niso navedena.
A. A.
GLASILO PREDILNICE LITIJA — UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK: BIZJAK BRANKO TISK IN KLIŠEJI TISKARNE »JOŽE MOSKRIČ« V LJUBLJANI
Prenosna motorna črpalka
Prenosna motorna črpalka TOMOS
Tovarna motornih vozil TOMOS v Kopru je izde-•ala za razne potrebe malo prenosno motorno brizgalno. Ta brizgalna pa lahko pride v poštev tudi za požarnovarnostno službo in nam pomaga pri gasilskih akcijah; tako pri požarih kakor tudi v elementarnih nesrečah.
Naše podjetje je nabavilo to črpalko predvsem za •‘ofitniški dom v Novigradu. Že dalj časa smo čutili v Počitniškem domu potrebo po takšni črpalki, ki bi služila v gasilske namene, kakor tudi za izpiranje Jaškov in čiščenje morske obale.
Praktičnost te črpalke smo ugotovili ob veliki Poplavi v mesecu oktobru 1964, ko je reka Sava prestopila bregove in poplavila vse kletne prostore na ^tavbah kakor tudi na desnem bregu Save. Takrat Je delovala ta črpalka brezhibno 22 ur ter smo uspeli 2 njo črpati vodo v višini 30 do 40 cm. Do te višine sta vodo izčrpavali uspešno črpalki iz Litije in ^niartna. Nadaljnje črpanje pa je bilo zaradi sesalnih vevi 0 mrn nem0goče. Preostalo količino vode stno uspeli izčrpati z omenjeno prenosno črpalko. Sta-
novalci Stavb in okolice so občudovali njeno praktično vrednost. Tudi v podjetju smo jo že praktično preizkusili ter ugotovili njeno vsestransko uporabnost (na primer za črpanje vode iz kotlarne).
Motorna črpalka je izredno lahka, saj tehta le 14 kg skupno z gorivom ter jo je zaradi priročne oblike možno lahko in hitro prenašati ne le ročno ampak tudi na hrbtu.
Z uporabo te male motorne brizgalne lahko organiziramo gasilsko ekipo, ki bi bila v gasilskem smislu motorizirana in bi s celotno opremo in potrebnim orodjem lahko lokalizirala vsak srednjevelik požar. To je važno predvsem za oddaljene kraje, ki nimajo gasilske enote in lahko s to črpalko obvarujejo milijonske vrednosti.
Nekaj podatkov o motorni črpalki:
Motorna črpalka je opremljena s stabilnim motorjem UMO-06 (to je mopedpv motor). Motor je enovaljni, enobatni, dvotaktni, stabilen z zračnim hlajenjem. Moč motorja je 1,85 KM pri 4 500 obratih na minuto. Maksimalno število obratov pa ima 6 500 v minuti. V eni uri in pol obratovanja porabi 1 liter goriva.
Podatki o brizgalni;
Brizgalna je centrifugalna, enostopenjska z osjo direktno montirano na os motorja. Ohišje brizgalne in vsi priključni elementi so iz lahke legure (aluminij) odporne proti korozijskim vplivom morske vode. Sesalna naprava vsebuje lijak za nalivanje vode. Sesalni in tlačni priključek imata togi Storž spojki C 52 mm. S to črpalko lahko sesamo vodo iz globine 6 metrov in nam daje 250 litrov vode v minuti. Preizkus motorne brizgalne pa je 8 Atm. Dolžina curka na ročniku znaša 40 metrov.
S	to brizgalno smo dobili na domačem trgu že dolgo pričakovano malo prenosno motorno brizgalno, katero poleg majhnih nabavnih stroškov odlikujejo tudi nizki pogonski stroški.
K. Zupan
Nezgode v novembru in decembru 1964
V mesecu novembru je bilo 6 obratnih nezgod z	V mesecu decembru je bilo 5 obratnih nezgod s
11 Izgubljenimi dnevi.	45 izgubljenimi dnevi.
Ponesrečili so se:
Ponesrečili so se:
k I- Koderman Jože, roj. 21. 3. 1919, vodja čistilne Kolone. Na poti na delo se je spotaknil ob korenino, Qa J® padel in si poškodoval desno roko v komolcu, p . 2. Bučar Mirko, roj. 10. 10. 1931, pomočnik brusača. >'i čiščenju mikalnika je zadel od razcepko in si po-odoval nart leve roke.
1b 3. Drnovšek Martin, roj. 5. 11. 1929, remont stro-Jev. Pri dviganju aparata za previjanje mikalnikov a je vščipnilo v križu.
4- Dimeč Julijan, roj. 16. 1. 1965, transportni dela-s:ec' Pri pripravi tramičkov za nakladanje na traktor 1 je Poškodoval členek desne roke. n 4 5- Bizjak Franc, roj. 7. 2. 1910, pom. zidar. Pri dev adanju lesenega zaboja, napolnjenega s strojnimi i mu je zašel kazalec leve roke pod kovinsko cev nlu ga poškodoval.
ni . K Žibert Ivan, roj. 29. 6. 1946, delavec pri stiskal-‘Cl odpadkov Pri’ prevozu lesenega vozička, napolnje-in8a z- juto, mu je spodrsnilo, da je izgubil ravnotežje z desno nogo udaril ob rob vozička in si poškodoval
1.	Blaj Silvo, roj. 30. 12. 1924, transportni delavec. Pri pripravi bombažnih bal za prevoz v čistilnico je nenadoma izgubil zavest, padel in si poškodoval levo roko v komolcu in zapestju.
2.	Laharnar Božidar, roj. 2. 11. 1934, remont strojev. Pri nakladanju strojnih delov v dvigalo je ponesrečenec zadel s strojnim delom ob zidno steno, da se je odkrušil drobec ometa in mu padel v levo oko.
3.	Kotar Roman, roj. 1. 2. 1942, delavec pri rah-Ijaču bal. Pri posluževanju rahljača bal mu je klinasti jermen in jermenica poškodoval prstanec in mezinec desne roke.
4.	Zore Ivan, roj. 4. 7. 1929, vodja remonta. Pri brušenju noža se je snel ročaj noža, istočasno je udaril s prstom po brusni plošči in si obrusil kazalec leve roke.
5.	Renko Ana, roj. 4. 7. 1926, delavka na mikalni-kih. Pri posluževanju stroja se ji je navil mikalnikov pramen okoli krožnega lijaka v odvajalni glavi. Pri odstranjevanju tega pramena si je poškodovala kazalec leve roke.
Upokojeni so bili
Frančiška Podjed, roj. 18. 10. 1915 v Sirmanskem hribu pri Litiji.
Tovarišica izhaja iz delavske družine, v kateri je bilo 12 otrok. V našem podjetju se je zaposlila 10. 9.1930, t, j. v 15. letu starosti. Najprej je delala kot navijalka, nato v predpredilnici na grobem flyerju, zaradi škodljivih vplivov prahu na njeno zdravje pa se je zaposlila v sukalnici, kjer je delala vse do upokojitve na dvojil-nem stroju.

Naša upokojenka tov. Podjed Frančiška
Od leta 1930 do 1941 je hodila dnevno v službo peš iz Sirmanskega hriba in nazaj. Dnevno je tako izgubila na poti ob lepem vremenu po 1 uro in pol, pozimi pa še več, saj je morala pozimi od doma že ob 4. zjutraj, da je prišla pravočasno na delo, ki se je pričelo ob 6. uri. Večkrat je morala v celo gaziti sneg.
Poročila se je leta 1944 in še istega leta je mož odšel v NOV, kjer je bil ranjen. Tudi on in hčerka sta oba zaposlena v našem podjetju.
Upokojena je bila invalidsko 16. 11. 1964. Njena delovna doba v našem podjetju znaša 29 let in 8 mesecev, kar je istočasno tudi njena skupna delovna doba.
Pavel Ribic, roj. 30. 6. 1907 v Zgornji Jablanci pri Litiji.
Tudi on izhaja iz delavske družine. 2e njegov oče je bil zaposlen v našem podjetju odn. v skupini, ki je kopala zemljo za temelje zgradbe naše tovarne. V družini sta 2 otroka, tudi njegova sestra je delala nekaj časa v našem podjetju, prav tako tudi njegova mati.
V našem podjetju se je zaposlil 11. 1. 1923, to je v 16. letu starosti. Delal je najprej odn. se učil kot vajenec v ključavničarski delavnici, ko pa bi moral opraviti izpit pri privatnem mojstru, oče ni imel denarja, da bi plačal stroške tega izpita. Zato je bil nadalje zaposlen kot pomožni ključavničar in v kotlarni do leta 1930. Ker pa je v tistem času primanjkovalo dela in se je v naši tovarni delalo samo po 3 dni v tednu, je šel iz podjetja in se zaposlil na cesti, nato pri železnici, leta 1938 pa je odšel v Avstrijo. Tam je bil zaposlen 7 let v papirnici, pri železnici in pri raznih drugih delih.
Tudi njegova žena je bila nekaj časa zaposlena v našem podjetu, vendar je delo morala pustiti zaradi majhnih otrok. V zakonu sta imela 7 otrok, od katerih je najmlajši star sedaj 10 let. Prav zaradi številne družine je bil tov. Ribič primoran iskati zaposlitve drugje, da je laže preživljal družino, ker v tem podjetju takrat ni imel možnosti stalnega dela.
Iz Avstrije se je vrnil leta 1947, nakar se je zaposlil ponovno v Predilnici Litija. Po osvoboditvi je delal najprej kot skladiščni delavec, nato pri poslu-ževanju mikalnikov, nazadnje pa pri čiščenju strojev zaradi bolezni.
Ves čas zaposlitve v našem podjetju je hodil dnevno peš na delo iz Jablance in je dnevno porabil samo za pot 2 uri in pol. Po delu v tovarni pa je seveda moral delati še doma, da je preživljal številno družino. Kljub temu, da je bil tako oddaljen od podjetja, ni nikoli zamujal službe ali imel neopravičene izostanke.
Upokojen je bil z 31. 12. 1964 in znaša njegova skupna delovna doba 38 let 4 mesece, od tega v našem podjetju 24 let in 8 mesecev.
Marija Juvan, roj. 26. 8. 1909 v Hotiču izhaja iz obrtniške družine. V družini je bilo 5 otrok, od katerih so še 4 živi.
V našem podjetju se je zaposlila leta 1930. Najprej je delala na motovilnem stroju, nato pri pakiranju preden. Po osvoboditvi se je zaposlila v našem podjetju 3. 12. 1946 in je delala naprej kot predica na raztezalki v predpredilnici, nato pa v sukalnici na dvojilnih strojih vse do upokojitve 19. 12. 1964.
Ves čas zaposlitve v našem podjetju t. j. 22 let in 2 meseca je hodila v službo peš iz Hotiča, razen zadnja 4 leta, ko se je vozila s kolesom. Ko je hodila v službo peš, je dnevno izgubila samo na poti po 3 ure. Dostikrat je bila cesta poplavljena in takrat je morala bresti po vodi ali pa je šla v službo preko vasi Konj. Dostikrat
Naši upokojenci: tov. Zupan Angela, Ribič Pavel in Juvan Marija
je prišla na delo premočena in premražena in pripovedovala nam je, kako se je šele na delu ogrela in posušila. Kljub temu ni nikoli zamujala dela ali neopravičeno izostala.
Bila je tudi članici sveta delovne skupnosti sukal-nice od 9. 9. 1961 do 25. 9. 1964.
Angela Zupan, roj. 9. 4. 1909 v Litiji izhaja iz delavske družine. Oče je delal na tovarniški vrtnariji. V družini je bilo 7 otrok, od katerih je sedaj samo še ona živa.
2e kot otrok je izgubila očeta, katerega je na železniškem prelazu povozil vlak. Po smrti očeta so hoteli njo in brata Pavla prevzeti tuji ljudje iz Ljubljane, pri katerih naj bi živela, vendar mati na to ni pristala in tako je Angela ostala doma. Mati je potem delala pri raznih kmetih, da je preživljala družino. Bratje in sestre so bili zaposleni, ona sama pa je bila doma in gospodinjila. Zaposlila se je šele leta 1943 v Predilnica Litija. Delala je pri zidarski skupini, ha vrtnariji in kot posluževalka mikalnikov. Po osvoboditvi se je zaposlila 13. 6. 1945 in je delala kot vozač loncev, po potrebi pa tudi včasih še pri mikalnikih.
Pripovedovala nam je o težkih časih, ki jih je preživljala kot otrok.
Upokojena je bila 31. 12. 1964 in znaša njena delovna doba 21 let in 11 mesecev, vse v našem podjetju, ker druge delovne dobe ni imela.
Od upokojencev so se poslovili direktor podjetja, predsednika DS in upravnega odbora in jim ob priliki upokojitve izročili denarne nagrade, ki pripadajo članom kolektiva ob upokojitvi.	l_ r