Štev. 14. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 3. april 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Katendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb nar. poslanec. oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasovi cm2 75 par; 1|4 stran: dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1'50 D., V »Poslanom«2'50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. ltalija i mi. Velko razburkanje se je zadnji tjeden polastilo celoga sveta. Našo državo je sosidna Italija obdužila, da pripravla Oboroženi vpad v Albanijo. Poslaniki razločni držav so meli zatogavolo obilno posla. Vidlo se je, da stojimo neposredno pod bojnov. Te nevarnosti toti nega i razburkanje se je tüdi že nekelko pomirilo, ar so bile Italijanske obdu-žitve krivične, a pitanje, kak' se bo naša držáva s sosednov Italijov zbivala, ostane ešče vsikdar na dnevnom redi. Kda se to reši, je pitanje negvišne bodočnosti. ltalija je že od nekda proti nam nepriatelskoga mišlenja. V denešnjem povojnom časi pa je postanola naš najljutejši i neizprosen nasprotnik. Čemi i zakaj? Naš narod žive na tistom nesrečnom “.falaček Evrope, za šteroga so se že dugo časa trgali trije nasprotniki, najmre Nemci, Magjari pa Kazanje. Slovenska zemla—sega prav doj. do bregov sinjega morja, do našega Šegavoga Jadrana. Narodni pregovor pa pravi, da so morja dveri v svet, i Što obvlada mor je, je gospodar sveta. Jadransko morje pa ma med vsemi morji na jugi Evrope najvugodnejšo lego. Zajedavle se globoko na sever v evropsko süho zemlo i je Odprto proti jugovshodi. Zato majo jadranska pristanišča (kde ladje pristanjüjejo) prav posebno vugodno lego za trgovsko prevážanje, z Izhodom (s Prednjov Azijov, i po Sueškom prekopi s pokrajinami pri Indijskom i Tihom oceani.) Naše morje bi teda tühinci radi meli. I kak mora tovaj pred krajov najprle vörnoga hižnoga čuvaja odstraniti, tak je razumivo, da je povedana troji-ca narodov napnola vse, da kemprle prežene slovenskoga stražara z njegove lastivne grüde i sama postane gospodarica njegove zemle. Prek slovenski grobov so namenili tühinci zagospodariti na Jadranskom morji i po njem prodirati v svet. Tüodnet je to, ka je telko narodnosti bojov i Poslaniški nastopov, pa ešče nega izgleda, da bi njim bio naskori konec. Italijanom so pripravlali pot že preci Stoletij pred vjedinjenjom Italije (okoli leta 1870) Benečan-je. V drügoj polovici Srednjega veka so Benetke postanole središče Zvünredno živo razvite trgovine. Njihove trgovske poti so segale daleč zvüna mej Jadranskoga morja. Da bi meli tüdi na slovenski bregaj kre Jadranskoga morja svoje opore, so Počasi Zaseli obsežne pokrajine Istrije i Dalmacije z otokami (sigeti) vred. Pristaníški várašje so se toti branili benečanske oblasti pa je ne pomagalo nikaj, Benetke so se Štele za vsikdar znebiti nevarnosti, da bi je što pri trgovini prekoso, zato so s trdov rokov pokorile puntarske občine. Upravne posle i trgovske so v tej varašaj opravlali Italjanje, zato so se začeli v nje seliti iz Be-nečije Italijani. Njihovi potomci so se tü s tala občuvali i zato nešterni várašje v našem Primorji kažejo dnesden na zvüna italijansko lice, okolica pa je vsa Slovenska. Ar je prvejšnja Avstrija na Svojoj zemli italijanstvo v boji proti Slovenstvi podpirala i ravnotak Magjarska v zadnjem časi na Reki, so ltalijani postanjüvaii kem duže bole visiki i preštima-ni. Razmi se tüdi, da njim je njihova králjevina (Italija) ovkraj morja davala pomoč v najzdač-nejšoj meri. Tak se je razvio močen iredentizem (žela po odrešenji), šteri je šo za tem, da se te pokrajine odtrgajo i se priklüčijo k italijanskoj državi. Stara monarhija je to gibanje mirno glédala, ar je bila v tom časi bole zapletena z dogodkina Balkani, kde je v obnovlenoj i prenovlenoj srbskoj kraljevini vidila zapreko za svoje bodoče prodiranje na jug. Skrb za svoje haske tam doli je posebno pokazala za časa balkanske bojne, kda je po telki prizadevanjaj i sijajni zmagaj upravičeno želo srbskoga naroda, da dobi sloboden pristop na morje, s pomočjov velesil i posebno Italije preprečila i v te namen nastavila novo državo Albanijo, zavolo štere so že ponovno nastale svaje i nasprostva. Tak tüdi zdaj. Avstro-vogrska držáva pa Italija sta bile dugo časa zaveznici, i venda so se križali njivi haski tak na Jadranskom morji kak na Balkani. To se je najoči-vesnejše pokazalo, kda je Italija v sredini najhüjši bojov v svetovnoj bojni štele priti na svoj račun, pa je za svoj pristop k zaveznikom (entento ali zvezo so delale Anglija, Francija i Rusija, po pristopi tüdi Italija) ne zahtevala bogate nemške kolonije, nego velke falate naše zemle i velke dele Albanije, tak da bi s temi pridobitvami postanola neomeje-na gospodarica na Jadranskom morji. Tüodnet bi potom lehko biIo prodirati na Balkan, kde bi na mesto Avstrije isto vlogo igrala Italija. Te zahteve so napisane v Londonskoj pogodbi (v takzvanom Londonskom pakti), štera je bila sklenjena 26. aprila 1. 1915. i po šteroj bi bilo Italiji prisojeno vse naše Primorje z Goriškov, Istrija i Severna Dalmacija z otokami, v Albaniji pa najvažnejše pristanišče Valona, z celim ozadjom vred. Z vstopom v bojno je Italija ne spunila vüpanja svoji zaveznikov. Več kak 2 leti je stala njena vojska pri Soči, dokeč jo je poraz pri Kobaridi 1. 1917 ne prisilo, da se je vmeknola za vodo Plavo v znotrašnjost Bene-čije. Leto dni potom se je zavolo Znotrašnje obnemoglosti zrüši-la starodavna monarhija. Topi (štüki) pri Piavi so obmuknoli i fronta se je sama obsebi zrüšila. Za čuporami povračajoči se vojakov so nazadnje naše kraje Zaseli Italijanje čüdivanja vredno — z belimi zastavicami v rokaj. Mislili Smo, da bo za naše lüdi tak kak za Italijane valala samodločba narodov. Pa ne. Oni zdaj že več neso Poznali meje londonskoga dogovora, neso znali za mesta, od Šteri so vsikdar senjali, da se bo do ta širila njihova meja, Zaseli bi celo Ljubljano, či se njim nebi naša jugoslovanski vojska postavila proti. Tak je ostalo vse do pogodbe v Rapalli 1920 1., s šterov so se določile staone meje med obema državoma. Rešili smo pri toj priliki vekši deo Dalmacije i nekaj otokov, slovensko ozemle pa je skoro vse, ka so zasedli, ostalo pod Italijov. Dnes žive več kak pol miljona naši lüdi pod Italijov. Ali pod slobodnim suncom ? O ka bi ešče! Od tistimao, ka so v državi dobili vso moč v roke fašisti (bojno drüštvo) z Mussolinijom na vodstvi, se je začno za naše lüdstvo tam prek meje čas naj-hüjšega Začenja i preganjanja. Italijanje so si zmislili prefrigano laž, da je prej stara Avstrija nje preganjala, podpirala pa slovenstvo i da so njihovi slovenski prebivalci samo poslovanjeni Italijani. Zato so napnoli vse moči, da zdaj doraščajočo mladino vse poitalijančijo. V niednom uradi se ne čüje več Slovenska reč. Šole so samo italijanske i celo veronavuk se od 4. razreda vči samo v italijanskom jeziki. Kak daleč je prišlo v tom pogledi preganjanje, se vidi iz apelacije slovenskoga narodnoga poslanca v rimskoj zbornici, štera se glasi. »Dovolite nam moliti našega Boga i našega Zveličitela v maternom jeziki kak to delajo verniki vsej narodov i vsej, tüdi najpo-zagnjejši pokolenj na sveti!" Nedužna deca morajo nositi Čarne fašistovske robače i pozdravlati po staroj rimskoj navadi s vteg-njenov rokov. Pravo mantrniško živlenje ma naše Slov. Vučitelstvo, posebno pa domači dühovnik šteri so najvekša opora svo- jemi lüdstvi i so dostakrat niti ne varni svojega lastnoga živlenja. V takšem stališi je izobražü-valno delo med narodom skoro nemogoče. Vsaka prireditev je skoro nemogoča, širjenji i odavali slovenski knig i listov se delajo na vsej koncaj i krajej zapreke, ja ešče več, razbite tiskarne, obežgane stene drüštveni domov, farofof i tak dale, so živa Svedočanstva dvejezeroletne kulture novi oblastnikov. . Pitamo Se, ali So mogli naši lüdje ov-kraj meje doživeti ešče hüjši vdarce od toga, šteroga so njim dali? Ka je naš narod zakrivo, da tak z njim ravnajo? Prijatelska pogodba, Sklenjena med Italijov i našov državov v Rimi 1. 1924 je mela namen voditi do medseboj noga mirnoga življenja i sodelanja v gospodarskom, političnom i kulturnom pogledi. Prijatelstvo Si pa vsaki po svojem tolmači. Tak je tüdi od toga časa Italija štela S po-godami od naše državè razločne vugodnosti za sebe. Sklenjene so bile Nettunske pogodbe, štere so tak jako okolbale haske našega lüdstva. Naša narodna Skupščina je ešče te pogodbe ne sprejela v celoti, zato je to Italija že ponovno Silila. Italija pa nam šče škoditi ne samo s pogodbami proti nam, nego tüdi z nastopanjom proti nam. Na tom mesti mislimo na koroško glasanje i odtrganje Radgonskoga kota. To so nam občütno prizadete rane, štere bodo poleg drügi krvavele, dokeč se nam napravlena krivica ne popravi. I najnovejša prigodba z Albanijov? Že odzgora smo imenüvali Londonski pogodbo, v šteroj so Italiji Zavezniki pri$o-dili eden del Albanije. Na mirovnoj konferenci se je to določba ne zvršila, zato pa je Italija tem močnejše zahtevala i 1. 1921 na veleposlaniškoj konferenci v Parizi tüdi dosegnola da so njoj v državi Ščipetarov (Albancov) pripoznali posebne pravice. Posebno si od tistimao Italija jemle pravico, da čuva albansko neodvisnost pred kemkoli. Minočo jesen pa je voditeo fašistične Italije Mussolini napravo stopaj, Šteri je v nasprotji s prijatelskov pogodbov med našov državov i Italijov i je naravnoč napelani proti našoj državi. V dühi sporaznma bi bilo, da niedna ne sklene s kakšov tretjov držávov pogodbe ali dogo-ra, dokeč prle ne bi edna ovoj naznanila. Brezi našega znanja pa je skleno Mussolini s predsednikom albanske države v glavnom varaši Albanije, Tirani dogovor ciganski pakt), v šterom 2. NOVINE 3. april 1927. Italija garantira za neokrhanost (vsaki falaček) albanske zemle z vsov svojov oboroženov močjov i se zavežüje zdržati vlado i položaj zdajšnjega predsednika albanske republike, Ahmed bega Zoguja. To slednje je nevarno. Ar Italija dobro zna, da se v Albaniji malo časa more što brezi revolucije zdržati na vladi, pa da prle ali sledkar pride tüdi do gibanja proti Ahmed begi, si je s tov pogodbov pridobila mogočnost vmešavanja i celo do zasedbe Albanije pri prvoj priliki. Naš zvünešnji minister je toga hipa prav razmo to delo italijanske politike i je tak Italiji kak tüdi celomi sveti s svojov ostavkov pokazao, da morajo hoditi po poštenoj poti v tom pogledi ne samo male države, nego tüdi velesile i se zna tűdi Italija. Ne je Čüdno, da je zdaj po trej mesecaj od sklenitvi Tiranskoga pakta, Italija Šla ešče eden nepošteni stopaj dale i je revolucijo, štero sama pripravla v Albaniji, da bi se te lehko vmešala, štela zgrnoti na našo državo i pred svetom nas napraviti za to odgovorno. Naša držáva hodi v tom pogledi pošteno pot i se njoj ne trbe bojati, ka bi njoj što mogeo kaj na oči metati. Na italijanske obdužitvi je odgovorila mimodüšno i samoza-vestno; pozvala je vojaško komisijo iz drűgi držav, naj se na lici mesta osvedočijo od istinskoga stališa. Se zna, da bodo morali preiskavati na obe strani, tak v našoj državi kak v Albaniji. Od uspehov preiskavanja bomo ešče pisali, bo zagvišno zanimivo. Čiravno pa je položaj med našov državov i Italijov dnes ne rož-nati, se v prišestno gvišno zbogša. Jadransko morje je naravna meja med obema državoma i što sega prek toga, svojevolno postavla meje. Takše so meje tüdi zdaj i pride čas, kda njim kraška burja odkaže pravo mesto. Kak prijatelje mirü i zavüp-noga soživlenja samo Želemo, da bi te čas prišeo kemprle. Držimo se stare pravice: vsakomi svoje i vsi bomo zadovolni! NEDELA. v posti peta (tiha.) Evangelij je Spisao sv. Janoš v 8. poglávji od 46. do 59. vrste. "Jas sam krüh živlenja" (Jan. 6. pogl. 35) Pogostno sv, prečiščavanje je ne samo zmožen pripomoček za mladino, da ostane nedužna, verna i dobro vzgojena, nego je i čüdovita pomoč za grešnike, da stanejo iz grehov, v štere so zablodili. Jezus nas zove iz tabernakl ja: »Pridite k meni vsi, ki ste obteršeni in jaz vas poživem." Pridite brezi straha, čiravno ste spadnoli v nešteto grehov. Po-žalüjte je i spovejte se i pridite k mojemi Srci i jaz vas poživem. Kelko düš bi se rešilo iz robstva greha, či bi se večkrat približali angelskomi stoli ! Či se grešniki pogübijo, so sami krivi. Nesrečnim de pravo boži Sodnik, zakaj ste mrli v grehaj, či ste pa meli hrano vekivečnoga živlenja ? Pogosto sv. prečiščavanje deli drüžinam blagoslov. Vzemimo na priliko dve drüžini, med sebov podobni v istom stališi, z istini brojom oseb, z istimi zmožnostmi i z istimi okolnostmi. V ednoj drüžini sprijemajo pogosto sv. prečiščavanje, v drügoj pa samo za Vüzem. Povejte, v šteroj med njima najdemo jakostno živlenje i drüžinsko srečo? Ka skali največkrát mir v drüžini ? Ali ne pomenjkanje žive vere, zatajüvanja i medsebojne ljübezni ? Nasprotno je v Pobožni drüžinaj, kde se pogosto prečiščavlejo mir doma, ne poznajo preklinjanja, ne sovraštva i čiravno pride do kaj hüdoga, si itaki eden ovomi odpüstijo i potrpno. Odked dobivajo takšo moč? Iz pogoste sv. spovedi i sv. prečiščavanja. V takšoj drüžini kraljüje vernost i lübezen med domačimi, deca i držina so pokorni svojim starišom, v takšoj drüžini je vsa sréča doma, na keliko je mogoče sploj sréča na zemli. Pogostno sv. prečiščavanje nam zagviša srečno smrt. Ščete srečno mreti ? 'Pristoplite pogosto k sv. prečiščavanji! Sv. prečiščavanje je najbole ravna pot v nebesa. Sto pris- tople pogosto k sv.prečiščavanji, te se navadno ogible smrtni grehov; če spadne, hitro stane. Čiravno pride smrt nedovedoč, ga žmetno najde v smrtnom grehi. Kristus sam pravi: ,,Jaz sam živi krűh, ki sam prišeo z nebes. Či što je od toga krűha, bo živo na veke." (Jan. 6. 51.) Slovenska Krajina. — Dragi naročniki! Z denneš-njov številkov Novin smo pritožili čeke vsem tistim, ki so ešče nikaj nej plačali naročnine za letos. Tisti pa ki majo na svojem atresi 2 kriza so dužni tüdi za lani celo ešče nazaj. Prosimo vse naročnike, da nam po mogočnosti kek najprle plačate. Posebno pa tisti, ki so ešče lansko ne poravnali. Či nam ne plačate do prihodnjo številke smo vam primorani staviti nadaljno Pošiljanje Novin. Štamp je dragi, pa tüdi moramo vsigdar proti plačati. Nemremo pa plačali či nam ví ne plačate! Upravništvo. — Črensovci. Zelko Štefan (Sra-kov) je iz Amerike poslao črensovskoj cerkvi za božične jaslice 500 dolarov. Za te plemeniti i velki dar njemi v imeni cele fare zahvali i želi občinoga božega blagoslova od presv. Srca Jezušovoga. — Plebanoš. — Mro je v Čikagi v Ameriki Mayerhofer Anton, dugoletni naročnik i podpornik naših listov. Bog njemi dáj večni mir, njegovoj familiji izražamo naše sožalje. — Vabilo na Občni zbor Izobra-ževalnoga Drüštva v Črensovci, ki de se vršo dne 3. aprila ob 3 vöri popoldne v staroj šoli. Dnevni red; 1. Poročilo odbornikov, 2. Volitev, 3. Predlogi od članarine, 4. Slučajnosti. Vabijo se vsi, ki se zanimajo za to velevažno i neobhodno potrebno drüštvo. Posebno pa mladina, ne gledoč na stan i spol. Odbor. — Pismo Vrle deklice. »Velečas-titi g. ravnatel Martinišča! Mam edno sestro pa ednoga brateca. Vsi smo zapüščeni, vsi trije hodimo v šolo i srečo iščemo. Kak sam čtela v »Slov. Gospodari« se pri vas dobijo bogate Srečka. Tüdi jaz prosim štiri srečko v zavüpanji na božo volo. Edna de za mater, ove pa za nas tri. Mogoče je Bog odločo za nas lűbo srečko, štera nam prinese srečo. Vdana v volo božo, Vas prosim, pošlite mi štiri srečke in položnici, da Vam pošlemo peneze. Vas pozdrávla ’ Marija Mastnak, šolarka H. r. v Strankah." — Kuzdoblanja. Pri nas so Predkratkim Šla deca s šele i so se ednomi našemi človeki poklonila kak je zdaj že na veči mestaj vpelano »Hvalen Jezuši" namesto dugšega iHvalen bodi Jezuš Kristuš 1" te se je pa na to obregno. ,,Ka je vr. . . . to za reči, to je nerazmin!" Ne bomo zdaj od toga gučali, šteri Pozdrav je pri-mernejši, nego samo telko povemo, da je vseedno ali na kratci ali na dugo, samo da se po krščanskom pozdravi. Posebno pri pozdravaj rado ljüdstvo špara s časom, tak pravijo namesto : dobro jütro ti Bog dáj, samo .dobro jütro I" Tisti Človik je pa s tem pokazao da zna dosta menje poštenja kak pa mala deca i bi se morao od dece .včiti, da se tüdi na skračeni krščanski Pozdrav ne odgovarja s psiivanjom. — Pomočnika in Vajenca (inaša) vzemem itaki v krojaŠko obrt. Pogoje določimo ustmeno. Zglasiti se je osebno pri Matija Slaviči, krojaškom mojstri v Lipovci. — Meteličnost pri lfidej. Zadnje dneve se je razneslo po naši krajej, da je prej v nemškoj Radgoni več lüdi obetežalo na meteličností. Drügi so pa znali praviti, da se je to zgodilo v Burgenlandi. Na to smo dobili uradni dopis, da je vse to zmišleno. Znanstveno je spoznano, da je to nemogoče, či je sprotolešnja salata čista. V leti je vekša nevarnost tam, kde lüdje jejo sočivjej štero raste na poplavlenom kraji ali pa v kakšem berete!. — Pertoča. Plot pri našoj novoj šoli je podoben snegi. Pride mine, pali pride znova mine ... No pa Što pozna te plot, se tomi nede čüdivao. S šibja je nerejeni, s šibja iz plivanoši ,,jaušk". Vsako leto pa mora biti novi, ar tiste palčike vsako zimo sprimejo i spadnejo vküper, Si pa kakša šibica ostane, je nešterni i nešterni ljüdje Povabijo za odstranitev blata s črevlov. Razpadne je že Štrti plot i zdaj nikaj ne zgleda da bi dobili nO' Romanje v Rim. Benetke. V Benetkaj se ti ne trbe bojati, da bi morao sam hoditi. Itaki, kak smo z ladje stopili, se nam je ponü-valo telko voditelov, da bi na vsaki prst lehko ednoga meli. Samo pazlivi moraš biti, da te ne počešejo brezi glavnika. Či njemi prle plačaš, te ide malo s tebom, nato pa mine kak kaf-ra i si za naprej moraš drügoga najeti, či se pa z njim naprej ne pogodb, pa ti nazadnje računa, tak ka ti vlasjé vujška stojijo. Najbogše je, naprej se z njim dogučali, plačati pa samo te, kda si že zaslüži. Nas je vodo eden, Šteri je toti znao nemški gučati, samo nemškoga poštenja je ne znao. Pelao nas je najprle v dožovo palačo. Tü so prebivali doži (vojvodje), šteri so od 8. stoletja naprej skoro jezero let vladali beneš-ko republiko. Palača je edna najlepši tistoga pa skoro tüdi denešnjega časa. Zidali so jo z malimi prestanki skoro 500 let. Vsaki novi dož, štere so na celo živlenje zabirali, i vsaki zname- nitejši umetoik je šteo svoje ime ove-kivečih na toj palači. Dvakrat je cela pogorela, s tala pa večkrat. Telkokrat so jo prezidavaH, da so morali nazadnje že kaštigo navrčti za tiste, ki bi jo vüpali predelati. Zidina je pravzaprav v gotičnom slogi, venda pa ma na sebi znamenja tüdi bizantinskoga i romanskoga j stoga. Zvünešnje stene kre dvora kraja pa tüdi Odzvüna nosijo v prvima spodnjime štokoma stebri. Odspodi so bole redki na pr. vora nadstropji pa gostejŠi, nego ele-gantno napravleni. Vsi stebri i vse zvünešnje stene so iz najfinejšega mar-mora. V palači samoj je nájveč dvoran, kde so mrli plemenitašje i voditelje republike svoja spravišča. Stube, bod-niki i vse te dvorane so najkrasnejše delo slikarske i kinčajoče umetnosti. Stene so pune najlepši stik velki umetnikov : Tiziana, Tintorettije itd. Stropi (čakaturje) v vsej prostoraj so pokriti s čistim rožnatim zlatom. Poleg dvorane, v šteroj so meli sejo desteri, ki so bili za dožom prvi ravnitelje, je najlepša dvorana, kde so meli seje plemenitašje (Maggior consiglio). Včasi pri vhodi na levo zagledaš Velikansko sliko umetnika Tinorettija, štera predstavla blaženstvo v nebesaj. Njena širine meri 22 m. višina pa 8 m, i je na njoj naslikani nikaj menje kak 814 gla1. Vsaka tej glav nosi drügo formo, a na vsakoj je umetoik vpodobo telko blaženost’, da se ti zaistino mili iti vkrej od bláženi. Med obrazi so nešterni, ki so zaistino živeli i so bili po umetnikovom mišlenji zveličat. Na levo so znamenite slike, štere kažejo benečansko moč na zemli i slavo. Bili smo tüdi v kapelici palače. Kakši razloček I Kapelica preci zaostane po lepoti od drügi dvoran. Se kaže istina, da kde je prevelka blaženost, se rado na Boga pozabi. Pa slava dožov je že zdavna minola, Bog pa ešče žive. Najbole sa:.t pazo, da ja neza-müdim poglednoti podzemelski temnic i Mosta zdihavajoči, od šteri, kak sam afo povedao, so znali telko pripovidavati moj pokojni vüček. Kda smo že vse drügo spoglednoli, nas je naš voditeo pelao po ednom voskom hod-niki v podzemelske temnice. Strašen pogled se je je razgrno pred nami. Male lüknje so to, v šteri je voznik niti ležati niti stati ali sedeti ne mogeo. Nešterne so obite s svjncom, da so bile temnice v zimi od njega neznosno mrzle v leti pa, kda se je isti segreo, pa nesmemo vroče. V severnom koti Sta dve posebnivi celici. V ednoj vidiš posebne sekače, s šterimi so na mali Pritisk z rokov v nagnjeni odsekali glavo osodjenomi, v drügoj pa je Priprava za vesih. V tej temnici so bili zapreti samo na smrt osodjeni velki politični ali drügi küdodelcí. Drügi osojena so meli vozo, prek od palače dožov, tak da je med obema vozki kanali. Obe vozi pa veže most, šteroga zovejo »Most zdihavajoči«. Po tom mosti so z zdihavanjom šli prek na smrt osodjeni, Odked je ne bilo več nikdar povrnenja. Most je z ednim zidom pre-delani na dva hodnika; po ednom so gonili politične, po drügom pa drüge hüdodelce. Na stenaj temnic so napisi, štere so pisali na smrt odločen!. Rad sam bio, kda smo se ločili od tej prostorov, ki kažejo na grozo- 3. april 1927. NOVINE 3. voga v petoj izdaji, se zna, da pali iz Šibja, ar se nikaj ne vidi, nikaj ne čüje, ka bi pripravlali kaj poštenoga za eden dober plot. Kda Šolska upravitelja pali da napraviti novi plot, tanači-oio, da ga dajo fotografirati i ga prikeli v šolsko kroniko, plotovje naše nove šole so njoj gvišno v čast, ar takši nema niedna šola v Slovenskoj Krajini. Tjedenske novine. — Pozablení. Vnogo bojni vjetnikov je postalo'ešče na Rusoskom, ki zavolo razločni neprilik nemrejo domo. Te dneve je dobo eden oča s Čepo-vana na. Primorskom, pismo od svojega sina, šteri se je že 12 let ne oglaso. Domačijo se pisma razveselili, posebno pa zato, ar prosi', naj njemi spravijo vse potrebno, da se lehko povrne v domovino. — Sneg v marci. Kda je zadnjokrat pri nas začeo iti preci zaželeni dežč, je na Pohorji ali kak pri nas pravij na Mariborskoj gori spadno Sneg, šteroga smo tüdi z naši krajov vidili. —- Globóko je skočo. V Ljubljani je eden vojak skočo z 2. nadstropje (štoka) dol. Ar je bio odspodi trdi kamen, si je potro obe roki. Ka ga je do toga spravilo, se ne ve, najbrž se ga je melo naluckao. — Redka starost. Blüzi Maribora v ednoj vesi je mrla nedsvno edna starice, štera je mela 9j. leto svojega živlenja. Takše starosti so dnesdén redke. — Divja dekle. Naše lüdstvo ma dosta pripovisti od divji dekeo. Divja dekla je prej riba, štere ma dekiinsko glavo. Se zna, da je te divje dekle stvorila, samo živa domišlija pripovedavali babic. Na Rusoskom pa se je nedavno v istini naredilo dete, štero je melo spodnji život v ribjo formo zraš-čeni. Mali je Zdrava i 19 let stara. Dete je živelo tri dni, med tenTčasom so je opazovali zdravniki. —- Velko romanja "nameravajo pripraviti Hrvatje i to na grob Cirila i v Assisi k sv. Franciški. Romarje od idejo 19. maja i ostanejo z doma približno 15 dni. Či bi što Šteo iti naj se glasi na Odbor za romanje, Zagreb, Kaptol 19, Koštalo bo okoli 1500 din. t- Ešče oroslanom je š}a"itoraj-ža v rep, V Rlberfeldi na Nemškomjje vitosti nekdašnji mogočnjakov. Odzgora telko sijaja i razsipnosti, tű pa zdihavanje dostakrat nedužni i za pravico se bojüvajoči! Nato smo prišli na trg (plac) sv. Marka. Tü je pisano živlenje. V oči ti spadne najprle visiki tören, šteri je nekelko oddaljeni od cerkvi. Pred nekaj leti se je zrüšo, pa so v ednakoj formi novoga postavili. Na strani proti morji stojita dva pila, eden predstavla oroslana sv. Marka, na drügom pa je sv. Teodor, patron Benetk. Slednji je nekelko višiši kak beltinski, ovači pa ravno takši. Tü vidiš tüdi vsake narodnosti lüdi. Čarne Zamorce poIeg žuti Mon-goiov, angleške nobleso poleg pisane narodne noše naši Dalmatincov. Naj. bole pisanoga pa napravijo Markov trg golobje. Nesmemo ji je. Gostje, tühinci je krmijo. Celi velki štuntje so kde lehko dobiš za par centezimov malo kukarice, da z njov privabiŠ k sebi cele drumble golobov. v cirkusi vujšla edaa čapla. Zgrabiti se je ne dala, pač pa zlezila v edno drügo kluujo, kde so bili oroslanje. Kak se je pokazala pri svoji nesmileni sosidaj, so se je tej zosagali i se stisnoli v kot. To pa ovo. — Nelübl gostje. Žabjega rege-tenja se veselijo Vnogi liibitelje sprotoletja, ar to telko pomeni, da nede več mrzlo. Ženske se regetanja bojijo, da njim' ne bi zaregetale lena. Či najmre žabe prle regečejo, kak ten iz zemle prilüka, te je jako redki. V varaši Calais (Kale) na Francoskom je letos telko žab, da od njihovoga regetanja niti spati nemrejo. Oblasti so morale zapovedati kmetom, naj je kolejo. — Stari doktor. Včasi se najdejo ljüdje z jako močnov volov, ki se niti najvekšega trüda ne zbojijo. Tak je nedavno na sorbonskoj univerzi napravo doktorat 86 let stari Starec, g. Andrien, nekdašnji policajski predstojnik. — Na Angleškom pa je edna igrala z imenom Eleonora Tylden, štera je že 104 leta stara i ešče dobro i živo igra na klavir. — Prebiválci Rusije. Po zadnjem ljüdskom štetji ma Rusija 143 miljone stanovnikov. — Nobel. Na Francoskom je z ed' noga törma Šla nekša Amerikanka. Stube so bile že jako zrablene i se je na ednoj poškalila i bi se skoro smrtno ponesrečila. Kda je prišla dol je pitala, kelko bi koštalo, popravlanje stub. 10 jezero frankov, je bio odpovor. Gospa je itaki dala plivanoši povedano šumo za Popravek stub. — Bogata Amerika! V New-Yorki je edna cesta, na šteroj stanüje nikaj menje kak 4 jezero miljonarov, šteri samo na kinče v ednom leti vödájo, po našem računamo 320 miljonov dinarov, za Popravek pohištva pa do 240 miljonov. To so pa resan Siromaček! — malo več majo kak urednik Novin. — To bi bila cvrtina. Na otoki (sigeti) Madagaskar so živeli do nekak sredine 18 stoletjaj ftiči, ki so bili do 6 metrov visiki i so nesli j|belice, štere so vagale do 8 kilogr. Takše jajce je bilo dugo 80 em. i do 19 šörko. Či bi potrli takše jajce, i ocvr- Posebna znamenitost je ešče tüdi tören z vörov poleg cerkvi sv. Marka. Polek dnevnoga časa kaže tüdi mesečni čas i znamenja stvari, v štere stople sunce v razločni letni časaj. Kda pride čas za biti, se zgeneta dve podobi z pronza na dva kraja ednoga zvona i začneta nesmileno biti po zvoni vöre. Na svetek Trej kralov pridejo z nje podobe i se naklanjajo pred podobov Marije, štera je polek. Moj vüček so pripovedavali od majstre, ki jo je napravo ešče sledečo dogodbico: Vöra je nekda bila dosta bole popoloa. Majstre, da nebi mogeo ešče zn šteri drügi varaš kaj takšega ali pa ešče bogšega napraviti, so dali oslepiti. To ga je strahovito razžalili Proso je v žalosti naj ga ešče ednok püstijo k svojemi umotvjri, da ešče ednok prime za to, ka je s telkim trüdom napravo. Dobo je dovoljeno.^ Segno je v njo i nekaj v njoj pretrgno i od tistimao ne kaže vsej umetnosti, štere je od začetka kazala. (Dale pride.) Ji, bi se cela ciganska drüžina najeto. — Nova znajdba. Dosta so si vučenjake trli glavi, da bi Znajšli takši mašin, šteri bi sam od sebe šo, to je, šteroga bi trbelo ednok zagnati pa bi se vsikdar gibao. Se zna, da je kaj takšega nemogoče. Te dneve pa je eden Švicarski vörar znajšeo vöro, štero ne trbe navirati. Venda pa zato fa vöra nejde sama ob sebi, nego so v njoj cevi napunjene z glicerinom, šteri se v vlažnom zraki jako raztégne v sühom pa skrči, to gibanje je napelano fak, ka vöro goni. —■ Najvekši hüdodelec-voditeo tovarne "(fabrike). V »Slovenci« smo čteli te dneve, da v varaši Haskov na Rusoskom vodi edno tovarno nekši Sajenko, ki je prava zverína v človečoj podobi. Za časa revolucije je na svojo roko spostrelao več kak 2 jezero ljüdi iz razločni »bogši drüžin«. Kda je prej ednok šo večer spat, je pravo: »Zdaj bom lehko spao, ar sam ji dnes strelo 63.“ Pomagao njemi je njegov 13 letni sin, ki je tüdi staono noso revolvo v roki. Prekusnice. Dober recept. Mož, šteri je dobo špansko gripo, se je tožo ženi: ,,Lüba žena vsigdar hüjše se počütim. Prle sam süno kok jünec, popevao kak Slaviček, spao pa kak tor. Ka na} včinim ?“ Žena : »Dragi Adam, Pitaj živinozdravnika." Salamonova razsodbo. V vesi R. se nemrejo veščarje zedinití, gde bi kapelo zidali; edni jo ščejo meti ne-ednom konci vesi, drügi pa na drügom konci. Zdaj so se pa tak zediniii, ka jo napravijo na kola i do jo vsaki tjeden se pa ta vozili. Što zdrži? V bojni so prišli v-küper Bosanac, Rumun i Poljski Židov. Vadlali so se med sebav, šteri duže zdrži s torom v ednoj hiži. Prvi je šo v hižo Bosanac, pa je komaj pet minut zdržao. Nato se je podao Rumun, šteri se je deset minut pajdašo s torom. Zadnji je bio Židov. Te se je nhajo Ihüka, prle kak je šo notri. Pet minut je bio mer, nato pa je morao ter vujti skoz nad okno, ovači bi morao poginofi od smrdüje. Vsikdar kredi. Eden barat je predgao kda je ravno divjala strašna nevihta. Naednok je treščilo v cerkev-ni tören. Vsi lüdje so se zosagali, najbole pa barat. V strahi je celo pozabo, kde njemi je pri treski reč zabegnola. Kda so k sebi prišli, je eden čas mislo kde je prle henjao, pa je ne šlo i ne. Nazadnje pravi lüdem: "Ja ljüdje, tak je, kda Bog guči po bliski, te moramo lüdje na zemli tiho biti." Pa je šo dol s predganice. Pitanje sobočke stanovanjske zadruge. za Zidanje, štero bi lehko na dugše rate plačüvali. Ljubljanska zadruga »Stan in Dom« njim je zagvišala potrebno šumo pod pogojom, da prevzeme občina Murska Sobota garancijo za redno odplačüvanje rat. Prošnjo, da gerentski Sosvet občine M. Sobota prevzeme to garancijo, je isti odklono, Zednim pa je prosilcom na-svetovao, naj ustanovijo lastno Zadrugo za Zidanje, šteroj pa bo občina pod gvišnimi pogoji garanterala posojilo za Zidanje. Nanašajoč se na fo oblübo so ustanovili zidajoči interesenti Zadrugo »Naš Dom« s sedežom v M. Soboti, k šteroj je dozdáj pristopilo 25 članov. Zadruga je že registrirana. Eden delež košta jezero din i garantira vsaki član z nadaljov štirikratnov šumov, tak da zdaj znaša garancija zadruge 125 jezero din. Priglasilo pa se je dozdáj za zidanjsko posojilo 14 prosilcov, ki potrebüjejo vsi vküper do 1 miljonov din. To šumo njim je obečala Mestna Hranilnica ljubljanska proti plačili letni 8% intereša i 4% letnoga od-plačüvanja pa da se sme tabulerati na zemlišče posamični prosilcov i nosi porošfvo zadruga naš »Naš dom« pa občina Sobota. Načelstvo zadruge .Naš dom" je od prošnje za sprijem toga poroš-Íva sklepalo i sklenolo, da prevzeme porošfvo pod določenimi pogoji, Šteri naj njoj omogočijo očivesen vpogled, kak sa odplačüje i da se jo zagvüša pred vsakov zgübov. V tom pogledi je posebno Važna določba, da mora vsaki dužnik plačüvati svoj dug pri zadrugi, štera de te Šume pošiljala Mestnoj hranilnici ljubljanskoj. Važoa pa je tüdi določba, da ma zadruga nasproti onomi dužnik, ki bi zaostao s plačilom samo edne mesečne rate, pravico odvzetje njegove hiže, štero slobodno da z arende ali pa tüdi oda, da pokrije dug, za šteroga nosi poroštvo. S tov določbov je naravnoč izklüčena včaka zgüba zadruge pri njenom poroštvi. Ravno takšnjo prošnjo za prevzetje poroštva je bila vložena na gerentski Sosvet občine M. Sobota, od štere de sklepao na svojoj prihodnjoj seji. Usoda krepko začete i stvarno zamišleno zadruge je odvisna od toga sklepa občinskoga sosveta. On odloči s svojim sklepom ne samo od usode goripovedani 14 prosilcov, ki nameravajo s pomočjov prošenoga posojila zidati že letos lastne ednodrüžinske hiže i tak konči nekaj omiliti velko stanovanjsko krizo, nego tüdi od bodočega razvoja M. Sobote sploj. Varaš, šteri nema niti najpotreb-nejši stanovanj i šteri zavrača vsako pomoč tistim, ki si ščejo zidati svoje jastne dome, nemre čakati na lastni razvoj s tem, da bi se v njega dota-kali prebivalci od indri. Či občinski Sosvet odbije to prošnjo, napravi sam sebi najvekšo škodo. To naj premislo naši varaški očevje i naj si vzemejo za zgled Ljubljano, Maribor, Kranj i drüge varaše v Sloveniji, kde so občinski odbori prevzeli poroštvo za dosta vekše šume, kak je goripo-vedana i šteri so s svoji lastni stroš kov postavili velke stanovanjske hiše i so ne poslüšali tiste zasleplence, šteri iz same nevoščenosti i drügi nelepi zrokov hujštijo proti naprošenomi poroštvi. Varstvo stanovanjskoga zakona, šteri ešče za zdaj vala, vgasne s 1 nov. t. l. i bodo od toga dneva naprej lastniki hiš slobodno razpolagali s svojimi stanovanji. Že zdaj so vnogo šteri odpovedali stanovanje svojim arendašom i je s tem spravili v neprijeten položaj, ar je nemogoče dobiti drügo, čiravno ešče tak nevolno stanovanje. Prizadeti arendašje so bili teda prisiljeni odločiti se za Zidanje lastni hiš. Iskali so teda najprle fal posojilo NAZNANJAM cenjenomi občinstvi, da vsake vrste ponošeni obleč küpüjem i tržim. Cenjenomi občinstvi se priporoča SIMONKA JOŽEF, D. Lendava Štev. 96. A NOVINE 3. april 1927. Plača poljskim delavcom z palerom Franjo Keréc-om iz Prosečkevasi, št. 16. p. Mačkovhi, na marofi Kneževo držav noga imanja ,,Belje za Vsefele nap-samsko delo i za obdelale približno do 1400 plügov žetve i do 600 plügov cukorne repe v akordi kak sledi: Moški delavci dobijo vsaki den gda bodo v napsámi delali Din. 14 za mesec juli i avgust, Din. 12 za vse ove mesece. Ženske delavke dobijo za vsak den gda bodo v napsami delale Din. 12 za mesec juli i avgust, Din. 10 za vse ove mesece. Repno delo od plüga: za rečenje na 14”colov Din 200, na 18colovl60, na 20 colov 140; za okapanje na 14 cotov Din 100, na 18 colov 75, na 20 cotov 75; za branje na 14 colov Din. 250, na 18 colov 200, na cotov. Za obdelavanje kukorce od plüga: za okapanje£40 Din., za rezanje jkukršča z motikov i vküp spraviti 50 Din., za za poberanje kukarca od košare (60 lit.) zá zuban 1 Din'.,' za poberanje kukarco od košare (69 lit.) za činkvantin 150 Din.|Žetva, silje se dobi kakše se dela- od plüga: za poležene kg. 60, za gor stoječejjkg. 50, za mašinom gor zvezati ji vküp spraviti kg. 25, za mlatitev, silje sejdobi kakše se mlati v. %> kg. 2x/s. Dober Strošek i povoli, poleg pa vsak delavec na mesec Ve kg. Žeife. Foringa za delavce ta i nazaj plačana, a za silje pá pol cene do delavskoga alomaša. Vsak moški lejko zaslüži prek 8, a ženske pa prek 5 metrov silja ^amo v žetvi i zvüntoga v celom leti do 2500 din. penez. Pri pogajanji naj vsakši delavec prek dá svojo knjigo i pove svoje prebivališče, vés, gde stanüje i hišno numero, to pa za volo toga, ka, gda de trbelo glas dati za odhod, naj še to ležej zgodi. Žele se, da bodo delavci pridni prí deli ar njim je to samim na hasek i poleg naj bodo dobri, mirni i naj si slüž ne zapravlajo nego šparajo ar je dnes eden dinar več vreden kak pa 10 dinarov pred štirami letami ! Prosečkaves, dne 24. marca 1927. FRANJO KEREC. GOSPODARSTVO. PR. VOJSK. Kmet Modrijan. Ze iz zadnjega razgovora med kmeti smo' opazili, da je kmet Modrijan od šteroga so kmetje v Bogini telko gučali, meo preci velko verstvo i da si je to Spravo ravno nájveč z razumim gospodarstvom. Poglednimo si toga možakara malo od bliže. Na konci vesi Bogme je njegova hiža. Malo vkrej od ceste stoji na sredi ednoga ograda. Pred njov je ograček, šteri kaže velko skrblivost njegove žene i slüžečka dekle. Na dvorišči stojijo štale, nekelko vkrej pa gnojišče, potaracano s cementom, okoli rente i nasajèno gostanjovje. Vse dvorišče pa kaže zgléden red, vsaki falaček je na svojem mesti. Pred hižov proti cesti je zmožna lipa, pod šterov so se že stoletja zbirala Modrijanova pokolenja. Pod njov je bilo pripravleno vse potrebno, da si ja mogla v topli letni dnevaj njegova drüžina mirno odpočinoti, se razveselili i tak pripraviti za nove trüde med tjednom. Bila je ravno nedelo. Vsa Modrijanova drüžina je bila pod lipov. Žena je ravno mela pred sebov beli prt, šteroga sta našiva/ali z deklov, da bo kaj na sto prestrete, či kda pride spovid na dom. Modrijan je nekaj študirao s knig. Pa zdaj je šlo malo žmetno ; okoli njega so se prekupicavali trije njegovi kratkohlačniki, šteri so ga tű pa tam motili pri čtenje}. Tüdi je sam rad odložo včasi knigo i se malo polodo svojov decov, ar je med tjednom bio preveč zaposlen. Vse to domače živlenje se je za nekaj časa stavilo, ar so prišli k Modrijaoovim drügi veščarje. Nekelko naopačno i neradi so povedali Modrijani, da so prišli za to k njemi, da bi njim včasi kaj povedao iz toga, ka najde v knigaj od polodelstvo i ka se je navčo okoli po sveti, ar so sprevidili, ka je zato ne dobro pred vsakim napredkom zapreti oči. Modrijan je bio veseli, da se je cela zadeva tak na dobro obrnola i je z veseljom obečao, da kelko je v njegovi močej, njim bo šo na roko. Le edno je pravo: „ Niti drevo se netnre posekati z ednim sečajo, tak mi tüdi svojega nakanenja nemremo spelati v par dnevaj, zato de potrebno, da se večkrat k meni potrüdite." Vsi so bili pripravleni, da se vsako nedelo, či kaj posebnoga vmes ne pride, zberejo na njegovom dvorišči pod starov košnatov lipov na mali razgovor od gospodarstva. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 225 Din, ovsa 165 Din. kukarica 200 Din, ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din., Živina : Govenska v Ljubljani kg. 8—10 Din., teoci 10*— Din., svinje 15—16 Din. Krma: Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 74 par, Schiling 8 D. 10 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 23 p., Švicarski frank 10 D. 94 Taljanska lira 2*52 D. Mali oglasi. Minoritski samostan v Ptuju sprejme takoj v službo tri mladeniče: oskrbnika, hlapca-voznika in pastirja. Oskrbnik naj ima kmetijsko šolo ali pa izpričevalo, da razume vsa opravila na polju, v vinograda, v kleti in živini in da je bil že dalje časa prí večjem posestniku za oskrbnika. Hlapca naj'razumela krmiti konje in živino, voziti in orati. Samostan sprejme tudi eno perico staro nad 40 iet. — Za svoje delo dobe stanovanje, hrano, pranje perila za čas bolezni zdravniške pomoč in mesečno plačo po dogovoru. Reflektanti naj svoje ponüdbe po priporočila domačega župnijskega urada stavijo pismeno na MINORITSKI SAMOSTAN v Ptuju. Prodam gostilno v Gor. Radgoni, Sp. Gris, poleg sodišča, davčnogo urada, obmejnoga komisarijata, lin. kontrole, itd., na eden štok, Í1 sob, 2 kühnji, kleti, ledenica, magazini, štale, ograd, betonirano dvorišče, električna razsvetljava. Deseti penez bo polovični. Pojasnila davle HINKO POŽUN, notar v Gornji Radgoni. ZAHVALA. V trenutkih najtežje bolesti, ki nas je zadela Vsled nenadne izgübo našega Ijubljenega soproga in očeta nam je došlo v tolažbo in utehö toliko dokazov resnič-nega sočutja, da nam ni mogoče za vsako tolažilo posebej izreči zahvalnih besed. Zato se najprisrčneje tem potom zahvaljujemo vsem, ki so nam z dokazi odkritega sočutja ter s darovanjem krasnih vencev in cvetja, kakor s svojo veliko udeležbo na zadnji poti ne-pozabnega pokojnika skušali olajšati naš bol. M. Sobota, dne 30. marca 1927. vdova Franca Peterka in sinove. Na prodaj je ena še nova 4 let stara mlatilnica na parni pogon s štirimi kojskimi močmi, 1000 mm. širine, tovarne: Hofher Shrantz Claytvn Sutleworth. Poizve se lahko pri lastniku IVANU TKALEC, Lipa. Cena primerna,; blago še dobro ohranjeno. Čas za prodajo samo še do 1. maja 1927 K odaji je lepo imanje v Bučečovci, Štero obstoji s 5 oralov pola, travnikov, hiše i škednjá. Prednjen hram je pokriti s črepom. Poizve se pri FRANC LOVENJAKI, Bučečovci, p. Križevci Št. 16. Naročnina ino oglasi se sprejemalo za ..Novine*1 pri ti HAHN trgovina s papirjev s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Pomaranče in 1 i m o n e ter Vsakovrstno vsak dan svežo zelenjavo dobavlja po najnižjih dnevnih cenah edino le tvrdka CELESTINA GLAVNIK Ljubljana, Pogačarjev trg. 1. Telefon: in erurban 2493. Brzojavko: Glav-nik, Ljubljana. PRODAJA konhupzneoa blaga. Dne 11, aprila 1927, ob 10 uri se vrši v Dobrovniku pri Dolnji feendavi Sodna Prodaja specerijskega blaga, železnine, steklenine ter tr-trgovskega inveotarja konkurzi mase Pavla Seredija iz Dobrovnika, kakor tudi Pohištvo prezadolženca. Blago se lehko ogleda isti dan od 8 do 10 h. Po izvršeni prodaji se bode vršila draž-ba (licitacija) prezadolzenca lastnih 102 deležev ,,Krščan-skega konsumnega društva za Dobrovnik in okolico". Pojasnila daje Dr. JANKO LESKOVEC, odvetnik v D. Lendavi kot upravitelj kon-kurzne mase. Naznanje onim, šteri Ščejo teleg-rafske štange voziti iz šume grofa Szaparija iz Vučegomile v Bogojino na plac, da se plača od kuluka 30 din. Zaslüžiti more vsaka foriga na den od 200 do 300 din. Šteri so daleč, lehko ido na celi tjeden, ker štale majo na razpolago v Bogojini do 35 par konjov-Plača se v Bogojini vsaki pondelek. Zglasiti se moreš Bogojini pri FARKAŠ JOŽEFI. Pri UPRAVI VELE- POSESTVA v RAKIČANI se nahajajoči pol-nokrvni žrebci iz Lipčan-ske žrebarne se dajo za letošnje leto interesentom na razpolago. Prijave pri upravi v Rakičani vsaki den. PRODAM mojo moderno zozidano, z vodovodom, Iepo kopalnico in acetilensko lučjo opremljeno hišo in posestvo, kakor tudi kompletno Pohištvo za obedovalnico. HORVATH KAROLY notaruš vp. V ROGAŠOVC1H (Sv. Jurju) Prekmurje. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ