>rea delJ avs i naju iročnina za celo leto 2 K. zna številka velja 6 vin. na se tudi na a plačuje in se poslati vnaprej. oznanil je za eno 64 K, »/» strani K, 'I, strani 16 K, Katrani 8 K, >/i« strani »K, % strani 2 K, '/«» strani 1 K. Privečkratnem oznanilu jeeena posebno znižana. C= Za oznanila (inserate) uredništvo in upravni- štvo ni odgovorno. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo na dalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. Štev. 16. 537| 00 ar- edfti 1 iznil kr V Ptuju v nedeljo dne 5. augusta 1906. YII. letnik Babilonski stolp. ..In Gospod jim je zmeša! jezik, da niso eden druzega več razumeli..." Ko so svetopisemski Židje v svoji oholosti zidati stolp do nebes večnega Jehove, ko svoji nadutosti mislili, da so višji in moč- nego stvarnik sam, — jim je Bog jezik išal in niso se več razumeli.. . Tadi slovenski so zidali leta za leti na svojem babi- iem stolpu, ali danes se podira njih zgradba, j Be ruši njih nadvlada, danes se sami ne nejo več . .. [Kako navdušeno so zagovarjali prvaško |inost". Imenovali so se sicer na tihem „li-(aloe",„klerikalce", .radikalce", — ali .edini" jsi bili v zatiranju nezavednega ljudstva, trpe-i v nevidnih verigah sužnosti ter duševne in rake odvisnosti. In zidali fo na babi-_ stolpa naprej... Ustvarjali so posojil-aeti v dohiiWk, ljudstva v ikorio. I res-«li so konzumne in produktivne zadruge, t sebi v dobiček, ljudstvu v škodo. Ustanov-i so čitalnice ter „izobraževalna' društva, ali jim je: izobrazba za nas prvaške le.ljndskim Čebelam pa neumnost, neizobrazbo. bo svoja mladeniška in deviška „ Marijina |Hra°, ali devištvo ni bilo nikjer v taki ne-isosti kot v teh društvih ... In zidali so nana babilonskem stolpu. Na tisoče slabih tjig so zmetali med ljudstvo, kakor so: „Po-jnje o satanu", „Grofica beračica", njih časo-je vedoma in hote širilo neumnost in r-poneumnovalni listi so „Novi slovenski >• 3— ek. nskem' na j bomo toph ceni ft fako naj pokončujemo škodljivce sadnih dreves ? Zadnji čas je sadjereja jako dobro napredovala med i slovenskim ljudstvom in kmelje so spravili v žep ialeii groš za svoje sadje. Vendar je še, žalibog, j kmetov, ki se za to važno panogo gospodarstva kastno škodo še premalo brigajo, zlasti, če jim i par let zaporedoma ne obrodč. Kriv pa si je l v časi sam, ker ne uničuje škodljivcev sadjarstva. | vam želimo v naslednjih vrsticah liste škodljivce Ji, preskrbeli smo za to tudi slike ter vam bomo »vali, katerih pripomočkov naj se oprimete, da ohra- ^svoja sadna drevesa zdrava ter jih osnažite vsako- skodljivega mrčesa. Ob enem opozarjamo tudi i inzerat tvrdke Hirsch v Celovcu v današnji številki, ^izdeluje izvrstne pasti, v katere se lovi škodljiv mrčes i naših sadnih drevesih. Jabolčni tončič (die Obstmade. Carpocapsa po- Štajerc" (ton te cunje bi opravičil ime .Novi svinjski Štajerc"), „Gospodar", „Naš Dom" itd. — Tako so pripravili ljudstvo srečno na stališče, da čita komaj pratiko in da mu Je domovina obdana s kitajskim zidom. In prvaki so zidali babilonski stolp naprej... Zdaj pa se podira njih zgradba, kajti eden drnzega ne razumejo več. V Ljubljani so razbili klerikalci shode liberalnega Tavčarja baje zaradi „volilne pravice". Tavčar in njegovi pristaši vpijejo, da so kranjski klerikalci .Efijalti, ki so prodali štajerske in koroške Slovence". Kutarski prijatelji klerikalca dr. Šušteršiča pa zopet vpijejo, da so kranjski liberalci .ničle, ki so brez pomena in veljave". In ta koncert traja že mesec za meseci, tako da človeka ušesa bole. Ali še naprej! Klerikalci sami med seboj se ne razumejo več. Koroški prvaški klerikalci 7, dr. H rejcom na čeln /brali so se na shodu v Celovcu in so sklenili hudo nos a upnico kranjskim klerikalcem ter izjavili, da se ne udeleže katoliškega shoda v Ljubljani. Doživeli smo torej slučaj, da izkljuje vrana vrani oko. Klerikalec ubija klerikalca in kmalu bodo frančiškani kmetske župnike klofutali, Brejc prime škofa Jegliča za vrat, Korošec zlasa Lam-peta, kute bodo letele po zraku in — prvaški babilonski stolp se podere, da se potrese zemlja. Na štajerskem je ta zmešnjava posebno značilna. Komaj se je prikazal novopeČeni poslanec Korošec na Dunaju, že je pričel zahrbtno ruvati proti hofratu Ploju. Tiho a brezobzirno mu koplje grob, kajti to politično dete Korošec, ki Sadje, jabolka in hruške, je večkrat črvivo, to prihaja od črva drobnega, sivorujavega metulja, ki le po noči in zvečer leta. Zvečer, če s palico vdariš po drevesni veji, zleti, a kmalu zopet izgine v drevesnem vrhu. Poletuje koncem maja do konca junija in polaga svoja jajčica na mlade plodove. Najrajši to stori tam, kjer se plod dotika kakega lista ali kakega drugega plodu. Solnčna toplota izleže iz jajčic drobne gosenčice. Tiste se potem zavrtajo v mlado sadje in se žroč bližajo peš-kišču (Kerngehause), kjer pokončajo seme. V vsakem pokvarjenem sadju je po navadi en tak rudečkasti črvi-ček. Kadar črv požre peškišče, sadje odpade, je — črvivo. Ali zdaj tudi črv ne potrebuje več svojega do-sedajnega stanovanja, izleže iz sadja, spleze na deble in se skrije v mah ali v razpokline in drevesne špranje pod skorjo. Tam prezimi in v majniku prihodnje leto se zabubi. Štiri tedne pozneje se prikaže metulj, ki se takoj napoti v vrh, kjer se spari in odloži jajčica. Škoda, ki jo napravlja ta škodljivce sadjarstva, je znatna, saj črvivega sadja nihče rad ne kupuje in ne je, ta mrčes pa včasi vse sadje okuži in zato je treba ta mrčes z vsemi možnimi sredstvi zatirati. Metulj je droben, tega ni mogoče loviti, ali črvičke, ki se nahajajo v spomladi v cvetni časi (Kelchhillle), lahko uničimo s strupeno tekočino. Napravimo zmes iz arzenika in bakrenove vode, v katero pomešamo nekaj apna in s tem drevesa poprašimo. Dalje 'moramo vsak dan pobirati prerano odpadlo sadje in ga pokrmiti -svinjam. Skorjo z drevja je treba ostrgati, kajti gosenice si na-pravljajo med in pod skorjo gnezda, kjer potem prezi-mujejo. Drevesa moramo osnažiti ter namazati z apneno vodo, ki debla pomladi in uniči škodljivo zalego. Po drugih naprednih krajih, zlasti na Nemškem, uporabljajo za uničevanje tega škodljivca takozvane goseničje pasli, ki so takole narejene: Od maja do septembra se ovijejo jablane in hruške približno en meter nad zemljo z rahlimi, navadnimi povresli iz slame ali ravno tako nosi še lnpino jajca na htbtn, hoče biti nezmotljiv kot rimski papež in samovladar kot ruski car-batjuška. Prvaško časopisje pa daje sliko te zmešnjave. .Slovenec" v Ljubljani ima le psovke in zabavljanje za vse druge. .Slovenski Narod" nima druzega gradiva kakor očitanje, da so klerikalci izdajice. »Mir* v Celovcu javka in joka: .Pokopani smo in klerikalci so tega krivi". .Gospodar" trobi Koroščevo pesem. .Domovina" pa je celo odslovila svojega urednika Špindlerja; lastnik .Domovine", znani Hribar, ki si dela s časopisjem in s tovarno za nogavice denarje, ki izrablja v svoji tovarni nedoletne, komaj šoli odrasle otroke, — ta Hribar razame, da se napravi s klerikalci boljši kšeft kakor z naprednim mišljenjem. Vse, vse se toraj podira . . . A zakaj se gre? Tega mi sami ne vemo in gospodje, ki se prepirajo, še manj. Leta za leti so delali jrrehe in kopičili kletve na-se in zdaj se maščujejo ti grehi. Prvaki so ustvarili .politiko", tako nizko in ničvredno, kakor je nima noben drugi narod, — .politiko" blata, laži, goljufije, osebnega egoizma. In zdaj so prišli v predpustno, karnevalsko .politiko", — kot našemljene maske plešejo okoli .naroda" in mu obljubujejo nebesa, — in .narod" jih čuje, gleda začudeno te komedije ali pa dremlje naprej... Prišla pa bode ura, ko vstane narod in prežene z mokro cunjo te nadležne, žegnane in nežegnane „babilonce" .. . Podiraj se torej, prvaški stolp ošabnosti in nadutosti, — tvoj padec odpre novemu življenju novo smer in pot. debelimi kilami iz mehkega sena, ki se pritrdijo z navadnim motvozom (špago) na debla. Črez nje se pri-čvrstijo in sicer tudi z motvozom kakih 15 cm. široke krpe debelega papirja, ki delajo nekako streho nad napravo. Na Nemškem, na Koroškem in '/■%. - Štajerskem pa uporabljajo posebnih umetnih pasti. Najboljša taka past jetakozvana Hirsehbergova goseničja past >Einfachc. Komur ni treba gledati na denar, si jo lahko vsaj za poskušnjo preskrbi pri tvrdki Hirsch v Celovcu, kakor se razvidi iz inzerata v naši današnji številki. Kadar gosenice padejo s črvivim sadjem na tla, jo takoj popihajo na drevo nazaj, da tam prezimujejo, ali vse se v pasti vlove. Začetkom februvarja se past odvzame in zažge. — Jabolčni cvetoder (Der Apfelstecher — Authonomus pomorum) je drug jako nevaren škodljivec' sadjarstva. To je breznoga ličinka drobnega, 3—5 mm dolgega, kostanjevo-rja-vega rilčkarja. Telesce je pokrito s fino rjavo dlačico. Rilček je dolg in tanek. Spomladi, ko začnejo popi našega jabelčnega drevja brsteti, zapusti cvetoder svoje skrivališče. Oplojen hrošč položi v mlad pop jajčice, ki se iz njega v 8 dneh napravi ličinka, rdečkasto prežan črv. Cvetni popi postanejo sprva rumeni, pozneje zarujave, se nagrbančijo in'naposled posuše. Ljudstvo imenuje to prikazen „smod" (Brenner, Seng, Honigtau der Apfelblute), črv je to naredil. V 14 dneh potem se v posušenem cvetnem popu napravi iz ličinke buba (die Larve wird zu Puppe) in v 5 tednih, preden cvet odpade, izleže iz bube hrošč. Tisti čez leto životari na drevesu, na zimo pa si poišče skrivališče pod drevesno skorjo, v mahu in med skorje- Politični pregled. Volilna preosnova. Odsek za volilno preo-enovo v zraislu ednakosti in splošnosti je izvršil svoje delo. Njegov predlog pride sicer še v zbornici na razpravo, ali gotovo je, da bode sprejet. Nova zbornica bode imela za 91 poslancev več kot sedanja; ti novi poslanci bodo državo letno okroglo 500.000 K koštali. Ravno ceni niso avstrijski „ljud8ki zastopniki". Po narodnosti se bodo razdelili poslanci nove zbornice tako-le: Nemci Čehi Poljaki Rusini Slovenci Hrvati Italijani Rumuni MST 233 108 81 33 24 13 19 5 doBedaj 203 87 72 10 20 13 15 5 kor,d.i. 30 21 8 23 4 — 4 — Volilni odsek je imel težavno delo. Najprvo so se Nemci uprli; zahtevali so posebnega poslanca za kranjske Nemce. Potem so Italijani pričeli z obstrukcijo. Najhujši boj se je vnel za Češko. Ali končno so se duhovi pomirili in načrt je bil sprejet. Najhujšo požrešnost za mandate so kazali prvaški poslanci. Vkljub temu, da dobe 4 nove poslance, kriče vendar še danes po časopisju in lažejo, da je ljudstvo razburjeno. Mi vemo, da bode po novem volilnem redu še več slovensko-prvaških duhovnikov v zbornici, — in zato se gre gg. Sušteršič, Ploj, Korošec itd. To je vse! Nova pot do jadranskega morja. Dne 19. julija so otvorili promet na novi bohinjski železnici (Jesenice-Gorica-Trst). V gospodarskem ozira je nova proga kar največjega pomena. Zbornica je sklenila zgradbo 6. junija 1901. zgradba pa je trajala 3 leta ter je 154 km dolga; stroški znašajo okroglo 280 milijonov kron. Proga dotika 32 postaj, ima 726 mostov in 47 tunelov. Krasne so pokrajine, skozi katere hiti nova železnica. Kako beraško so gledale pred par leti Jesenice iz gorenjskega gričevja, par lesenih koč in kovinska fabrika; danes pa so Jesenice srce peterih prog. čez Savico se pelješ po novi progi na Dobravsko ravnino; snežene kamniške planine in strmi vrhovi Karavank te pozdravljajo na obzorju. Skozi 1178 m dolg tunel prihaja vlak kmalu na blejski kolodvor. Mirno leži blejsko jezero pred tvojimi očmi, cerkvica in gradovi se blišče v soincu in vsa čaroba Gorenjske te obdaja. Skozi par malih tunelov prideš potem v dolino bohinjske Save in kmalu tudi do postaje Bohinjska Bistrica. Oče Triglav, poglavar julskih planin, zre navzdol z belo svojo glavo. Vlak odhaja in dnevna svetloba izgine: v bohinjskem tunelu smo. 6.339 m je ta tunel dolg in 19 milijonov kron so znašali njegovi troški. Potem zavije proga v idrijsko dolino; povsod sami tuneli (m. nj. Vukovski 928 m), mostovi in galerije do postaje Sv. Lucija-Tolmin. Skozi Lncijski tnnel prideš v Sočino dolino; v krasni zeleni barri šumi Soča. Vinogradi, trate, gričevje in končno čedno, lepo mesto Gorica. Za Gorico pridrdra »lak ua Solkanski most; to je največji obokani most na svetu; dolg je 220 m, visok 36 m; na levem obrežju je vloženo 35.414 kil železa vimi razpolkinami, v spomladi pa se razploja^dalje. Tega najhujšega Škodljivca sadnih jabolčnih dreves po-končuje včasi spomladno vreme. Ako so bila drevesa v jeseni dobro pognojena in je bilo spomladi toplo vreme, potem so cvetni popi moč-knejši ter se razvijejo prej kot ličinka evetoderja, ki pogine. Kadar pa je hladna spomlad, potem je to za ličinke udobno, cvetni popi se ne morejo hitro razviti, zato pa se razvije v popu ličinka v bubo in napravi na drevesih ogromno Škodo, da, včasi uniči ves pridelek enega leta. Ptički pevci sicer uniče veliko teh Škodljivcev, a vsega ne zmorejo. Zato je treba, da si priden sadjere-jee pomaga tudi sam proti temu zlu. V jeseni in po zimi je treba ostrgati razkavo skorjo, odpraviti mah in lišaje z debel in debelejših vej. Tudi goseničje pasti se tu s pridom uporabljajo. Navadno uničimo tega hroSča, ako ga takoj v prvih spomladanskih dneh, ko začno jablane brsteti, na vse zgodaj stresamo z drevesnih vej na razgrnjene rjuhe in potem uničimo. To delo moramo opraviti pri vsakem sadnem drevesu in večkrat ponoviti. Z močnejših dreves stresamo hrošče najložej s kavljem, s tem si kolikor toliko zmanjšamo škodo. V sorodstvu s tem škodljivcem je hruškov cveto-(der liirnblutenstecher), ki se enako uničuje. — 2 — v betonskih platah, na desnem pa 66.600 kil, da drže težo mosta. Proga se malo zniža in se potem zopet viga do kraške ravnine. Planinska pokrajina je že davno izginila in mesto južne, goriške nature te obdaja zdaj samota razdivja-nega, kamnitega Krasa; neplodovita, ekopnška zemlja brez vode je to, razdjane skale, domovje Bignore burje. In še en tunel pride: Opčinski predor, 1050 m dolg. Na vhodu zapustiš kraško naturo, na izhodu pa zagledaš jadransko morje, neizmerna je ta „velika luža" s tisočerimi bar-čicami in parniki. V velikanskem polakrogu se širi tržaška luka in na polagoma se dvigajočem gričevju leži mesto sv. Jnsta, — Trst. Pristan, luka, pomoli, palače, cerkve, in okoli morje! Kondukter zakliče: Sv. Andrej-Trst!... Gospodarsko pomembna je nova proga zlasti za zahodni in severno-zahodni del države. Oddaljenost Dunaja do Trsta se je znižala od 589 na 555 tarifnih km. ravno tako se je znižala oddaljenost od Trsta v Prago, Celovec, Beljak itd; s tem so tudi vozni troški za inozemstvo zmanjšani. Iz Monakovega do Trsta se n. pr. pot za 24°/o zmanjša. Trgovstvo sudetnih dežel, ki je rabilo doslej pot čez južno Nemčijo in Genovo, navadilo se ^bode zdaj Trsta. Vsekakor je nova železnica velepomembna. Krvava Rusija- Kratki čas je poslovala ruska „duma" (državni zbor) Zdaj pa je napravil car-batjuška najhujši zločin ter jo je razpustil. Obenem je odstopil ministrski predsednik Goremkin. Car je izdal manifest, v katerem se opravičuje. Razburjenje je velikansko. Vlada je sicer zaprla vse vodje puntarskih kmetov iri delavcev, prepovedala napredne liste, uvedla cenzuro in združuje vojaštvo. Ali vsak dan se pojavlja očitneje nezadovoljnost vojakov samih. Celo v neposredni bližini carja, v Petrodvoru, so odpovedali vojaki pokornost. Kmetje pa se dvigajo po deželi, zažigajo gradove in zahtevajo zemlje. V Viborgu na Finskem se je zbralo okoli 200 poslancev prejšne dume. Izdali so oklic na ljudstvo. V tem oklica pravijo, naj ljudstvo ne preliva krvi, ali ker je vlada kršila ustavo, naj tudi ljudstvo ne da, niti enega vojaka in niti ene kopejke davka. Boj se prične torej iz novega in ne konča prej, dokler se ne da ljudstva, kar ma sliši! V naslednjem podamo najznamenitejše novice: 21. julija so zaprli policaji vse delavske tiskarne. — 13. so ustrelili puntarji na poveljnika sapčrjev grofa Totleben. Isti dan je vrgel nekdo bombo proti poveljniku pešpolka Brest. — V zadnjem času je poslala vlada 37.000 oseb v sibirijsko pro-gonstvo; baje jih ima še 12.000 pripravljenih. — Pri Katovicu je ubil ruski mejni vojak nekega Poljaka na pruski zemlji. — Zastopstva 114 največjih mest v Rusiji so poslali carju protest proti razpustu dume. — Pod mizo poglavarja ruske cerkve bo našli že 2 krat gorečo bombo. — Carju bo poslali ustaši pismo, v katerem zahtevajo, da gre tekom 4 dneh v inozemstvo, ker drugače izgubi življeuje. — V bližini Varšave so oropali ustaši neki vlak za 15 tisočakov. — Popi bo povsod proti ljudstvu; v Kijevu je bral metropolit Flavij zahvalno mašo, da je bila duma razpaščena. — Ruska letinja bo zelo slaba; deževje je vse uničilo. — Kmetje in delavci razširjajo oklice, v katerih zahtevajo, naj se umori carja, ne plača davkov in prične z revolucijo. — V Lodzu so zažgali delavci tovarno in napravili 75.000 rabljev škode. — V Kovnu so našli tovarno bomb. — Kronika. Cesar je potrdil načrt zakona za javni vodovod v Irdningu in v Niklasdorfa (Štajersko). — Colninsko vojno pričakujejo med Francosko in Švico. — V ogrski zbornici so predlagali načrt zgradbe električne železnice Prešburg-Danaj. — Ogri nameravajo uresničiti pa-robrodno linijo Reka-New-York. — Ministrstvo je odredilo, da se sme uvažati živino iz čezmorskih dežel le s posebnim dovoljenjem ministrstva. — Državni zbor je odobril zakon za zavarovanje zasebnih uradnikov; zavarovati se bodo morali vsi, ki imajo čez 900 K plače. Dr-žavnozborski poslanci so šli na počitnice; pravijo, da so prvaški poslanci posebno trudni. Zbor se otvori zopet 18. septembra. — Cesar je podpisal odlok, da se določi kvota (doneski Avstrije in Ogrske skupnim troškom) kot doslej. — Ob italijanski meji hoče vojna uprava pomnožiti pehoto in trdnjavske kanonirje; v Ljubljani bo poveljništvo novega kora. — Angleži si zgn 50 novih podmorskih čolnov. — Železnico b „šin" so zgradili pri Budimpešti. — V Klinj bergu (Nemško) dobi vsak občinar 400 m od čistega dobička mestne lončarne. To je | dobro gospodarstvo občine. — Na Finskem, je sprejel volilni zakon, ki določa splošno lilno pravico za moške in ženske. — Držat zborske počitnice koštajo državo (avstrij^ 178.000 kron. —Colninaka vojna s Srbijo b nadalje. Srbski živinski eksporterji ne vedo, t z živino. Vsi trgi so Jbez uspeha. Trgovci morejo plačavati. ga in Bc vo jej ati vp v zrj ne vz nI zn Dopisi. " tii Ig gornje Šaleške doline. Kaplan Rab™ Dragi Štajerc! Malokdaj dobiš iz našega h K kaj zanimivega, zato ti danes nekaj poročal delovanju „pritlikovca" Jakeca Rabuza. To i veče si dovoljuje zadnji čas napadati velenj gospode, napada tudi rudokope in vrlo ter žrtvovalno BVelenjsko požarno brambo." i jih po mariborski in ljubljanski farški cunji. človek, ki je bil še v 8. šoli .atejist" — bi božec — se zdaj primerja h Kristusu je nedavno izrazil: .Kristus je tudi trpel, zal bi ne jaz?" Istina seveda je, da je naši/ Odrešenik veliko trpel za našo sv. vero, ne za politiko in hujskarijo. Mogoče, da se ti, II planček, tvoje hrepenenje po trpljenju izpoli obliki natezovanja tvojih že itak dolgih nš«, to potem pripiši na račun svoje hujskanje, Kaj pa dalje: ali smatraš to za nedejski || Čitek, ko si o binkoštnih praznikih klofui pretepal svojo nekdanjo postreščkinjo? — kratkim si se razčeljustil: nVelenčani me poznajo, jaz jim bodem že pokazal, kdo in da sem!" O ti presneta rabuzasta para! Ali-kmalu trpeti? Ali se boš zopet hvalil po posu", kako si priden? Kaj pa je bilo kratkem, namreč 22. julija popoldne, ki opazil—kakor - vsrpo—fari—pripovedujejo; deklico, ki se je ravno kopala? Strahovita s se te je baje polotila in ti si hotel de! vsako ceno dobiti. Preko ovsa si za njo 1« potoku. Dekle pa, ko te je zapazilo, se je nilo, prestrašilo in napol oblečeno odletelo pi domu. Ko je ta žegnani grešnik opazil, da hoče uiti toti zaželjeni plen, ni imel časa čez most, ki je tam prav blizo, temveč je s. naravnost črez vodo in bi bil dekle morda hitel, ako bi ga ne bili zadržali otroci, ki bili onkraj vode in mu potemtakem z štreno. Boš, Rabuza, za to tudi trpel po stusovem izgledu? Ali ti je to Kristus u Vzemi si izgled iz svojega vzornega prei nika g. dekana in miroljubnega smarting! kaplana, to sta duhovnika po božji volji! čast jima! Na Petrovo je vodil v Pleševca cesijo in ko je nosil monštranco, je tako val oddaljene ljudi, ki se zaradi hude vr uiso mogli udeležiti sprevoda, da so se vsi tem pohujševali. Stanši si ne upajo več ljati svojih otrok v šolo zavoljo njega. Z skami se kar javno sprehaja po parku in lj si že ne šepečejo o tem več, ampak glasno sojajo njegove „čiste" prijateljice in njega. X gova soba je bolj podobna razbojniškemu gt du kakor pa stanovanju Kristusovega nami nika. Na steni visi puška, na mizi revolverji pol metra dolgi nož. Ali „njegova" dekleta teh reči prav nič ne boje ter ostajajo po M ure v kaplaniji, baje ž njim roženkranc mol Rabuza, zakaj si pred kratkem spustil iz I vse dečke in manjše deklice, le te boli rastle si tam pridržal? In tiste so črez d« Časa prišle vse objokane od tebe iz šole vi Za enake namene si je tu ustanovil tudi „B liško bralno društvo" in kar se tam to vpije že do nobes. Prej jo bil tnkaj miru Nemci in Slovenci, ali odkar si ti, Rabozi nam prišel, je tu kakor v peklu- Najbolj še pokazali svoje mnenje tisti neustrašei žaki pri shodu v Pasji vasi pri Boltu lahko spoznal, da se Rabuzkov tudi di kmalu otresemo. Ne delaj nasprotstva med nimi ljudmi, namesto s politiko pečaj se s svojim brevirjem in roženkrancom, v cerkj prostor za tebe, zato in za nič drugega i žegnan, razumeš, fantič? Hočemo biti in ostanemo zvesti kristijani, ali k tvojim pi B1B _ 3 — po-.1 in 3 ne kaj i M „fih- pred 3 ei icko trant s z* ;elk, :drz- iroti mn iti sodil do- V»j pro- pso- )čine nad poši- žen- ljndi D ob- Nje-| ?ne*- nest- ■ji in ;a ae cela oliio. ,ole j od' )og, ne moremo hoditi, kajti psoranje irrje ni božja beseda in tudi ne bo. grehe odpnsti, koliko pohujšanja in ne-si t, že napravil med farani zavoljo svo-pohnjšljivega obnašanja in zavoljo svojega jezika. Naposled pa prav ponižno o prezvišeno Ekscelenca kneza in škofa bcrn, ali so jim ti Rabuzovi škandali iu kaj bodo ukrenili, da se verno ljudstvo ihnjšuje po duhovnikih, ki se ne drže več ;g» izgleda Kristusovega in njegovih na-o ljubezni do bližnjega. Telegram. Škalskega kaplana Rabuzo, znanega klerikalnega petelina, so orožniki aretirali radi posilstva. Sv. Juri ob ŠČavnici. Dekliške in mlade-m« zveze so zbirališče ničvrednežev, ponoč-ijtko? in zapravljivcev. Dosedaj sta še neko in do dekle in fant bila mirna, poštena in sta ob pravem času domov, ali zdaj! Dekle domov ob polnoči, fant zjutraj ob šestih blaten in pijan. Dekle leži v hiši vse raz-io in pokozlano. Mati koine in joče. Glejte, to je sad mladeniških zvez pri Sv. Juriju po drugod, to je zasluga Trstenjaka in dru-" kaplanov, katerih srca gore bolj za dekleta ;or za Boga in njegovo čast. Stariši, če še bate radi svoje otroke, ne puščajte jih tja, JHklržite pred vsem dekle doma. Meni so jo že ■trgali iz rok ter jo potegnili v hudičevo končnico. Zdaj imamo že oče in mati hčerkim M »zibeli. Hčerka je bila prej poštena dek-ha, sedaj je gnusoba, sedaj sama priznava, da iko bi ne bila tja zahajala črez noč, ne bi v ib nesrečo prišla. Tam in med potom je zbira-Kfe hudičevo, zapomnite si to, stariši, to pri-1'aava moja nesrečna hči Micika. — Vam dobro nui Jnrjevčan, že pri tem v nesrečo zakopan Fl svojo družino maloletno, nesrečno na večno. Iz Št. Jlja v Slov. gor. Po dolgem molčanju j« spet oglašamo naprednjaki pri tebi, ljubi nam Bajerc! Zvedel si že gotovo, da so sedaj pri us na krmilu prvaški klerikalci, ker je nekaj liprednih veleposestnikov umrlo in smo tedaj pri rolitvi dobili premalo glasov. Iz samega |welja nad to precej piškavo zmago priredijo trnki 5. t. m. .,velikansko" veselico, katere se 'kodo baje udeležili tudi „rdeči kokoti" ali sokoli iz „vseh" slovanskih krajev. Da bodo 'inogli naši prvaki prišlecem takoj pri kolo-Born pokazati, kako so vneti za narod ter iz-obrazbo in kaki sovražniki so pravih napred-pjakov, uničili so našemu vrlemu in naprednemu zdravniku dokaj že rodovitnih sadnih dreves. Klerikalni listi neprenehoma blatijo naše in lahko rečemo, da je to zlo-m sad hujskarije črnosuknježev. Da bodo taji ..petelini" dovolj prepričani o veselju naših ;ov nad zmago, ustanovili so naši narod-i dvoje pevskih društev. Enemu je načelnik MŠe dobro poznano kaplanče. To je klerikalno ii so v njem večjidel samo zale kaplanove Ijrogferce." Drugo pevsko društvo pod načel-■Sbom učitelja Špragerja je baje liberalno. Naš poštni jdirektar", po domača .šaljivi Jakec", je tudi ud pevskega društva; kar čez noč je aunred začutil, da poje milejše kakor slavček. Ikko je vnet za petje, da je celo pozabil na stoje „manevre" v cerkvi, o katerih smo že pisali. Omenjeni pevci pod kaplanovim in Spra-jBJevim poveljem imajo vsak dan blizu do polnoči vaje. Eo se mladeniči in dekleta v najlepši vračajo domov, vriskajo in kriče, da bi poginjenega psa izbudili. Čudimo se le, stariši tako neprevidno puščajo deklice k vajam. Znabiti, da se bo .sad" »sega tega kmalu pokazal. O veselici, o priliki •asih novih občinskih očkov bomo, ljubi |Stajerc, prihodnjič poročali. |Prav krepko izpra-lili bomo tudi našemu kaplančku suknjo. Omenili bomo prav čudne cerkvene razmere, pripo-wdovali bomo o ljubezni naših črnih podrep-ikov do bližnjega. Izpregovorili bomo še nekaj besedic o našem poštnem direhtarju in o faki-nstem dopisunu klerikalne cunje, ki v Selnici [krepko svojim kozam vlada. Iz Dobrne. Sledeči .uradni popravek" molimo objaviti, ne da bi napravili opombe: — [jte». 195. Sklicujoč se na paragraf 19 tiskov. nkona z dne 17. decembra 1862, drž. zakon Štev. ( ex 1863 zahtevam z ozirom na dopis m pod zaglavjem ,Iz Dobrne" v št. 14 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni uradni popravek: Ni res, da se je na dan volitve brala sv. maša za ta namen, da bi Be jih kaplan in župnik še več na svoje limanice dobila; res je pa, da se je brala ena sv. maša (svitanca) na čast Matere B. Pompejske na dober namen, ena pa na dober namen. — Kn. šk. župni urad Matere B. na Dobrni dne 16. julija 1906. — Friderik Kukovič, župnik. Sv. Trojica V Halozah. Pri nas vlada mir in zastopnost in indi duhovnike imamo, hvala Bogu, pridne. Ali kjer je mir, tam tudi želi vrag svoje grdo seme zasejati. Pred nekoliko leti je severni veter tam iz lukarskega kraljestva vrgel neko ničvredno plevel v našo mirno dolinco. V .Našem Domu" št. 12 piše tako le: Dan po volitvi sem imel nekaj opraviti v Kra-pini. Mahnem jo tedaj črez Ptujsko polje proti Halozam." — O ti lažnivi grdun in dopisan, kaj pa je tebi treba črez Ptujsko polje mahniti proti Halozam, ko pa si v Halozah doma! Kadar pa zagleda kje Štajerca, postane ves divji in se obnaša, kakor bi bil ob pamet. Težko čakamo, kedaj se od nas pobere! Sv. Tomaž pri Ormožu. Leta 1904 se je pri Sv. Tomažu ustanovilo veteransko društvo ter dobilo od višje oblasti dovoljenje poveljevati v nemškem jeziku. Dne 6. julija t. 1. so obhajali ti veteranci slavnost bitke v Šlesvik-Holštajnu in g. Antolič ^kot izvoljen eksercir-majster je komandiral v nemškem jeziku, na kar se je vršilo vse v najlepšem redu do tistega časa, dokler ni Fr. Lapornik povzročil nemira. On je namreč na nemško povelje ostal stati kot štor, potem izstopil iz vrste ter rekel: Na mojo besedo naj podnačelnik Catorič prevzame povelje čez ta vod (Zug). Antolič se je potem rajši odstranil. Ali sedaj mi stari vojaki, ki smo aktiv doslužili, vprašamo Loparnika: Ali znaš, za kaj so veteranska društva sploh dovoljena? Ali za kaj koristnega, ali za hujskanje v jezikovni politiki? Koliko vojaške izobrazbe si se ti pravzaprav nančil v teh 8 tednih v Celju? Kaj bi se zgodilo, ako bi veteranci v vojskinem času bili poklicani za vzdrževanje miru in ti bi kaj takega počel ? — Malo pozneje je Anušak govoril svoje neumnosti in s tem povzročil prepir med veteranci. Ja, Anušak, mi smo res sinovi slovenske matere, ali naša mati ni nikdar povzročila najmanjšega nemira med narodi. Vedi, Anušak, da nam zveni še dandanes po ušesih povelje starih zaslužnih mož v nemškem jeziku. Kam bi prišli v avstrijski monarhiji, ako ne bi imeli službenega jezika, ako bi v militerski reči vsak narod po svojem hotel gosti? Ti hočeš kratkomalo napraviti pri nas madjarske razmere, pa ne boš, Jaka! Tvoje srce ne bije ne za narod, ne za domovino, ne za vero, še manj pa za cesarja. Mi pa se bomo ravnali po svoji pameti in bomo smatrali tisto za sveto, kar so nam zaslužni možje že nekdaj polagali na srce, in to je nemška komanda, ne pa po tem, kar roji po tvoji prenapeti butici. Več dosluženih vojakov. Žalec. Hmeljarsko društvo v Žavcu. V marcu t. 1. se je vršilo v Žavcu glavno zborovanje tega društva in ukrenilo se je marsikaj koristnega. Pred vsem se je razpravljalo, kako naj potovalni učitelj še bolj pogosto podučuje naše hmeljarje o racijonalnem pospeševanju hmeljarstva in kako naj se hmelj bolje proda. To bi bilo vse lepo, ali v praksi, v jeseni je vse drugače. Takrat ravno potovalni učitelj, zlasti njegov namestnik in nekateri društveni odborniki mešetarijo preveč med kupci in prodajalci in to delajo le zato, da vtaknejo v svoj žep kak prislužek. Bavno ti ljudje, ki bi imeli stati na strani kmeta, na njegovo škodo mu prigovarjajo : .Ti, tvoj hmelj je slab in manj vreden, bodi zadovoljen, da ga sploh prodaš, daj ga le, daj!" In uboga kmečka para se pusti preslepiti ravno od tistega, ki bi imel delati pravzaprav v njegov prid. Temu mora biti enkrat konec, in mi hočemn imeti v prihodnje v društvenem odboru le nesebične može, ki bodo pod vodstvom prezaslužnega načelnika Bergmanna delali za kmete, ne samo za svoj lastni žep. — Pri omenjeni seji je načelnik govoril tudi o prove-nijenčnem hmeljarskem zakonu ter omenil sejo drž. zbora z dne 8. februarja t. 1. ko se je razpravljalo o tem, kako naj se varuje in povspe- šuje domače hmeljarstvo. Takrat so se obrav-nale sledeče 4 točke: 1. Kako naj se varuje naš hmelj pri sklepanju trgovinskih pogodb, 2. naj se predloži provenijenčni hmeljski zakon, 3. naj se preskrbe spretni in zastopni konzu-lenti (svetovalci) za hmeljarstvo in končno 4. naj se preskrbe; izdatnejša sredstva za pospeševanje hmeljarstva. Prve tri točke so bile po govoru ranjkega viteza Berksa sprejete le četrta dela hmeljarjem preglavico in te preglavice je kriv povsod, žalibog povsod — gospod davkar. Tlači se nas z osebnimi davki (Personalsteuer) in s tem, da se uvrščajo hmeljišča v najvišje zemljiške razrede. Iz desne roke e dvakrat več pri davkariji izpreša kmetu, kakor mu kedaj država v levo roko poda kot olajšavo za pospeševanje hmeljarstva in ravno to je tista težavna okolščina, ki nam jemlje veselje do hmeljarstva. Naloga društva je tedaj, da združeno z drugimi hmeljarskimi društvi na to dela in sili, da se na hmeljarje z davki ne pritiska več tako kruto ter naj se zlasti pri osebni do-hodarini išče dobiček tam, kjer je denarja na kupe; kmečki stan ima po navadi le kup dolgov. No, zdaj imate novo izvoljenega klerikalnega poslanca Vovšoka, bomo videli, kaj bo ta za vas dosegel. Na Korošca pa se itak ne smete zanašati, kajti duhovnik itak ni za kmeta, pač pa le za svoj žep. IVovice. ..Naš Dom", list štajerskih ščurkov in zagovornik duhovniških zakonolomcev, me pozdravlja v 15. številki s sledečimi, prijaznimi besedami: »Socialdemokrat Linhart je sedaj postal urednik .Štajerca". Tukaj se zopet vidi: gliha vkup stri ha". — Ker sem jako vesele nature in se čutim srečnega, kadar me napada ta ali oni farucelj, izjavim že danes, da se v bodoče nočem brigati za pobalinsko napadanje takih ljudi, ki kujejo iz vere denar. Le toliko omenim, da ne bode „NaŠ Dom", po domaČe „Polom", mislil, da se njegovih groženj in napadov bojim: le bruhajte svoj farški strup, kajti končno bodete poginili v lastnem blatu! Jaz pa se borim in se bodem boril proti farštvu, ki je najhujša nesreča naroda; vedno in povsod se bodem boril v prid zatiranega in zanemarjenega ljudstva! Toliko enkrat za vselej! — Linhart Kari. Vozni listki in politika. Prvaški .političarji" kakor sede v uredništvu „Fihposa" imajo grozne skrbi. Prosimo: kako se solzi prvaško srce, ako vidi na zakotnem stranišču napisano le „hier"; takoj pride članek v .Fihpos", kakor da bi bila slovenska domovina le od straniščnih napisov odvisna. O, prvaki imajo velike skrbi in bojimo se, da postanejo njih možgane od samih skrbi vodene. To jih sicer ne skrbi, da propada bedni kmet, da je izseljevanje v Ameriko in Prnsijo vedno večje, da so davki vedno večji, — a, to so za prvake malenkosti. Prvaki so siti in ako strada kmet ali delavec, kaj jim mai! Oni imajo vse druge, večje skrbi. Glavna stvar so — slovenski vozni listki. Nam se sicer zdi, da je presneto ednako, ako zahtevam na kolodvoru karto v Maribor ali pa v Marburg. Glavno je, da se tja pripeljem. Prvaki pa kriče: ne, glavno je, da zahtevaš slov. vozni listek, vse drugo ni nič. Torej slov. vozni listki nas pripeljejo v nebesa. Kdor ne veruje, plača groš!.. . Ubogi čitatelji prvaških listov, za kako neumne vas smatrajo pisači teh listov, s kakimi otročarijami vas pitajo ; in vi — greste na lim. Pametni možje se pač ne bodo menili za te neumnosti! Župan Josip Ornig v Ptuju praznuje te dni 12 letni jubilej, odkar je zasedel županski stol ptujskega mesta. Sovražnikov je imel dovolj, — ali danes so si vsi svesti, da so ptujski meščani pravega moža izvolili. Ornig je mož, ki pozna delo, — saj je navadni obrtnik, ki je živel vedno med ljudstvom, ki se je priučil med narodom vsega tega, kar je narodu v korist. Mesto gleda tedaj ponosno na plodove Ornigo-vega dela. Zlasti na šolskem polju si je pridobil župan nevenljive zasluge. In koliko je storil kot okrajni načelnik! Vendar pa ga napada mračna gospoda v prvaških listih. Ali čimbolj ga bodo prvaki sovražili, temvišje stoji v našem spoštovanju. Prosto stisnemo županu ob njegovi 12 letnici moško roko ter mu kličemo: Naprej v tem duhu kot doslej! — 4 — Iz Spodnje-Štajerskega. V Trbovljah agitirajo podrepniki kaplančka Lončariča z lažmi proti „Štajercu". Pravijo, da bode naš list zaspal. Take gorostasne laži imajo le namen, škodovati listu. Ali mi povemo, da bode preje vse farško časopisje ponehalo kakor BStajerc". 15 000 naročnikov imamo in ravno v zadnjem Časa se množi to število, vsak dan prihajajo novi naročniki, in tudi v Trbovljah se je število naročnikov le v zadnjem mesecu potrojilo. Pa še več povemo prvaški, črni gospodi: v kratkem doživite še hujše presenečenje, kajti „Šajerc" bode pričel tedensko izhajati; vsak teden enkrat prijeli bodemo hinavce in pijavke za ušesa; poleg tega dobimo prilogo in še nekaj podobnega. Kajti naš list ni ustvarjen od danes na jutri, temveč si je pridobil v 7 letih svojega obstanka nepremagljivo zaupanje ljudstva. Farški časniki pa prihajajo in gredo: »Novi Štajerc" poštenjaka Križmana je končal, .Fihpos" ne more postati velik, ^Domovina" je jetična, „Do-moljuba" ne poznajo na Štajerskem, „Slo-venski Dihur" leži že davno v grobu „Slo-venske pravice" so zginile kot kafra, — mi pa smo ostali in napredujemo. Zato naj ne gredo naši trboveljski somišljeniki na limanice ..podpornikov", temveč naj širijo ..Štajerca", ki se bode za k napa s tistim poštenjem potega-lval kakor za kmeta. — Pri brato-skladničnih volitvah v Trbovljah so zmagali „podporniki". To je posledica zmešnjave, katero so napravili posamezniki v organizaciji; kajti le v edinosti je moč. Sicer pa to nič ne Škoduje. Pristaši kaplanov bodo vsaj pokazali, kaj znajo! — Drobtinice iz Sv, Lenarta v SI. G. Lansko eto si je zidal naš zdravnik prijetno vilo; za-molčati hočemo, kdo mu je pomagal in kako se je delalo. Pred kratkim pa je barantal že preveč znani naš davčni nadzornik za večje posestvo. Barantanje je trajalo do 4. ure zjutraj. Pravijo, da prodajalec posestva ni ravno premočan v glavi in da plačuje rad za pijačo; morda se je šlo le zato, da se napije kdo. Sicer pa je mogoče, da je nastopal nadzornik resnično kot kupec. MoŽ si nabere s kontrolo letnih računov okrajne hranilnice ter posojilnice precej drobiža. — Pred nekaj tednov bo se vršile v občini čermlenšek volitve v občinski zastop. Volitev se je pričela že ob 'A7. nri zjutraj in vkljub temu sta prišla iz sv. Lenarda 2 doktorja, eden advokat in drugi zdravnik, prvi s pooblastilom nekega župnika in drugi celo z neveljavnim pooblastilom. Občinski zastop v Cermlenšekn je bil doslej v naprednih rokah. In naprednjaki so zopet zmagali, vkljub naporu lenarških doktorjev. Prvaki se jeze in so vložili rekurz. Neprijetno je, ali ljudstvo postaja pametno in prvaški švindel ima kratke noge. — Tukajšna posojilnica je kupila ,,Poličevo gostilno" v bv. Le-nardu; hiša je mokra in ljudstvo jo je imenovalo ..Hotel Tropfstein". Posojilnica je plačala za to hišo 48.000 K. V 80 letih je knpil Polič to hišo s pohištvom za 27.000 K. Zdaj n je obdržal še večji del posestva; nekaj posestva je že preje prodal in že je dobil 48.000 K. Poslopja so večinoma poprave potrebna. Polič se seveda smeje, ali člani posojilnice nimajo glave. Seveda, za celo zadevo stoje "visoki" gospodje, ki čutijo potrebo ,.Narodnega doma". No končno jih bode ljudstvo že izpoznalo. — Naši prvaki imajo velike skrbi za „blagor naroda". Pritožili bo se, da jim ne pošilja davčni urad slovenskih terjalnih listkov. Smešno je to; a hujskanje pr-vaške svojati označi prav dobro. — Naša šola je presneto revna. Nemščino so skoraj popolnoma iz poduka vrgli; celo otroci nemških družin ne smejo imeti nemških knjig. In kako se podu-čuje! V 3. razredu dobe nemški kot slovenski otroci nemško-slovenski besednik in prično z imenovanjem predmetov. Kaj naj delajo nemški otroci v takih urah? V 4. razredu Šele dobe otroci malo nemško slovnico. Stvar je torej taka, da se slovenski otroci potrebne nemščine ne priuče, nemški otroci pa presede ure brez poduka. Računstvo je tako slabo, da je groza. V 4. razredu še otroci ne ved6, da ima nemščina 10, slovenščina pa devet vrst besed. Krajevni šolski svet in občina, storita tu svojo sveto dolžnost, ker je že skrajni čas! — Označili smo le par drobtinic iz prvaškega delovanja. Sv. Lenarški možje nas bodo razumeli in pričeli skrajni boj proti prvaški poneumnovalni nadvladi! Strela je Ubila kmeta Savnika, po domače Boldinavega Hanza iz sv. Lenarta pri Brežicah v soboto dne 21. julija ob 'U treh zjutraj, ko je šel deteljo plastit. Strašni čaa se je pričel ob dveh zjutraj. Cele pol četrt ure je grmelo in treskalo brez dežja. Šele Vi na štiri se je vsipal dež in treskanje je prenehalo. Vsakega je prešinil strah in groza, kajti stari ljudje se ne spominjajo take strašne ure. Hum pri OrmuŽu. Nadučitelj — prvaški petelin. Tone Porekar, humski nadučitelj, hoče z vso silo po svetu zasloveti, ali izbral si je za to jako nevarno sredstvo: šolskim otrokom trga iz rok Štajerca in jih kaznuje zavoljo tega lista. kadar ga ti otroci za stariše nesejo s pošte. Mi vprašamo višjo šolsko oblast, kaj poreče takemu vedenju nadučitelja? Štariši teh kaznovanih otrok odločno zahtevajo, da se takemu protipo8tavnemu počenjanjn političnega nadučitelja nemudoma napravi konec za vselej. Utonil je pred kratkim v Savinji 11 letni deček 0. Teihtman, ko se je tam kopal. Njegovo truplo so šele par dni pozneje našli v reki med Rimskimi Toplicami in Zidanim mostom. Nevihta je zadnji čas hudo razsajala v okolici Brežic in po nekaterih krajih Slov. goric ter je napravila zopet dokaj škode. Samomori. V Radgoni se je zaradi ner-voznosti tntrelil major Rudolf Gaube. — V Mariboru pa se je hotel v parku pred stolno cerkvijo ustreliti 601etni zidar Anton Ban iz Karčovine, a neki redar mu je izvil revolver iz rok. Pozabljiv slepar. Pred kratkem je pri poštnem urada v Lučanah ukradel poštni aspirant Rudolf Hanuš 12 000 K, a ko je zbežal, je pozabil ves ukradeni denar v železniškem vozu. Kaj delajo prvaško klerikalni dijaki v počitnicah? Neumnosti in zgago! Tako se klati na pr. neki študent iz Možganjc po farah in trosi sovraštvo med ljudi. Kmeta šunta proti mestjanu, Slovenca proti Nemcu, Pred kratkim je bil tudi na Polenjšaku in tam pri bralnem drnštvu brusil svoj jezik ob nemščino. Oj ti revež! Tako nisi kaj prida, ali kaj bi bilo iz tebe, ako bi ne bil nemški študiral? Naprednjaki, kadar vas pride še nadlegovat, odprite mu vrata! Napodite ga kakor cucka, ki se po nepotrebnem po-teplje po vaseh. Vam je treba ljudi, ki vam pomagajo v gospodarskem oziru, ne pa nemir-nežev in potepuhov! Ptujski Okrajni zastop je v naprednih rokah. Zato naj dela še tako koristno in pametno, gotovo je, da ga bode farško-prvaško časopisje napadalo. Kajti to časopisje živi ravno edino od hujskanja. Kaj vse se je že okrajnemu za-stopu očitalo! Ko bi bil le tretji del tega resnični, sedel bi naš g. Ornig že davno v ječi. Ali g. Ornig kakor napredni člani okr. zastopa se brigajo za to obrekovanje toliko kakor za lanski sneg. Svoje delo izvršijo v prid ljudstvu, ne pa v lastno korist, kakor nekateri prvaški mogotci, o katerih bodemo enkrat prav resno pesen zapeli. Kakšno pa je bilo gospodarstvo prejšnega, prvaškega zastopa? Številke naj govorč! Prejšni zastop je zapustil glasom obračuna za 1. 1905 skupno 22.150 kron dolga. Ves ta dolg je napredni okrajni zastop tekom enega leta poplačal. Le preglejmo račune, ki so se podali na shodu okr. zastopa z dne 4. t. m. Dohodki znašajo K 206.91103, izdatki pa K 199.119 06, torej blagajniški preostanek K 7.791-97. Izdatki kažejo: za okrajne ceste svote K 58.27068, za cesto v Velovlek K 19.271-06, za plemske bike K 439524, za merjasce K 443-17, za občinske ceste K 1.852-17, za cesto v Sv. Florijan K 7.62176, za cesto v Ptujsko goro K 3.97855, itd. Ali naj še omenimo, da so te ooste potrebne? Pametnim ljudem ni treba tega povdarjati, za norce pa itak ne pišemo. Sestanek okr. zastopa z dne 4. t. m. je m. dr. sledeče sklepe sprejel: Račune se je sprejelo brez razgovora na znanje; ko bi bili res tako slabi, bi se gotovo kdo oglasil; ali vse je bilo zadovoljno, ker uvideva vse izredno dobro gospodarstvo. Govorilo se je in sprejelo spremembo dimniškega reda; z ozirom na vedno naraščajoče število požarov je to jako potrebno; da bi posamezni dimnikarji ne računali preveč, izdelala se bode tarifa, politična oblast pa naj H lil ni tii gc šk PC te ve oh 80 Al ce va na na ki. zrr Ije ve. me mE je vil. ■•g" skrbi za odstranitev lesenih dimnikov. Za vene zgradbe dravskega obrežja dovoli 880 K, ali le pod pogojom, da plačat« mesto in dežela primerne svote; ta sklep se obrežja v ptujski okolici. Govorilo se je o novem šolskem redu, ki povečuje le fi upliv v šoli in ki hoče šolsko mladino politikujočemu klerikalizmn. Šola je prva Vsled tega se bode izdelala peticija, izročila slancama Wastian-u in Ploj-u ter na • ta oddala vladi. D'a prvaška junaka sta proti temu glasovala; dokazati sta hotel«, jim je za črno knto več nego za blagor & dece ... Nadalje se je govorilo o podpoi prepotrebno železnico Purkla-Ptuj-Rogatec. trebuje se za prvotna dela okroglo 30.000) na ptujski okraj bi prišlo od 14 do 16.OO0J Ednoglasno se je sprejel predlog, da z. okraj svoto 4.000 K, ostanek pa se naj med mesto, „šparkaso", posojilnico in drage teresente; pri zgradbi železnice seveda ta ni izgubljen. Omenilo se je nadalje dež zavarovanja proti toči in se bode v tem deželnemu odboru poročalo. Razgovor o menskem streljanju je dognal, da je pri81»| navada k nam iz Italije in da se je po di krajih že davno opustila; odklonila se je podpora. Nakrat vstane občinski predstojnik MajŠperga g. Janez Tarkuš. Prvaki nam gi ne bodo očitali, da je ta možak „nemčur „Štajercijanec"; nasprotno, mož je navi pristaš prvaške politike. Iu vendar je vstal javno povedal, da je cesta iz P t a j sk| gore imenitna; s tem je prva pristaš pobil obrekovanje prva| š k i h listov. Turkuš je ob enem prosil plača okraj za občinske ceste le ''« svote, poročal je sam načelnik Ornig, naj se izje tudi za to cesto polovico od okraja plača. K se vidi, so prvaki prav prijazni, kada potrebujejo- Seveda, kadar to dobe, pa zo[ psujejo in lažejo po svojih cunjah. Sklenilo 1 je tudi v principu, da se bode plačalo '/,. i za osnovanje okrajnega zavoda za varstva p nji trebne otroke; ker bode ta zavod poaebuo okraj toč pomagal, je to zelo potrebno. — To so glan rot sklepi tega zborovanja. Zdaj pa vprašamo m [~v ] sodne može: Ali ni to pametno, resno Res, napredni zastop je lahko zadovoljen z di ženimi uspehi in ljudstvo je lahko zadovoljno svojim zastopom! Javna prošnja na Ekscelenco kneza in šk lavatinskega v Mariboru. Župljani v Dobjem Planini ponižno vprašamo, kaj je s pritožba! ki smo jih zavoljo našega župnika Vurkelca poslali na preč. kn. šk. konzistorij v Maribora Vse te pritožbe se opirajo na resnične dogodil in doživljaje župnika Vurkelca. Milo prosim prezv. g. knez in škof, usmilite se nas in m pravite v naši fari mir s tem, da odstranite o nas povzročitelja vseh teh nemirov — župnil Vurkelca. Župljani iz Dobja. Ptuj. Ožbaldov sejem se ne bo letos vri dne 6. avgusta, temveč že 4. avgusta v soboti Ptuj. Vojak se je ponesrečil. Neki pijoi je tu pred kratkem, baje nekoliko „v rožicah' padel z okna vojašnice ter si nevarno str« možgane. , Ptuj. Preveč rodbinske sreče. Familijai Šentjurc, Savetz iz Wermes v Ptujn so se roi skoro obenem dvojčki. Brežiški „Sokol". Zdaj je Sokolova zasta žegnana, najbolj so jo poškropili po raznih stilnah. Priprave za to komedijo so bile velikanske. Vsak si je mislil, da pride k i nosti cela Rusija in blažena Srbija, a pricaplj je le nekaj oskubanih ptičkov iz Hrvatske nekaj še v tmini živečih kmetov iz bližin Celjska žaba hvalisa njih miroljubnost, a isto jim stisnili v prša vojaški bajoneti. Klepetal; je dalje zaregljala, da je isti dan popoldne finančni tajnik sokole izzival. Da to ni bilo pokazala je regljača v naslednji številki sam: kajti njen lažnivi dopisun je moral sam obrekovanje preklicati. Zabavo v denarnih glo' so prejeli: pek Nace, navihani mesar Hanza je pred obravnavo zglihal, kričač lončar Pepi, nEo ot tndi izzivač davčni sluga, ki mu je sodnija odfilemi merila pred odhodom, dva dni kaše. Rdeči MihecBpravi čeravno rad pokuka v glažek, je bil takrat mirenlred '. Druge nesreče ni bilo. rodil pije ilija. mt-2 in : pre! v n pret eku stal nga nek smr pohi njin jemi pa j kraj .Nap pren ffehti ne r hoče leda ;«e s o ht — 5 — 3igan izdeli ;e in-denar lneg* ozira1 vrela ta rugih tino Zgorelo je v Gotovljah pri Žavcu gospo-fJirako poslopje posestnika Premika. Grof Clary, o. k. namestnik, si je ogledal 23. julija v spremstvu okrajnega načelnika Or-aiga in trtnega nadzornika Matjašiča od toče uničene vinograde v Halozah. Namen je bil, da se vlada sama prepriča, kako velikanska je pomočena škoda, da odredi potem čim pravičnejšo mdelitev podpor. Gospodje so se peljali najprvo f Leskovec; le-tam jim je izročil naducitelj spom-nijako knjigo. Dospeli so v Okič, kjer so si ogle-foli zgradbo nove ceste, katero vodi deželni in-iener Polhamer in ki bode stala 45.000 kron. velikanski vročini bo šli gospodje skozi ter so si ogledali vse osebno. Skozi Veliki Okič so prišli čisto do hrvatske meje. Vrnili so se skozi Paradiž, Sv. Elizabeto in Sla-Namestnik se je prav uljudno s kmeti po-ter je obžaloval, da si ni mogel preje gledati. Grof Clary je na vsak način da je mož na svojem mestu. Upajmo da bode vlada vse storila, da se olajša [wlika Škoda haložkih vinogradnikov. Teharje — zmagali! 21. julija so pričele občinske volitve v Teharjeh pri Celju. Prvaki m napeli vse sile, da bi zmagali nad ljudstvom. Hi vkljub temu, da jim je pomagal cel tucat [celjskih dohtarjev, da so duhovni po stari na-radi zlorabljali lečo, je zmagala „Štajerčeva napredna stranka. V 3. razredu, kjer je bil boj kiajhajši, so dobili napredni kandidati po 165, klerikalci pa po 146 glasov. V 2. razredu so iimagali prvaki, v prvem pa zopet naši somišljeniki. Naprednjaki imajo tedaj dvetretjinsko večino in je zmaga popolna. Čast naprednim 1, da možem, ki volijo po prepričanju in ne po komanda mračne prvaške gospode! Klerikalni pretepač. V Trnovcih pri Ptuju je kmet Fideršek brez vsega vzroka napadel z vilami 161etnega kočarskega sina V. Papeža ter ga hodo telesno poškodoval. Nesreča pri streljanju proti toči. V vino-[pada veleposestnika Poseka v Ločah pri Konjicah je pred par dnevi streljala viničarka proti toči, a na nesrečo se je možnar razletel ter siroto hudo ranil. Pripeljali so jo v bolnišnico fr Konjicah. Iz Koroškega. I: šentjakobske fare v Rožu. Klerikalna trajat je tu zopet na delu ter začela prirejati rasne komedije in hajskajoče veselice v doma-fan iiorem domu. Kapo vseh teh norij je domač [Upnik Razna, kakor bi zanj ne bilo pametnej-jiega dela na svetu. Najbrže mu zopet manjka jcrenka za kloštersko šolo. Ali za šolo se po ■avadi odda jako malo, vse se kar sproti za-fije, kakor je to bilo pri zadnji veselici 22. julija. Celo iz Ljubljane je semkaj došlo nekaj nrzlih študentkov, ki so tu jprav po divjaško in ne po dijaško zmerjali naše mirno napredno [prebivalstvo, prepevali hujskajoče pesmi in dolgo |» noč so tulili: „Crna zemlja naj se vgrezne pred temi nemčurji!" Denarja so baje dosti jiopaj nabrali, ker so pili, da jim je vince jfalo do možganov in končno niso znali, kaj Lepa banda! Župnik pa naj bi imel ponosa ter se ne pajdašil s takimi in s svojim netaktnim vedenjem ne pohujševal poštenih faranov. Imeli smo tu pred njim .^^?^^ ol« ob I« o c ob I« b « P «1« 1° « b I« P Žagarji in hlapci Be sprejmejo pri Francu Cieinscich v Tvimbergu na Koroškem. 877 a I« P.|o b « «1° P o! o| ©o I c|o o o |o o I« Viničar oženjen, z dobrimi izpričevali se sprejme takoj ali mesec oktober t. 1. v vinograda v Mestnem vrhu. Vprašati je treba pri g. Schwabu 373 Hauptplatz, Ptuj. ©©©©©©©©©©©©©©©©©©©© Močan razvažalec piva (Bierfiihrer) se takoj sprejme v slnžbo. Kje? Pove npravništvo „Štajerca" 395 Prodajalka izvežbana v špecerijski trgovini se sprejme takoj proti mesečni plači K 20-30 po procentih pri 372 g. Henriku Dobnik v Zrečah pti Konjicah. Lepo malo posestvo 7 oralov lepe rodovitne njive, sadonosnika s travnikom in mali vinograd, novo zidano gospodsko poslopje (Herrenhaus), viničarsko poslopje (Vinzerhaus), gospodarsko poslopje itd. Le '/. hoda. od kolodvora, 10 m od glavne ceste; za tnalo mlekarno prav pripravno; zraven še vse silje, veliko sadja, krme itd. ter 2 kravi. Cena z vsem gold 3.600; brez krav ceneje; Sparkasa ostane gold. 1000. Sadja prav veliko. Več o tem pove Franc Podlipnik Thes-sen No. 42 Maribor. 393 Mala dobro idoča krčma v vasi blizo Maribora, hram zidan, z opeko krit, vse novo in v dobrem stanju, 1 oral dobre zemlje, — se proda za 1.750 gold. Tudi se dobi zraven 3 orale dobre zemlje, potem stane vse 2.150 gold. Sparkasi ostane gold. 800. Vee o tem pove Franc Podlipnik, Thessen 42. Maribor. 401 Veliko, prav lepo posestvo 1 uro hoda od Maribora, pri dobri cesti, se takoj samovoljno proda. Posestvo obstoji iz 90 oralov najbolj rodovitnih travnikov s samo sladko krmo, njive, gozdi, kateri so polni, gorice, velik sadonosnik, vse obenem, lep, velik >Herrenhaus« s 6 lepimi sobami, kuhinja navzdol 2 mali sobi, 2 veliki preši, 3 kleti, vse zidano in z opeko krito, v najboljšem stanju; veliko gospodarsko poslopje, 4 viniearski hrami, 2 konja, 4 voli, 7 krav, 1 tele, svinje, 4 vozovi, 1 parid, 1 lovski koles, 4 plugi, mlatilni in rezilni stroj, vodovodna pumpa, (Stali und Wirtschafts-Wasserpumpe), vse orodje, ves letošnji pridelek; najboljša krma čez 1000 centov, veliko vinske posode, 12 polovnjakov tokle, 3 pol. vina in vse kako sloji |in leži — se proda po najnižji ceni 43.000 gold, sparkasa ostane gold. 17.000, pa še od kupa lahko nekaj ostane. Več pove Franc Podlipnik, Thesen 42 Maribor. 399 Izvrstno lepo posestvo obstoji iz hrama, 3 lepe sobe, kuhinja, predsoba, kamra, klet, vse Past „Einfach" za uničevanje drevesnih škodljivcev. D. R S. M. 217. 918. je najboljše sredstvo za pokončavanje najbolj nevarnih sovražnikov sadjarstva, kakor so: Jabelčni tončič, jabolčni cvetoder in gosenica zemljo-merka (Obstmade, Apfelbliitenstecher und Frostspanner). Namen te pasti je: napraviti umetno skrivališče, v katerem se sadnemu drevju škodljiv mrčes ali njegove ličinke nabirajo in vjamejo na enem kraju drevesa, ki se ima zavarovati. Ta škodljiv mrčes potem ljudje ali ptički pevci lahko poiščejo in uničijo. Ta pas ali past se porablja v mesecu majniku do novembra. Uporaba je Jako lahka. Cene pasa ali pasti >Einfaeh« za lov-jenje škodljivega mrčesa so: , 1 zvitek (rola) — 30 m po pošti K 670 2 zvitka — 60 « » » » 13 — 4 zvitvi — 120 » > » > 2450 Dobiva se pri: Tvrdka Hirscli, 1 (^ drevesnica v Celovcu. 394 i Da je navadna žeja, nadležna želodčna kislina in pogostoma driska ptsledica uživanju zrnate kave, ni tako sploSno znano kakor nje Škodljivi vpliv na vse naSe živčevje. Zakaj bi torej mirno Se dalje jemali nase te posledice, ki so jako kvarne našemu zdravju in lahko provzročajo žal tako pogostoma nepričakovano srčno kap, ko bi se jim lahko popolnoma izognili z malenkostno izpremembo v napravljanju! Zmešajte zrnato kavo, ako se ji nečete odreči docela, na pol s KaUireinerjevo Kneipovo sladno kavo; tako dobite vonjivo, okusno in zdravju hasnivo pijačo. Že' petnajstletna izkuSnja in čimdalje večja priljubljenost Kathreinerjeve Kneippove sladne kave je !o sijajno izpričala. Za otroke, bolnike in slabotnike, katerim je zdravnik prepovedal razburljivo zrnato kavo, pa se priporoča Kathrciner-jeva Kneippova sladna kava brez druge primesi, ker spričo posebnega okusa po zrnati kavi izborno tekne ter je obenem re-dilna in krvotvorna. Pridni kovaški pomočnik 405 Pravo domače pla za rjuht in parilo priporočava po sledečih cenah: Cela »»Sita rjuha za posteljo 2 ali 2'/, metra dolg samo 1 gold. SO kr. — Najfinejše sešita rjuha iz tenkega čega platna 2 m dolga, velja samo 1 gld. 60 kr. To domače platno se tndi prodaja na me.re in sicer nj čeprav je platno 160 cm Široko, meter samo "5 krajcujeiJ Bomače platno za .štrozoke" velja meter 20 ali 26 kr.,«,« mater 28 do 36 kr. Vzorci (mustre) ae tudi vpoSljejo ua zahtevo, Brata Slawitscb. *rgovoa v Ptuju, Plorjanskit KttK*KK**ftKKXKtt*XXXt :i hi: Adolf Sellinschegg špecerijska trgovina k „zeleneraa veneu" ===== v Ptuju == •kupuje vedno vsakovrstno friško sadje jagode, maline, črešoje, višnje, jabolka, hruške, slive, breskve, marelice, ringle, špindlinge, sipke, dren, kutine, ko> stanje, orehe, grozdje, jajce, krompir, luk, česen, vsakovrstni fižol, maslo, frišno surovo maslo (puter), med, čr> belni vosek, posušene gobe, hren, sa-lato, murke, repo, zelje, laneno seme, živo iii pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, snhe slive in jabolčne krhlje, kure, race, gosi i. t. d. vse to po visokih cenah. Prodaja judendorfskega roman-in port-land-Cementa. Tomaževe moke, Kajniti L :ib[ :: za vozove in konje se takoj sprejme pri Maks L. Koschier-ju, Laški trg. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več takt priložnosti 31 500 komadov M 1 gld. 95 kr. Ena krasno pozlačena preciina ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižloo, ena moderna Zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prsten za gospode z unit. žlahtnim kamenom, 1 krasen moSnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par manšetnih gumbov, 8 gumbi za srajco, (3«/L dubla-zlat) s patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album a 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broSa za dame (novost), 1 par bouton s simiH-brilantom, 6 različnih smešnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za koreSpodenco ia Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se posije z uro vred, katera <™ prostori, namreč s trta! za svinje in fdrvang^H po nizki ceni preda if spada tudi vri in i vsega skop je '/<« je od Ptaja 'I, orel ter jako primerna i penzijonista.Naslo?pj ______nižtvo SUjtr Pekovski učei v ptkariji na Znofl jerskem, jako dobra iii takoj sprejme. VprafcJ g. Franc StaostcnlitlM Vida pri Ptuju ali pir| nistvu Lesena preša za i srednje velikosti, se'ta Ponudbe z navedeDJaii pod naslovom elja. leto t* a Doktorja pi. Trn- * koczy-ja, sveto- mk vno znano re- U dilno varstveno I ^ sredstvo, ki je ■I bilo Da razstavah ^ odlikovano z naj- IPI boljšimi pohvala- 1^ mi, dobiva se pri- L stno pod marko W Hastin ^^ pri vsakem tr- m govcu. Po pošti *W se razpošilja naj- k mani 5 zavitkov Aza K 2.70. I.e- ' karna Trnk6czy v t—\ Ljublani. Ponare- (ml i«1«'se sodnijsko W> kaznujejo. Proda se hiša za stanovanja (Zinshaus) za i rodbini, s 3 kletmi, zhlevomzakonje, krave in svinje, vse z dano in z opeko krito in v dobrem stanu. Zraven je vrt za zelenjavo in en oral sadonosnika. To posestvo je v Kamnici !/, ure peshoda od Maribora. Vse se proda za 7000 K. Naslov se izve pri upravnišlvu Štajerca. 353 Trgovski učenec nemškega in slovenskega jezika veSc*. se sprejme v trgovini z man u fakturni m in mešanim blagom pri Lndvikn Krantsdorter, v Sv. Duhu pri Polčanah. 354 XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Pivarniški učenec te pod ugodnim pogoji takoj sprejme v pivovarni. J. Nagele sb v Velikovcn. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX stroj k malo rabljen, za tri konjske gepelne, se ta-bj po ugodni ceni proda. Vprašajte Graščinsko oskrbništvo JM Vinica na HrvaŠkem. ■ Več ddavev? spretnih, ki so že delali pri kaki lesni industriji, se takoj v neki tovarni na Zg. Štajerskem proti dobri plači in stalnemu delu sprejmejo. Dopisi z nadpisom „Holzindustrie" na uprav-ništvo Štajerca. 323 Premeščenje odvetniške pisarne. Odvetniška pisarna dr. pl. Plachkija, ki je bila dozdaj v Ogerski ulici, je zanaprej na Mi- noritskem trgu št. 5 v I. nadstropju nasproti sodniji. 359 Amortizacija. Na predlog Jakoba Golob kot oporočnega zvršitelja po dne 13. majnika 1906 umrlega Janeza Simonič, župnika pri sv. Janžu na Dravskem polju, se uvede postopanje v svrho amortizacije baje zgubljene hranilnice knjižnice štev. Hw hranilnega in posojilnega društva v Ptuju po 225 K 85 v. Imetnik te hranilne knjižice se poziva, da svoje pravice v teku šestih mesecev do veljave shrani, ker bi se inače po preteku tega obroka hranilna knjižica izrekla neveljavno. C. kr. okrajno sodišče v Ptuju, odd VII dne 29./6. 190G. JC TlOŠt j kupi. cene Celie, ec Namerava razprodati zemljišča na svoji graščini Neustift, ki obstoji s\ iz gozdov, travnikov, njiv in hiš in sicer na ft~m == kose (parcele). = Kdor želi kaj kupiti naj se zglasi pri lastniku v Ptuju ali 12. avgusta na graščini 393 = Neustift. = :ic »XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX«OOCXXX)OOOOCX Trgovski učenec Izgubilo Kje v poslopju nemške hra-■bice (Sparbasf) vrednostno smo (Wertbricf), ki ima za siniti vrednost K 200, na je brez pomena. VjH IjStelj se prosi, naj to pismo Jc ™ ---i v mestni liiSi. kjer so mu 'kolib)! se je sedlu ravski > 2)' m k rodi I hlapca za konje in I hlapca k volom Jrtehjeii; hlapec je lahko ' i, tli raje imam sam-VpraSa se pri Francetu lestmtseli v Sv. Vidu pri 40* aiSa, i se i pttf orali njiv. sadonosnikom ypim travnikom se takoj po " i ceni proda skupaj ali k. Zraven je vodnjak z i vod). Vse je v dobrem "i Kipci naj se oglasijo «MMuilixvBrezulah2rt, I Račje (Kranichsfeld). i pekovska učenca -16 let stara, se takoj lejmeia pri Matevža Polaneu, peu v Konjicah. 389 Lepa nova v Slovenski Bistriti pri Sv. Jožefu, zidana, z opeko krita, v kateri se nahajata dve sobi, ena kuhinja, ena jejilnashramba in veža. Okoli hiše je '/« orala vrta Ve« pove lastnik iste Janez Pleterskv v Slov. .192 Bistrici St. 15* Ženitna pooudba. Samec, 34 let star, ki ima v gostovini 4000 K premoženja, posestvo 7. vinogradom pa je vredno 6000 K, trezen in gospodaren, želi se priženiti na "gostilno, tržovino ali pa mlin prve vrste, Nevesta naj bo samična ali vdova z enim Otrok, ali bez otrok, poštenega vodenja. Ponudpe nsj se pošljejo pod St. 300. na uprav-nistvo Štajerca. 875 Tri kočije 6 navadnih vozov s kripami, 1 meter dolga truga, 1 pol metra dolga truga, 1 težek voz za vžotiio, 6 parov konjske oprave, verige (ketne) itd. vse dobro ohranjeno, potem vinske sode, sode od petroleja se v nedeljo dne 12. avg. 19C6 ob dveh popoldne pri .prostovoljni dražbi v hiši g. Brnssa v Vudini pri Ptuju prodajo. 397 Lepa hiša na novo zidana, z opeko krita, 10 minut od mesta Ptuja od-dajena, na glavni cesti ima 4. stanovanja, 3 velike velba-na kleti in 1. kuhinjo za perilo. Tik hiše je vodnjak lepi hlevi, drvarnice itd., k hiši spada 1000 kvadratnih metrov lepega in rodovitnega vrta. In lepa njiva ki se drži tik posestva in vrta. Hiša je pripravljeno za gostilno ali pa za katega obrtnika ali pensijo-nista ter se zaradi preselitve takoj po ugodni ceni proda. Pri kupnini je treba samo nekaj plačati, Naslov pove g. Tomaž Carl, laborant. Pettau. Obere Apotheke 388 Pekovski učenec zdrav in močan, se išče za Zgornje Štajersko. Jako dobra služba. Natančneje pove W. Blanko knjigotržtc v Ptuju •____________________382 Pekovski učenec močan in zdrav se sprejme, v dobro pekarijo. Vprašajte pri g. Emilu Vook v Ptuju, 383 Da Minoritskem trgu, Dva viničarja vsak naj ima 3—4 delavske moči, nemškega jezika zmožna, pridno, ki se spoznata v vinogradih z amerikanskimi trtami, se takoj sprejmeta. VpraSati treba pri K. Flicku v Franheimn Kačje (Kranichsfeld) 886 Šafer za vinograd spreten, ledicen, ki se prav pozna v delu v vinogradu in je zmožen slovenskega in nemS-kega jezika, se sprejme v stalno službo. Ponudbe pod naslovom „Šafera na upr. „Štaj—a". 387 se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom g, I.iiscli- n ffg-a v RcgaSki slatini. 371 Prodajalna miza za trgovino s krojnim blagom (SchniUwaaren-Budel) skoro nova, se takoj proda pri tkalcu g. Vincentu Frassn v Ptuju, b96 Burgergasse št. 6. Novi mlin med Ptujem in Sv. Vidom, na močni studenčni vodi (Qu-ellwasser), dobro ohranjen, se iz proste roke takoj proca. Zraven je njiva, pašnik, sado-nosnik z dobrim sadnim drevesi, svinska stala, hlev za konja in krave,'klet. Cena je 3500 gold. Mlin se da ls!wo v najem, več pove upravniš-tvo „ Štajerca'' 379 ********* Krojaški pomočnik se takoj sprejme pri Mat. Do-novičnik«, krojaškem mojstru v Ribnici na Štajerskem. 378 mm Viničar 376 40 let star, nemškega jezila vešfi, s 4 delavskimi močmi, ki se dobro razume na nove nasade kakor v cepljenju na suho in zeleno ter je dovršil vino in sadjerejski tečaj in ima dobra izpričevala, ?.
  • am" kot zanesljivo, neškodljivo sredstvo, katero povzroči zopet rast lasov Meni so izpadali delj časa lasje tako, da sem dobila tu in tam na glavi popolnoma gola mesta. Ko pa sem rabila „Mos Balsam", začeli ao mi te po preteku 3 tednov zopet lasje in so postali gosti in težki. Gdč. M. C. Andersen, Uy; Vestergarde 6, Kopenhagen. 1 zabojček „Mos Balsam" velja 5 goldinarjev. Zamota se presledno (diskretno). Razpošilja se, ako se pošlje denar v na ali pa po postnem povzetju. (Nachnahme). Pisati je treba na največjo specijalno trgovino sveta lasti inet, Copenhagen 370. Danemark. TWionicp (karta) je tr*h« frankov*! i 7. znamko (marko) »o 10 vinarjpv, pisma z znamko do 25 vinarjev. Razpošiljava solid, čeških glasbil :WB >• aek» nizkih fabričih cenah. Pri izvira kapi se najbolj. Glasom mojih pošiljavnih pogojev je naročevalec brez rizike, ker je zamenjava dovoljena ali se vrne denar. Gosle za šolarje že za gold. 2.80, 3.—, 3.50, i.—, b.~ in 6.—. Koncertne gosle za gold. ?.— 8.—, 10.—, 12.—, gosle za orkester z močnim glasom gold. It.—, 18.—, 20.—. Solo-gosle gold. 25.-, 30.—, 40.-, 60.- in 80.—. Lok za gosli po kr. 60, 60, 80, gold. 1.—, 1.50, 2.— in dalje. Pikole in piščalke lepo izdelane po kr. 50, 80 in gold. 1.—, 1.50, 2.— in dalje. Klarineti, najfiniše' izdelani po gold. 4.50, 5.—, 6.—, 7.— in dalje. Pošiljanje po poštnem povzetku ali če se denar prej pošlje po Erzgebirgisches Misik-versandhaus. Hanns Konrad v Briiks-u št. 876 (Češko). C*rik ■ o»i 1000 alikaml poiilja ie vsakemu na zahtev zastonj !n franko. HBBB1BHBSH E B L2 QIQEU3QQESB D0br6 11X6 PO C6Hi s Sletno pismeno garancijo, gold. 3-80 Prave srebrne renionter-ure od c. kr. novčnega urada Stem-pljane s steklinasio cifernico, s kazalcem sekund, dobro in točno regulirane, Ia kakovosti gold. 4.80. Ista ura z zlatnim robom gold. 5*50, z 2 pravima srebrnima pokrivaloma brez zlatega roba gold.675,z2 srebrnima po-krivalama z zlatnim robom gold. 6*50. Pravapunciranaanker-re-reonter ura, dvojno pokrivalo, izvrstno notranje izdelano s 16 rubin-kamni, krasno cifrenico kazalcem sekund, fino blago, tt