Gozdarski vestnik Letnik 83, številka 1-2 Ljubljana, 2025 ISSN 0017-2723 Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti Vpliv mesta shranjevanja na lastnosti lesnega oglja in briketov lesnega oglja za žar Socasna secnja in helikoptersko spravilo lesa z Ljubljanskega Grajskega grica Izobraževanje o urejanju hudourniških obmocij v gozdnem prostoru ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE GozdVestn 83 (2025) 1-2 1 Gozdarski vestnik, letnik 83 • številka 1-2 / Vol. 83 • No. 1-2 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo / Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 002 Boris RANTAŠA, Aleš POLJANEC Gozdarski vestnik na razpotju IZVIRNI ZNANSTVENI 003 Andrej ROZMAN, Aleš POLJANEC, Valerija BABIJ, CLANEK Matija KLOPCIC, Igor DAKSKOBLER, Lado KUTNAR, Andrej BONCINA Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti Forest site types in Slovenia: comparative overview of ecological, vegetation, site, stand and management characteristics IZVIRNI ZNANSTVENI 020 Anže JEREB, Domen FRECE, Marcel EGARTNER, Lara PLEVNIK, CLANEK Patricija ORAŽEM, Tomaž RIHTER Vpliv mesta shranjevanja na lastnosti lesnega oglja in briketov lesnega oglja za žar The effect of storage place on the characterisics of wood charcoal and wood charcoal briquettes for grilling STROKOVNI CLANEK 031 Matevž TRIPLAT, Jaša SARAŽIN, Peter SMOLNIKAR, Gašper OGRIN, Nike KRAJNC Socasna secnja in helikoptersko spravilo lesa z Ljubljanskega Grajskega grica Simultaneous tree felling and helicopter harvesting from the Ljubljana castle hill STROKOVNA 043 Tina SIMONCIC, Matjaž GUCEK, Aleš POLJANEC, Milan KOBAL, RAZPRAVA Jože PAPEŽ, Urša VILHAR, Erika KOZAMERNIK, Jaša SARAŽIN Izobraževanje o urejanju hudourniških obmocij v gozdnem prostoru GOZDARSTVO V CASU 049 Tina DOLENC IN PROSTORU Mednarodni dan gozdov 2025 v znamenju sajenja medovitih dreves 054 Polona HAFNER, Jožica GRICAR Zacetek projekta FULAR -novi nacini krožnega gospodarstva v pohištveni industriji 055 Katja KAVCIC SONNENSCHEIN, Marjana WESTERGREN, Boris RANTAŠA, Pia HÖFFERLE, Anže JAPELJ, Nejc SUBAN Mednarodni projekt RE-ENFORCE KUHARSKI RECEPTI 058 Jernej JAVORNIK Uporaba smrckov v kuhinji GozdVestn 83 (2025) 1-2 2 Uvodnik Gozdarski vestnik na razpotju z letom 2025 Gozdarski vestnik vstopa v novo poglavje. Z imenovanjem novega uredniškega odbora si revija prizadeva za svež zagon, poglobljen strokovni dialog in utrditev vloge revije v slovenskem gozdarskem prostoru. Spremembe v uredništvu so odgovor na potrebe casa: prenovo, vecjo stabilnost in boljše povezovanje vseh deležnikov slovenskega gozdarstva. Iskreno se vam opravicujemo za pozno izdajo prve številke v letniku, kar je posledica omenjenih sprememb, zlasti pri financiranju izdaj. V preteklih dveh letih (2022 in 2023) smo kljub kadrovskim in vsebinskim izzivom uspeli izdati oba letnika z desetimi številkami. Zagotovili smo izdajo 18 znanstvenih in 14 strokovnih clankov ter tri tematske številke. Obogatili smo rubriko Gozdarstvo v casu in prostoru. Z lanskim letnikom se zakljucuje serija prispevkov o lesu, ki bo v prihodnje prešla v predstavitve gozdnih rastišcnih tipov, kar nakazuje prvi znanstveni prispevek pricujoce številke. Pred Gozdarskim vestnikom so pomembne organizacijske, vsebinske in oblikovne spremembe. Spremenjene razmere v družbi in v okolju nas vodijo v razmišljanje o drugacnem narocniškem modelu, vizualni prenovi, ki bi vkljucevala sodobnejše oblikovanje, okolju prijaznejšem tisku in postopni uvedbi digitalne izdaje. Ker želimo pri prenovi upoštevati tudi vaše mnenje, bomo v letošnjem letu izvedli anketo med narocniki, ki bo podlaga za koncno odlocitev o prenovi. Za leto 2025 smo si zadali jasni cilj: utrditi revijo kot sticišce stroke, znanosti in prakse – in to s pomocjo vas, spoštovane bralke in bralci. Hvala, da nas spremljate. Skupaj lahko Gozdarskemu vestniku in gozdarski stroki zagotovimo trdno prihodnost. Dr. Aleš POLJANEC in Boris RANTAŠA GozdVestn 83 (2025) 1-2 3 Izvirni znanstveni clanek Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti Forest site types in Slovenia: comparative overview of ecological, vegetation, site, stand and management characteristics Andrej ROZMAN1, Aleš POLJANEC2, Valerija BABIJ2, Matija KLOPCIC1, Igor DAKSKOBLER3, Lado KUTNAR4, Andrej BONCINA1 Izvlecek: Prispevek predstavlja celovit pregled gozdnih rastišcnih tipov (GRT) Slovenije, ki vkljucuje njihovo ekološko, vegetacijsko, rastišcno, sestojno in upravljavsko analizo. Na podlagi obsežnih prostorskih, fitocenoloških in gozdnogospodarskih podatkov je prikazana razširjenost 78 GRT v Sloveniji ter njihova pojavnost po fitogeografskih obmocjih, nadmorskih višinah in ekoloških gradientih. Prikazana je vrstna pestrost, rastišcne znacilnosti, klimatske razmere, produktivnost rastišc in ogroženost zaradi vremenskih in biotskih motenj. Na osnovi analiz so izpostavljene tudi upravljavske smernice in tveganja za posamezne GRT. Prispevek služi kot metodološki okvir za nadaljnje podrobne predstavitve posameznih GRT, ki bodo objavljene v naslednjih številkah Gozdarskega vestnika. Kljucne besede: Gozdni rastišcni tipi, ekološke znacilnosti, vegetacija, vrstna pestrost, sonaravno gospodarjenje z gozdovi Abstract: This article provides a comprehensive overview of the forest vegetation types (FST) of Slovenia, including their ecological, vegetation, site, vegetation and management analysis. Based on extensive spatial, phytocenological and forest management data, the distribution of 78 FSTs in Slovenia and their occurrence in phytogeographic zones, altitudes and ecological gradients are presented. Species diversity, site characteristics, climatic conditions, site productivity and threats from weather and biotic disturbances are presented. Based on the analyses, management guidelines and risks for individual FSTs are also presented. The paper serves as a methodological framework for further detailed descriptions of individual FSTs, which will be published in the next issues of the Forestry Journal. Key words: Forest vegetation types, ecological characteristics, vegetation, biodiversity, sustainable forest management 1 UVOD 1 INTRODUCTION Gozdovi v Sloveniji so zaradi raznovrstnih ekoloških in rastišcnih razmer ter clovekovih vplivov zelo raznoliki. Za razumevanje in upravljanje gozdov je nujna preglednost nad njihovo raznovrstnostjo, ki jo dosežemo razvrstitvijo gozdov glede na gozdne združbe, gozdne rastišcne tipe ali druge enote. V sredicah Gozdarskega vestnika v tem in naslednjem letu bodo zato predstavljeni izbrani gozdni rastišcni tipi Slovenije. Gozdne združbe celovito odražajo ekološke razmere, v katerih uspevajo, zato z njimi posredno opisujemo rastišcne razmere. Fitocenologija je dinamicna veda, zato so spremembe zaradi novih spoznanj razmeroma pogoste tako v sintaksonomskem sistemu kot v samem poimenovanju gozdnih združb (Mucina in sod., 2016; Šilc in Carni, 2012; Zupancic, 2017). Pri sonaravnem gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji se je pokazala potreba po stabilnejšem sistemu ekološko utemeljenih gozdnih rastišcnih tipov, ki bi bili manj obcutljivi za spremembe v sintaksonomiji gozdov (Ellenberg in Klötzli, 1972; Kutnar in sod., 2012). Zaradi urejanja sistema gozdnih združb v gozdarski bazi in prilagajanja dinamicno spreminjajocega sintaksonomskega sistema za operativne gozdarske namene so Kutnar in sodelavci (2012) na podlagi ekoloških in vegetacijskih razmer razvili novo tipologijo gozdnih rastišc Slovenije. 1 doc. dr. A. R., izr. prof. dr. M. K., prof. dr. A. B., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, Slovenija 2 dr. A. P., dr. V. B., Zavod za gozdove Slovenije, Vecna pot 2, 1001 Ljubljana, Slovenija 3 dr. I. D., Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, 5220 Tolmin 4 doc. dr. L. K., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija GozdVestn 83 (2025) 1-2 4 Sedanja tipologija gozdnih rastišc (Boncina in sod., 2021) je le dopolnjena in nekoliko spremenjena glede na Kutnarja idr. (2012), ohranil pa se je sistem kodiranja, ki jv uporabi v gozdarskem informacijskem sistemu Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS, 2025). Nekaj gozdnih rastišcnih tipov (GRT) je bilo združenih (GRT 636 + 637; 781 + 782) in dodanih nekaj novih (GRT 569, 624, 639, 704, 813). Tipologija vecinoma sledi sintaksonomskemu sistemu gozdnih združb, pri površinsko bolj razširjenih GRT pa je vcasih ista gozdna združba locena na vec GRT glede na geografsko varianto oz. fitogeografsko obmocje (npr. podgorska bukovja: 551, 552, 552; toploljubna bukovja: 591, 592; alpsko bukovje: 634, 635). Prvi prispevek o GRT je namenjen pregledu rastišcnih, ekoloških, sestojnih in upravljavskih znacilnosti gozdnih rastišcnih tipov Slovenije, v naslednjih številkah Gozdarskega vestnika pa bodo predstavljeni izbrani GRT v Sloveniji. Pri tem se naslanjamo na monografijo Gozdni rastišcni tipi Slovenije (Boncina in sod., 2021). Zaradi preglednosti ne navajamo velikega števila virov o vegetacijskih raziskavah, saj so dostopni v omenjeni monografiji. Da pa bi se izognili nepotrebnemu vsakokratnemu ponavljanju, bomo metodologijo opravljenih analiz za vse GRT, ki bodo predstavljeni v naslednjih številkah, predstavili v tem prispevku. 2 METODE 2 METHODS 2.1 Razširjenost gozdnih rastišcnih tipov Slovenije 2.1 Distribution of forest site types in Slovenia Pri izdelavi karte razširjenosti GRT smo uporabili prostorske podatke Zavoda za gozdove Slovenije o deležu posameznih GRT v gozdnogospodarskih odsekih (ZGS, 2025). Podatki temeljijo na številnih fitocenoloških kartiranjih gozdne vegetacije v razlicnih merilih (Zupancic, 2003). Na pregledni karti so prikazani le v odseku po površini prevladujoce skupine GRT. Tako so nekoliko podcenjeni GRT, ki po navadi porašcajo edafsko in reliefno posebna rastišca na manjših zaplatah (npr. jelševja, javorovja). Pri sestavljanju barvne lestvice smo sledili navodilom za prikaz gozdnih združb na vegetacijskih kartah (Puncer, 1984). Razširjenost izbranih GRT v Sloveniji je prikazana na dva nacina. 1. Za vecino GRT je kartografski prikaz njihove razširjenosti izdelan na podlagi podatkovne zbirke Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS, 2025), v kateri so na ravni odsekov navedene prevladujoce gozdne združbe. Podatke smo dopolnili z objavljenimi in neobjavljenimi novejšimi fitocenološkimi raziskavami. Na karti v tristopenjski barvni lestvici je za vsak GRT prikazan njegov delež v posameznih odsekih. 2. Za GRT, pri katerem smo opazili, da je prikaz razširjenosti v odsekih pomanjkljiv, smo dodatna nahajališca oznacili s kvadranti kartiranja flore po srednjeevropski metodi (Jalas in Suominen, 1967), v kateri so fitocenološki popisi, ki sodijo v ta tip. Na karti razširjenosti GRT so oznake kvadrantov prikazane kot okrogle tocke, vendar se podatek nanaša na celoten kvadrant velikosti 5’ geografske dolžine in 3’ geografske širine. Z opombami pod karto opozarjamo na primere, v katerih je prikazano obmocje razširjenosti domnevno precej vecje od naših zdajšnjih podatkov. Razširjenost posameznih GRT (v ha) smo prikazali za celotno Slovenijo in po fitogeografskih obmocjih (Wraber, 1969). Na podlagi poznavanja gozdov in gospodarjenja z njimi ter pregleda gozdnogospodarskih nacrtov so navedene nekatere znacilnosti upravljanja gozdov in priporocila za gospodarjenje. V virih ne navajamo pregledanih nacrtov. Pri vsakem tipu navajamo letni posek, ki odraža nacrtovani najvecji mogoci posek, ugotovljen na podlagi podatkov iz gozdnogospodarskih nacrtov. Dejanski posek je praviloma manjši od te vrednosti. Tveganja pri gospodarjenju z gozdovi smo opredelili na podlagi analize sanitarnega poseka glede na vzroke secenj za obdobje 1995–2024 (ZGS, 2025) in karte požarne ogroženosti gozdov (Poljanec in sod., 2023). Produkcijski potencial je opisan z rastišcnim indeksom (SI) in produkcijsko sposobnostjo gozdnih rastišc (PSGR); vrednosti so povzete po zakljucnem porocilu CRP projekta V4-1123 Ugotavljanje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišc v Sloveniji (Boncina, 2014; Kadunc in sod., 2013). Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopcic M., Dakskobler I., Kutnar L., Boncina A.: Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti GozdVestn 83 (2025) 1-2 2.2 Pregled ekoloških in vegetacijskih razmer gozdnih rastišcnih tipov 2.2 Overview of the ecological and vegetation characteristics of forest site types Ekološke razmere v GRT smo ugotavljali s pomocjo podatkov obsežne baze fitocenoloških popisov, ki zaenkrat vsebuje vec kot 9000 popisov gozdnih združb v Sloveniji in podatkov ZGS (2025). Za analize smo uporabili koordinate centroidov odsekov. Za približno polovico fitocenoloških popisov so znane koordinate, zato smo lahko samo take popise uporabili za analize prostorskih podatkov GIS (ARSO, 2024; GURS, 2024). Fitocenološke popise, ki smo jih vkljucili v analizo, smo vecinoma pridobili iz objavljenih clankov, monografij in elaboratov, v katerih so bile opisane asociacije gozdnih fitocenoz v Sloveniji. Popisi najveckrat opisujejo fitocenoze v optimalni fazi naravne vegetacije na proucevanih gozdnih rastišcih. Kakorkoli spremenjeni sestoji so vkljuceni le v manjši meri, vecinoma v primerih sekundarnih združb, ki predstavljajo dolgotrajne sukcesijske stadije. Analizirani popisi ne odražajo nujno dejanskega stanja gozdne vegetacije dolocenega GRT, saj so lahko nekateri sestoji vrstno spremenjeni ali pa niso v optimalni fazi. Poleg tega fitocenološki popisi niso bili vedno narejeni na celotnem obmocju razširjenosti GRT ali pa opisujejo le eno izmed gozdnih združb na ravni asociacije znotraj GRT, v katerega je sicer vkljucenih vec gozdnih združb. Kljub temu menimo, da je trenutni nabor fitocenoloških popisov glede na število in razširjenost dovolj reprezentativen za primerjavo ekoloških razmer v GRT Slovenije. Razširjenost GRT po nadmorskih višinah in višinskih pasovih smo analizirali s kombinacijo podatkov fitocenoloških popisov in razširjenosti v odsekih, kjer smo kot utež upoštevali delež GRT v odseku. Ekogram padavin in temperature za posamezne GRT smo izdelali s pomocjo koordinat georeferenciranih fitocenoloških popisov in centroidov odsekov ter rastrskih padavinskih in temperaturnih kart (ARSO, 2024) ob upoštevanju deleža GRT v odseku. Z barvno lestvico smo prikazali povprecno nadmorsko višino GRT. Ekogram razširjenosti GRT glede na reakcijo, vlažnost in vsebnost hranil v tleh smo naredili z uporabo posodobljenih Ellenbergovih indikatorskih vrednosti rastlinskih vrst (Tichý in sod., 2023). Za vse fitocenološke popise v bazi smo izracunali povprecne vrednosti omenjenih dejavnikov v GRT in njihove standardne odklone. Hranila v tleh smo na ekogramu prikazali z barvno lestvico. Razlicne kazalnike vrstne pestrosti, zastiranje plasti gozdne vegetacije, nagib terena, lege po GRT ter opise geoloških in talnih razmer smo analizirali na podlagi podatkov iz fitocenoloških popisov. 2.3 Pregled rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti gozdnih rastišcnih tipov 2.3 Overview of the site, stand and manage- ment characteristics of forest site types Produkcijsko sposobnost gozdnih rastišc (PSGR) lahko ocenjujemo na vec nacinov, v našem pregledu so bile vrednosti PSGR povzete po Kadunc idr. (2013). PSGR je bila izracunana na podlagi ocene produkcijskega potenciala posameznih drevesnih vrst in njihovega deleža v naravni drevesni sestavi GRT ter povprecnega starostnega volumenskega prirastka sestojev, ki popolnoma izkorišcajo rodovitnost gozdnega rastišca. Sintezni pregled rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti temelji na podlagi podatkov v odsekih, v katerih je posamezni GRT zavzemal vsaj 50 % površine; v analizo je bilo vkljucenih 88.901 stalnih vzorcnih ploskev ZGS. Izjemi sta dve; površino GRT smo ocenili glede na vse podatke o prisotnosti dolocenega GRT v odsekih. Volumenski prirastek smo ocenili s podatki na ravni gozdnih sestojev. Pri upravljavskih vsebinah smo se naslonili na gozdnogospodarske nacrte in strokovna ter znanstvena dela avtorjev, ki so obravnavali razlicne vidike gospodarjenja z gozdovi posameznih GRT. Upoštevali smo tudi mnenja gozdarskih strokovnjakov, ki smo jih pri pripravi monografije povprašali glede upravljavskih izzivov v posameznih GRT. S podatki ZGS smo ocenili pomembnost funkcij gozdov v obravnavanih GRT. 2.4 Izbor gozdnih rastišcnih tipov 2.4 Selection of forest site types Za predstavitev v Gozdarskem vestniku smo GRT izbrali glede na naslednja merila: 1) površina GRT na ravni države in po posameznih fitogeografskih obmocjih, 2) razširjenost GRT po višinskih pasovih, 3) vkljucitev glavnih drevesnih vrst v Sloveniji, 4) naravovarstveni pomen gozdov. Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopcic M., Dakskobler I., Kutnar L., Boncina A.: Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti GozdVestn 83 (2025) 1-2 3 REZULTATI Z DISKUSIJO 3 RESULTS AND DISCUSSION 3.1 Razširjenost gozdnih rastišcnih tipov Slovenije 3.1 Distribution of forest site types in Slovenia V Sloveniji je skupno 78 GRT (preglednica 1). Pri izracunu površine smo upoštevali vse podatke o deležih GRT v odsekih. Za pregledni prikaz (slika 1) na ravni Slovenije smo GRT združili v skupine, podrobnejši prikaz na primeru GGE Železniki pa prikazuje prevladujoce GRT po odsekih (slika 2). Skupna površina GRT v Sloveniji, vkljucena v analize na ravni Slovenije, je 1.180.659 ha. Nekateri GRT še niso vkljuceni v gozdarski informacijski sistem ZGS, med njimi GRT 557–568, 639, 704 in 813, zato še nimamo ocen njihovih površin. Površine GRT so zelo razlicne: povprecna velikost GRT je malo vec kot 17.000 ha, mediana je pri 4.650 ha, vecjih od nje je 34 (slika 3). Površina šestnajstih GRT je manjša od 1.000 ha, površina sedmih GRT pa presega 50.000 ha. Najvecji GRT so: Kisloljubno gradnovo bukovje (731), Dinarsko jelovo bukovje (641), Kisloljubno bukovje z rebrenjaco (751), Preddinarsko-dinarsko podgorsko bukovje (551), Kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje (781), Primorsko hrastovje in crnogabrovje na apnencu (565) ter Gradnovo bukovje na izpranih tleh (554). Za upravljanje gozdov je, zlasti pri najvecjih GRT, pa tudi pri nekaterih drugih, potrebna podrobnejša obravnava (na ravni subasociacije oziroma rastišcnih podtipov), saj so znotraj GRT pomembne ekološke, rastišcne in sestojne razlike, ki vplivajo na nacin gospodarjenja z njimi. V posameznih fitogeografskih obmocjih (FGO) prevladujejo razlicni GRT (slika 3). V alpskem FGO, predvsem zaradi gozdov na Pohorju, prevladuje Kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje (781), v karbonatnem delu pa Predalpsko jelovo bukovje (643) in Alpsko bukovje s crnim telohom (634). V predalpskem FGO prevladujeta Kisloljubno bukovje z rebrenjaco Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopcic M., Dakskobler I., Kutnar L., Boncina A.: Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti Slika 1: Razširjenost skupin gozdnih rastišcnih tipov Slovenije Figure 1: Distribution of forest site type groups in Slovenija GozdVestn 83 (2025) 1-2 Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopcic M., Dakskobler I., Kutnar L., Boncina A.: Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti Slika 2: Izrez karte razširjenosti gozdnih rastišcnih tipov za gozdnogospodarsko enoto (GGE) Železniki Figure 2: Extract from the distribution map of forest site types for the Železniki forest management unit Slika 3: Površina gozdnih rastišcnih tipov, katerih površina v Sloveniji presega 10.000 ha, in površina prevladujocih GRT po fitogeografskih obmocjih Figure 3: Area of forest site types with more than 10,000 ha in Slovenia and area of predominant FST by phytogeographic regions GozdVestn 83 (2025) 1-2 Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopcic M., Dakskobler I., Kutnar L., Boncina A.: Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti Preglednica 1: Seznam gozdnih rastišcnih tipov Slovenije Table 1: List of forest site types (FST) in Slovenia Koda Ime GRTS 511 Vrbovje s topolom 512 Grmicavo vrbovje 521 Nižinsko crnojelševje 531 Dobovje in dobovo belogabrovje 532 Vezovje z ozkolistnim jesenom 541 Preddinarsko-dinarsko gradnovo belogabrovje 542 Predalpsko gradnovo belogabrovje 543 Predpanonsko gradnovo belogabrovje 544 Primorsko belogabrovje in gradnovje 551 Preddinarsko-dinarsko podgorsko bukovje 552 Predalpsko podgorsko bukovje na karbonatih 553 Primorsko podgorsko bukovje na karbonatih 554 Gradnovo bukovje na izpranih tleh 555 Primorsko bukovje na flišu 561 Bazoljubno gradnovje 562 Preddinarsko-dinarsko hrastovo crnogabrovje 563 Alpsko-predalpsko in severnodinarsko crnogabrovje in malojesenovje 564 Primorsko gradnovje z jesensko vilovino 565 Primorsko hrastovje in crnogabrovje na apnencu 566 Primorsko hrastovje na flišu in kislejši jerovici 567 Puhavcevo kraškogabrovje 568 Crnikovje 569 Primorsko cerovje na flišu in apnencu 581 Osojno bukovje s kresnicevjem 591 Preddinarsko-dinarsko in predpanonsko toploljubno bukovje 592 Predalpsko-alpsko toploljubno bukovje 593 Primorsko bukovje 600 Podgorsko-gorsko lipovje 601 Pobocno velikojesenovje 611 Gorsko obrežno sivolejševje, crnojelševje in velikojesenovje 612 Orogeno vrbovje 621 Predalpsko-dinarsko bazoljubno rdeceborovje 622 Obrežno rdeceborovje 623 Bazoljubno crnoborovje 624 Jugovzhodno alpsko bazoljubno rdeceborovje 631 Preddinarsko gorsko bukovje 632 Predalpsko gorsko bukovje Koda Ime GRTS 633 Primorsko gorsko bukovje 634 Alpsko bukovje s crnim telohom 635 Alpsko bukovje s snežnobelo bekico 636 Bukovje s polžarko in javorovo bukovje 638 Bukovje z dlakavim slecem 639 Bukovje s klinolistnim kamnokrecem 641 Dinarsko jelovo bukovje 642 Predalpsko-dinarsko jelovo bukovje 643 Predalpsko jelovo bukovje 651 Gorsko-zgornjegorsko javorovje z brestom 661 Dinarsko jelovje na skalovju 671 Smrekovje na karbonatnem skalovju 672 Predalpsko smrekovje na morenah in pobocnih grušcih 681 Preddinarsko zgornjegorsko bukovje z zasavsko konopnico 682 Dinarsko zgornjegorsko bukovje s platanolistno zlatico 683 Predalpsko zgornjegorsko bukovje s platanolistno zlatico 684 Dinarsko podvisokogorsko bukovje 685 Predalpsko-alpsko podvisokogorsko bukovje 691 Planinsko smrekovje na karbonatni podlagi 692 Dinarsko mrazišcno smrekovje 701 Macesnovje 702 Alpsko ruševje 703 Dinarsko ruševje 704 Zelenojelševje in druge grmovnate združbe 711 Kisloljubno gradnovo belogabrovje 731 Kisloljubno gradnovo bukovje 732 Kisloljubno hrastovje 741 Kisloljubno rdeceborovje 751 Kisloljubno bukovje z rebrenjaco 752 Predpanonsko podgorsko bukovje 761 Javorovje s praprotmi 771 Jelovje s praprotmi 772 Jelovje s trikrpim bicnikom 781 Kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje 791 Kisloljubno gorsko jelovje 801 Smrekovje s trikrpim bicnikom 802 Smrekovje s smrecnim resnikom 803 Zgornjegorsko smrekovje z gozdno bekico 811 Barjansko smrekovje 812 Vegetacija visokih barij 813 Visokobarjansko puhastobrezovje GozdVestn 83 (2025) 1-2 (751) in Predalpsko podgorsko bukovje (552). V dinarskem FGO povsem prevladuje Dinarsko jelovo bukovje (641). V preddinarskem FGO so pogosti Gradnovo bukovje na izpranih tleh (554), Preddinarsko-dinarsko podgorsko bukovje (551) in Preddinarsko-dinarsko gradnovo belogabrovje (541). V submediteranskem obmocju povsem prevladuje Primorsko hrastovje in crnogabrovje na apnencu (565), pogosti so tudi Primorsko bukovje (593) in Primorsko gradnovje z jesensko vilovino (564), na silikatnih kamninah pa je Kisloljubno gradnovo bukovje (731). Slednje je razširjeno tudi v subpanonskem FGO, kjer je zelo razširjeno tudi Dobovje in dobovo belogabrovje (531). Od skupno 78 GRT v Sloveniji jih je v alpskem FGO 53, v predalpskem 49, v dinarskem 45, v subpanonskem obmocju 34, v preddinarskem 32 in v submediteranskem 27. Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopcic M., Dakskobler I., Kutnar L., Boncina A.: Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti Slika 4: Pojavljanje GRT na gradientu nadmorske višine (m). Okvirji prikazujejo kvartilni razmik nadmorskih višin popisanih fitocenoz posameznega GRT Figure 4: FST occurrence on an elevation gradient (m). The boxes show the quartile range of altitudes of the inventoried phytocenoses of each FST GozdVestn 83 (2025) 1-2 3.2 Pregled ekoloških in vegetacijskih razmer 3.2 Overview of the ecological and vegetation characteristics 3.2.1 Ekološke razmere 3.2.1 Ecological condition V najnižjih nadmorskih višinah najdemo nižinske gozdne tipe, ki so pogosti na ravnicah ob vecjih rekah. Take so predvsem združbe vrb, topolov, dolgopecljatega bresta, ozkolistnega jesena, belega gabra, cera, doba, gradna in redkeje bukve (521, 531, 532, 511, 512, 544, 569, 567, 543, 564, 566, 752, 711, 541). Najvišje ležece gozdne tipe tvorijo grmovne združbe rušja in zelene jelše, macesnovja, razlicna smrekovja ter podvisokogorska bukovja (703, 702, 701, 704, 691, 685, 684, 803) (slika 4). Pri nekaterih GRT je velik razpon posledica vkljucenih razlicnih gozdnih združb (npr. Alpsko ruševje (702)) ali pa pomanjkljivosti v podatkovnih zbirkah (npr. Kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje (781)). Srednje letne temperature so najvišje v submediteranskih GRT, kamor sodijo razlicna hrastovja (564, 566), belogabrovja (544), cerovja (569), crnogabrovja (565) in crnikovja (568). Po višini srednjih letnih temperatur jim sledijo nižinske celinske združbe, kot so gozdovi crne jelše (521), doba (531), veza, jesena (532) ter gradna in belega gabra (543). V absolutnih vrednostih je v GRT 564 srednja letna temperatura zraka 12,2 °C, v Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopcic M., Dakskobler I., Kutnar L., Boncina A.: Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti Slika 5: Ekogram GRT glede na temperaturne razmere in kolicino padavin. Poligoni obsegajo obmocje enega standardnega odklona od povprecne vrednosti vsake od spremenljivk na oseh x in y, barvna lestvica prikazuje velikost temperaturnih nihanj med meseci. Uporabljeni so podatki fitocenoloških popisov in razširjenosti GRT po odsekih Figure 5: FST ecogram in relation to temperature and precipitation. The polygons cover a range of one standard deviation from the mean of each of the variables on the x- and y-axes, and the colour scale shows the extent of temperature variation between months. Data from phytocenological inventories and the FST distribution by transect are used GozdVestn 83 (2025) 1-2 GRT 701 pa 4,5 °C. V primerjavi s submediteranskimi združbami so v teh gozdovih precej vecje temperaturne razlike med posameznimi meseci, prav tako jih zaznamuje manjša kolicina skupnih letnih padavin. Nasprotno je kolicina padavin najvecja v gorskih GRT, kot so macesnovja (701), planinska smrekovja (691), ruševja (702, 703) in podvisokogorska (684, 685) ter alpska bukovja (634, 635), kjer so srednje letne temperature in njihova letna nihanja najmanjša (slika 5). V GRT 635 je tako skupna letna kolicina padavin povprecno 2843 mm, v GRT 532 pa le 867 mm. Fitoindikacija talnih razmer po Ellenbergu pokaže najnižje pH vrednosti v združbah visokih barij (811, 813), razlicnih smrekovij na silikatni podlagi (801, 802, 803), kisloljubnih rdeceborovjih (711) in hrastovjih (732) ter v bukovju z rebrenjaco (751). Z bazicnimi kationi so najbogatejša tla v bazoljubnem crnoborovju (623), crnikovju (568), razlicnih crnogabrovjih (562, 562, 565) in kraškogabrovju (567), kjer je hkrati tudi vlažnost tal najmanjša. S hranili in dušikom so najbolje preskrbljena tla v vrbovjih (511, 512, 612), vezovju z ozkolistnim jesenom (532), gorskem in zgornjegorskem javorovju z brestom (651), javorovju s praprotmi (761) in v bukovju s polžarko ter javorovem bukovju (636). Nasprotno pa so s hranili najrevnejša tla znacilna za združbe visokih barij (811, 813), kisloljubnih rdeceborovij (741) in bazoljubnih rdece- (621, Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopcic M., Dakskobler I., Kutnar L., Boncina A.: Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti Slika 6: Ekogram GRT glede indikacijske vrednosti rastlin za reakcijo in vlažnost tal. Poligoni obsegajo obmocje enega standardnega odklona od povprecne vrednosti vsake od spremenljivk oseh na x in y, barvna lestvica nakazuje vsebnost hranil v tleh. Uporabljeni so podatki fitocenoloških popisov in analize indikatorskih vrst po Ellenbergu Figure 6: FST ecogram as a function of indicator value of plant species for soil moisture. The polygons cover a range of one standard deviation from the mean of each of the variables on the x- and y-axis, the colour scale indicates the nutrient content of the soil. Phytocenological inventory data and the Ellenberg indicator species analysis are used GozdVestn 83 (2025) 1-2 624) ter crnoborovij (623). Najvecja vlažnost tal je ugotovljena v crnojelševjih (521, 611), barjanskih združbah (811, 813), vrbovjih (511, 512, 612), vezovjih (532) in dobovjih (531) (slika 6). 3.2.2 Gozdna vegetacija in vrstna pestrost 3.2.2 Forest vegetation and species diversity V bazi fitocenoloških popisov je zdaj zbranih 143 razlicnih asociacij, razvršcenih v 78 GRT. Skupno je v tem naboru evidentiranih 1680 taksonov višjih rastlin, od tega 122 vrst v drevesni plasti, 228 v grmovni in 1609 v zelišcni, pri cemer slednja vkljucuje tudi mladje drevesnih in grmovnih vrst. Med vrstno najbogatejšimi GRT so macesnovja (701), orogena vrbovja (612), podvisokogorska bukovja (685), alpsko-predalpska in severnodinarska crnogabrovja ter malojesenovja (563). GRT z najvecjo pestrostjo drevesnih vrst vkljucujejo gorska obrežna sivojelševja, crnojelševja in velikojesenovja (611) ter vrbovja s topolom (511) in orogena vrbovja (612) (slika 7). Na vegetacijskih ploskvah je najvecja vrstna pestrost v gradnovih belogabrovjih (542), obrežnih rdeceborovjih (622), podgorsko-gorskih lipovjih (600), planinskem smrekovju na karbonatni podlagi (691) ter v smrekovjih na morenah in pobocnih grušcih (672). Vrstno najrevnejši fitocenološki popisi so v visokobarjanskem puhastobrezovju (813), kisloljubnem bukovju z rebrenjaco (751) in grmicavem vrbovju (512). Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopcic M., Dakskobler I., Kutnar L., Boncina A.: Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti Slika 7: Dvorazsežni graf števila vseh rastlinskih vrst in števila le drevesnih vrst v GRT. Velikost poligona je sorazmerna vrednosti Shannonovega indeksa vrstne pestrosti, podobno je z njim usklajena tudi barvna lestvica poligonov Figure 7: Biplot of the number of all plant species and the number of the only tree species in the FST. The size of the polygon is proportional to the value of the Shannon Species Diversity Index, and the colour scale of the polygons is adjusted accordingly GozdVestn 83 (2025) 1-2 Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopcic M., Dakskobler I., Kutnar L., Boncina A.: Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti Slika 8: Klasifikacija sintezne fitocenološke preglednice GRT po metodi netehtanih aritmeticnih sredin (UPGMA) z uporabo Bray-Curtisove mere razlicnosti Figure 8: Classification of the synthetic phytocenological table of FST according to the Unweighted Pair Group Method with Arithmetic Mean (UPGMA) using the Bray-Curtis dissimilarity measure Slika 9: Ordinacija 9049 fitocenoloških popisov po metodi DCA (Detrended Correspondence Analysis – korespondencna analiza z odstranjenim trendom). Modri poligoni prikazujejo povprecja vseh fitocenoloških popisov posameznega GRT glede na prvo in drugo os DCA. Pušcice kažejo v smeri vecanja posameznega ekološkega dejavnika Figure 9: Ordination plot of 9049 relevés by DCA (Detrended Correspondence Analysis). The blue polygons show the mean values of all the relevés of a certain FST according to the first and second axis of the DCA. The arrows point in the ascending direction of the individual ecological factors GozdVestn 83 (2025) 1-2 Dendrogram (slika 8) prikazuje podobnosti in razlike v vrstni sestavi GRT. Nekateri obstojeci GRT, ki so razširjeni v vec fitogeografskih obmocjih in vkljucujejo fitocenoze iste asociacije (npr. 634 in 635; 551 in 552; 682 in 683), izkazujejo veliko podobnost v vrstni sestavi. To odpira možnost njihove združitve, s cimer bi odpravili nenaravne razmejitve na kartah razširjenosti GRT. Ordinacija fitocenoloških popisov dopolnjuje klasifikacijo GRT s poudarkom na podobnostih in razlikah v njihovi floristicni sestavi (slika 9). Pušcice, ki oznacujejo smer vecanja ekoloških dejavnikov, ponazarjajo okoljske razmere znotraj Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopcic M., Dakskobler I., Kutnar L., Boncina A.: Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti Slika 10: Prikaz razmestitve centroidov razširjenosti rastlinskih vrst v ordinacijskem prostoru DCA. Velikost napisa je sorazmerna s pogostnostjo vrste na popisih. Levo zgoraj: drevesna plast; desno zgoraj: grmovna plast; levo spodaj: zelišcna plast; desno spodaj: mahovna plast. Velikost in odtenek pisave sta sorazmerna pogostnosti vrste Figure 10: The distribution of the centroids of the plant species in the DCA ordination space. The size of the labelling is proportional to the frequency of the species in the relevés. Top left: tree layer; top right: shrub layer; bottom left: herb layer; bottom right: moss layer. The size and shade of the font are proportional to the frequency of the species GozdVestn 83 (2025) 1-2 posameznih GRT. Na sliki 10 so prikazani vzorci pojavljanja rastlinskih vrst v vertikalnih plasteh, kar omogoca prepoznavanje njihovih ekoloških niš in medsebojnih podobnosti. Okoljske spremenljivke, prikazane s pušcicami ali izolinijami (nadmorska višina), ponazarjajo relativni položaj centroidov realiziranih ekoloških niš posameznih vrst v okviru proucevanih ekoloških gradientov. 3.3 Pregled rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti gozdnih rastišcnih tipov 3.3 Overview of site, stand and management characteristics of forest site types V Sloveniji z vsemi gozdovi gospodarimo sonaravno, kar pomeni, da se z ukrepi obnove, nege in varstva prilagajamo rastišcnim razmeram (Boncina in sod., 2021). V podnebno spreminjajocem okolju je z vidika upravljanja kljucno poznavanje in obvladovanje tveganj in na podlagi tega dopolnjevanje gospodarjenja z gozdovi novim spoznanjem. Na vecini gozdnih površin v Sloveniji izvajamo skupinsko postopno gospodarjenje (Poljanec in sod., 2023), vendar je velikost pomladitvenih jeder razlicna, razlicen je tudi nacin njihovega združevanja, kar se odraža v razlicnosti sestojnih zgradb – od malopovršinske do velikopovršinske enomerne zgradbe. V nekaterih gozdovih, predvsem v jelovjih, jelovih bukovjih in nekaterih smrekovjih so pogostejše razlicne raznomerne zgradbe, tudi prebiralne. Od drugih oblik gospodarjenja velja omeniti panjevsko gospodarjenje; panjevske sestoje najdemo v predvsem v nekaterih pionirskih gozdovih listavcev in gozdovih trdih listavcev ter robinije. Posek je temeljni ukrep za oblikovanje sestojne zgradbe in uravnavanje drevesne sestave (Boncina in sod., 2021). Na ravni Slovenije znaša letni možni posek po veljavnih gozdnogospodarskih nacrtih gozdnogospodarskih enot 6,1 m3/ha. Ce se omejimo samo na GRT s površino, vecjo od 5000 ha, je nacrtovani posek najvecji v jelovjih s praprotmi (GRT 771) in kisloljubnem gorskem- zgornjegorskem bukovju (GRT 781), najmanjši pa v preddinarsko-dinarskem hrastovem crnogabrovju (GRT 562) in v alpsko-predalpskem ter severnodinarskem crnogabrovju in malojesenovju (GRT 563). Ranljivost gozdov lahko posredno ocenimo s sanitarnim posekom. V zadnjih treh desetletjih so najbolj ogrožena kisloljubna hrastovja (GRT 732), smrekovja s smrecnim resnikom (GRT 802) in jelova bukovja (GRT 641, 643). Najvecji sanitarni posek zaradi ekstremnih vremenskih razmer (veter, sneg in žled) je bil v smrekovjih s smrecnim resnikom (GRT 802), zgornjegorskih smrekovjih z gozdno bekico (GRT 803), planinskih smrekovjih na karbonatu (GRT 691) in predalpskih jelovo-bukovih gozdovih (GRT 643). Insekti, predvsem smrekovi podlubniki, najbolj ogrožajo zasmrecene gozdove na rastišcih jelovih bokovij (GRT 641, 643) in alpskih bukovij (GRT 643). Nižinska crnojelševja (GRT 521), vezovja z oskolistnim jesenom (GRT 532) in dobovja ter dobovo belogabrovja (GRT 531) so najbolj ogro Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopcic M., Dakskobler I., Kutnar L., Boncina A.: Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti Preglednica 2: Pregled GRT glede na nacrtovani posek Table 2: Overview of the FST in relation to the planned timber harvest Posek (m3/ha leto) Seznam GRT < 2 611, 622, 562, 563, 624, 623, 702, 701, 811, 812, 704, 512, 566, 567, 568, 638, 639, 732, 813, 684, 703 2-3.9 593, 592, 569, 564, 591, 511, 600, 635, 621, 565, 612, 685 4-5.9 551, 541, 802, 632, 711, 803, 521, 691, 544, 601, 531, 751, 542, 661, 671, 581, 553, 801, 683, 561, 672, 555, 692, 634, 682 6-7.9 532, 781, 631, 772, 641, 636, 543, 761, 554, 643, 642, 791, 651, 752, 552, 633, 731, 741 = 8 681, 771 GozdVestn 83 (2025) 1-2 žena zaradi bolezni in gliv. Tveganja za požare pa so najvecja v primorskih hrastovih (GRT 566, 568, 565, 564, 544) in bukovih (GRT 593) gozdovih ter gozdovih crnega bora (GRT 623). 3.4 Produkcijski potencial gozdnih rastišcnih tipov 3.4 Production potential of forest site types Po uporabljenih podatkih je povprecna izracunana produkcijska sposobnost gozdnih rastišc v Sloveniji 7,6 m3/ha/leto. Kar 31 GRT izkazuje vrednost produkcijskega potenciala od 6 do 9 m3/ ha/leto, le 11 GRT pa višji potencial od 9 m3/ha/ leto. Med GRT, ki porašcajo vsaj 5000 ha, imajo najvišji PSGR Jelovja s trokrpim bicnikom (772) in Jelovja s praprotmi (771), med vsemi GRT pa so to vrbovja s topolom (511). Najnižji PSGR izkazujejo Alpsko ruševje (702, 0,6 m3/ha/leto), Preddinarsko-dinarsko hrastovo crnogabrovje (562, 1,0 m3/ha/leto) ter barjansko smrekovje (811) in Alpsko-predalpsko crnogabrovje in malojesenovje (563) s 1,1 m3/ha/leto. 3.5 Izbor gozdnih rastišcnih tipov za predstavitev v Gozdarskem vestniku 3.5 Selection of forest site types for presentation in Gozdarski vestnik Glede na pogostnost pojavljanja na ozemlju celotne Slovenije po fitogeografskih obmocjih, višinskih pasovih in gozdnogospodarskih obmocjih smo izbrali 17 GRT (preglednica 2), ki bodo predstavljeni v sredici Gozdarskega vestnika. 4 ZAKLJUCKI 4 CONCLUSIONS Slovenija se ponaša z veliko raznolikostjo gozdnih združb, zaradi cesar je smiselno njihovo združevanje v pregledno tipologijo gozdnih rastišcnih tipov (GRT) za ucinkovito upravljanje z gozdovi in ranljivimi gozdnimi habitati. Za uspešno upravljanje je kljucno natancno poznavanje razširjenosti GRT. V zdajšnjem casu je dopolnjevanje fitocenoloških kart, zlasti v podrobnejših merilih, poseben izziv. Od obdobja intenzivnih sistematicnih kartiranj je minilo že precej casa. Vmes so fitocenološka raziskovanja napredovala, zato je posodobitev, zlasti najstarejših kartiranj, vedno nujnejša. V zadnjih letih je sicer opazen napredek pri posodabljanju vegetacijskih kart in proucevanju evropsko varstveno pomembnih gozdnih rastišcnih tipov, kot so združbe plemenitih listavcev (Kermavnar in sod., 2023; Kutnar in Babij, 2020b; Kutnar in sod., 2020), logi in drugi obrecni gozdovi (Alagic in sod., 2021; Kutnar in Babij, 2020a; Kutnar in Marinšek, 2016; Kutnar in sod., 2020; Simcic in Kutnar, 2020), bazoljubna borovja (Rozman in sod., 2020), kisloljubna smrekovja in barjanski smrekovi gozdovi (Kutnar in sod., Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopcic M., Dakskobler I., Kutnar L., Boncina A.: Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti Slika 11: Produkcijska sposobnost GRT Figure 11: Production capacity of FST GozdVestn 83 (2025) 1-2 2022). Pomembno je tudi sprotno vkljucevanje izsledkov fitocenoloških raziskav v gozdarske baze podatkov. Pri nadaljnjem delu na tipologiji GRT je smiselno razmisliti o morebitnem združevanju nekaterih GRT, zlasti pri tistih, kjer se ista gozdna združba pojavlja v vec GRT, po navadi v vecjih fitogeografskih obmocjih (npr. Hacquetio-Fagetum, GRT: 551, 552, 553; Anemono-Fagetum, GRT: 634, 635). Na drugi strani je pri podrobnem gozdnogospodarskem nacrtovanju vcasih treba poznati ne samo tipe, temvec tudi združbe in celo podzdružbe, kot bi veljalo v primeru Dinarskega jelovo bukovega gozda (GRT 641) s številnimi subasociacijami, ki pomembno vplivajo na gospodarjenje in so zdaj vse vkljucene v en sam GRT. Pri tem bi bila morda smiselna razširitev tipologije. Razmisliti je treba tudi o opisu novih GRT, ki doslej niso bili zajeti v analizo, in o ustreznem vkljucevanju opisov sukcesijskih stadijev. Karta GRT Slovenije je narejena po mejah odsekov, zato je pomembno poudariti, da pri gospodarjenju takšne karte gozdnih rastišcnih tipov ne smemo posploševati na detajlna rastišca v odseku. Kjer je velika pestrost GRT, je za koncno odlocitev pomemben terenski obisk sestojev. Med gozdarji se tipologija GRT dobro uveljavlja; ob vsakoletni obnovi desetine gozdnogos Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopcic M., Dakskobler I., Kutnar L., Boncina A.: Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti Preglednica 3: Izbor gozdnih rastišcnih tipov za predstavitev v Gozdarskem vestniku Table 3: Selection of forest site types of Slovenia for presentation in journal Gozdarski vestnik GRTS IME 531 Dobovje in dobovo belogabrovje 521 Nižinsko crnojelševje 541 Preddinarsko-dinarsko gradnovo belogabrovje 731 Gradnovo bukovje na silikatnih kamninah 781 Kisloljubno gorsko-zgornjegorsko bukovje 551 552 553 Preddinarsko-dinarsko podgorsko bukovje, Predalpsko podgorsko bukovje na karbonatih, Primorsko podgorsko bukovje na karbonatih 555 Primorsko bukovje na flišu 632 631 633 Predalpsko gorsko bukovje, Preddinarsko gorsko bukovje, Primorsko gorsko bukovje 634 635 Alpsko bukovje s crnim telohom, Alpsko bukovje s snežno-belo bekico 641 642 643 Dinarsko jelovo bukovje, Predalpsko-dinarsko jelovo bukovje, Predalpsko jelovo bukovje 651 Gorsko-zgornjegorsko javorovje z brestom 565 Primorsko hrastovje in crnogabrovje na apnencu 741 Kisloljubno rdeceborovje 621 Predalpsko-dinarsko bazoljubno rdeceborovje 771 Jelovje s praprotmi 691 Planinsko smrekovje na karbonatni podlagi 802 Smrekovje s smrecnim resnikom 701 Macesnovje GozdVestn 83 (2025) 1-2 podarskih nacrtov gozdnogospodarskih enot so organizirane fitocenološko-pedološke delavnice za prepoznavanje GRT. Ob obnovi obmocnih nacrtov za obdobje 2021–2030 pa so bile pripravljene usmeritve za gospodarjenje z gozdovi po skupinah GRT (ZGS, 2021). Na podlagi podatkov o razširjenosti GRT smo naredili karto sušnih gozdnih rastišc in analizirali GRT v nekaterih obmocjih povecane nevarnosti pojavljanja zemeljskih plazov in drobirskih tokov. Rastišcne tipe smo obravnavali pri razvoju gozdne vegetacije po požarih, npr. na Krasu in Potoški gori. 5 POVZETEK 5 SUMMARY Prispevek predstavlja celovit primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti gozdnih rastišcnih tipov (GRT) Slovenije. Obstojeca tipologija GRT, ki temelji na ekoloških in vegetacijskih razmerah gozdnih sestojev, vkljucuje 78 tipov in je namenjena razvršcanju gozdov za potrebe sonaravnega gospodarjenja. Razširjenost GRT je bila analizirana na ravni gozdnogospodarskih odsekov za celotno Slovenijo ter za posamezna fitogeografska obmocja. Ekološke znacilnosti GRT so bile ugotavljane na podlagi iz literature zbranih vec kot 9.000 fitocenoloških popisov, dopolnjenih s prostorskimi podatki o nadmorski višini, temperaturi, padavinah ter rastišcnih znacilnostih, ocenjenih z Ellenbergovimi indikatorskimi vrednostmi. Produkcijska sposobnost gozdnih rastišc in druge upravljavske znacilnosti GRT so bile analizirane s pomocjo podatkov Zavoda za gozdove Slovenije. Po površini najvecji trije GRT so Kisloljubno gradnovo bukovje (731), Dinarsko jelovo bukovje (641) in Kisloljubno bukovje z rebrenjaco (751). Od skupno 78 GRT v Sloveniji jih je v alpskem FGO 53, v predalpskem 49, v dinarskem 45, v subpanonskem obmocju 34, v preddinarskem 32 in v submediteranskem 27. Po nadmorski višini najnižje ležeci GRT se pojavljajo ob vecjih rekah in jih sestavljajo predvsem vrbovja, topolovja, hrastovja in gabrovja, najvišje ležece pa tvorijo ruševja, jelševja, macesnovja, smrekovja in bukovja gorskega do podvisokogorskega pasu, kjer so tudi najvišje izmerjene letne kolicine padavin. Najbolj kisla tla so v GRT visokih barij ter smrekovjih, borovjih in hrastovjih na silikatni maticni podlagi, najmanj pa v crnoborovjih in crnogabrovjih na karbonatni podlagi. Z dušikom najbolje preskrbljena tla so v vrbovjih ter v sestojih z vecjim deležem gorskega javorja in velikega jesena, najslabše pa v borovjih, tako na silikatni kot na karbonatni maticni podlagi. Floristicna analiza je pokazala veliko vrstno raznolikost med GRT: zabeleženih je bilo 1680 vrst višjih rastlin v 143 asociacijah. Najbolj vrstno pestri GRT so macesnovja, orogena vrbovja in podvisokogorska bukovja, medtem ko so vrstno najrevnejši barjanski GRT in nekateri drugi kisloljubni GRT. Klasifikacija in ordinacija fitocenoloških popisov sta pokazali na visoko podobnost med nekaterimi GRT, kar odpira možnosti za njihovo racionalizacijo in poenotenje v prihodnji tipologiji. V vecini GRT se v Sloveniji izvaja skupinsko postopno gospodarjenje, v nekaterih jelovjih, jelovih bukovjih in smrekovjih so pogostejše razlicne raznomerne zgradbe, tudi prebiralne. Panjevske sestoje najdemo v predvsem v nekaterih pionirskih gozdovih listavcev ter gozdovih trdih listavcev in robinije. Nacrtovani posek je najvišji v jelovjih s praprotmi (771) in kisloljubnem gorskem-zgornjegorskem bukovju (781), najnižji pa v preddinarsko-dinarskem hrastovem crnogabrovju (562) in v alpsko-predalpskem in severnodinarskem crnogabrovju in malojesenovju (563). Pregled tveganj (sanitarni posek, bolezni, škodljivci, požari) razkriva najvecjo ranljivost pri smrekovjih, zasmrecenih bukovjih in GRT v submediteranskem obmocju. Povprecna produkcijska sposobnost znaša 7,6 mł/ha/leto, najvišje vrednosti pa so dosegle jelovi in vrbovi GRT, najnižje pa ruševja in barjanski gozdovi. 6 VIRI 6 REFERENCES Alagic A., Kutnar L., Kozamernik E., Babij V., Marinšek A., Kermavnar J., Simcic A., Šprah R. 2021. Ocena stanja ohranjenosti habitatnega tipa 91E0* Obrecna vrbovja, jelševja in jesenovja v obmocju Natura 2000 Licenca pri Poljcanah. Gozdarski vestnik, , 2: 3–27. Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopcic M., Dakskobler I., Kutnar L., Boncina A.: Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti GozdVestn 83 (2025) 1-2 ARSO. 2024. Podatki o okolju. [Data set]. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. Boncina A. 2014. Ugotavljanje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišc. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Boncina A., Rozman A., Dakskobler I., Klopcic M., Babij V., Poljanec A. 2021. Gozdni rastišcni tipi Slovenije: vegetacijske, sestojne in upravljavske znacilnosti. Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire in Zavod za gozdove Slovenije. Ellenberg H., Klötzli F. 1972. Waldgesellschaften und Waldstandorte der Schweiz. Mitt. Schweiz. Anst. Forst. Versuchswes., , 48: 587–930. GURS. 2024. Prostorski podatki. [Data set]. Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana. Jalas J., Suominen J. 1967. Mapping the distribution of Europaean vascular plants. Memoranda Soc. pro Fauna Flora Fennica, 43: 60–72. Kadunc A., Poljanec A., Dakskobler I., Rozman A., Boncina A. 2013. Ugotavljanje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišc v Sloveniji : porocilo o realizaciji projekta.: 42, Pridobljeno s Repozitorij Univerze v Ljubljani. Kermavnar J., Kozamernik E., Kutnar L. 2023. Assessing the Heterogeneity and Conservation Status of the Natura 2000 Priority Forest Habitat Type Tilio–Acerion (9180*) Based on Field Mapping. Forests, 14, 2: 232, https://doi.org/10.3390/f14020232. Kutnar L., Babij V. 2020a. Terensko kartiranje gorskih obrecnih gozdov v pilotnem obmocju Kamniško- Savinjske Alpe. Kutnar L., Babij V. 2020b. Terensko kartiranje gozdov plemenitih listavcev na pilotnem obmocju Boc-Haloze- Donacka gora. Kutnar L., Babij V., Danev G., Marinšek A., Kozamernik E., Alagic A., Kermavnar J., Simcic A., Cojzer M., Furman M., Tajnikar M., Orož U., Polanšek B., Medved L., Zamret M. 2020. Porocilo o evidentiranju izhodišcnega stanja izbranih vrst in habitatnih tipov na IP obmocjih. Akcija A.1.2.: 49, Ljubljana https://natura2000.gov.si/fileadmin/user_upload/ Dokumenti/LIFE_IP_NATURA_SI/Rezultati/A.1.2_ Porocilo_gozdni_HT_9180_91E0_GIS_ZGS_2020.pdf. Kutnar L., Kermavnar J., Marinšek A., Kozamernik E., Alagic A., Simcic A., Štefanic D. 2022. Priprava študij za potrebe projekta Vizija Pohorje 2030: Izdelava fitocenoloških študij za barjanske gozdove (HT 91D0*) in za kisloljubne smrekove gozdove (HT 9410) - Koncno porocilo (za obdobje 2021-2022). Projekta Vizija Pohorje 2030 (Pohorka).: 62, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije. Kutnar L., Marinšek A. 2016. Stanje raziskovalnih gozdnih habitatnih tipov ob Muri. V: GoForMura: upravljanje gozdnih habitatnih tipov in vrst v izbranih obmocjih Natura 2000 ob Muri 1. Ljubljana, Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije: 4–9. Kutnar L., Veselic Ž., Dakskobler I., Robic D. 2012. Tipologija gozdnih rastišc Slovenije na podlagi ekoloških in vegetacijskih razmer za potrebe usmerjanja razvoja gozdov. Gozdarski vestnik, 70, 4: 195–214. Mucina L., Bültmann H., Dierßen K., Theurillat J. P., Raus T., Carni A., Šumberová K., Willner W., Dengler J., García R. G., Chytrý M., Hájek M., Di Pietro R., Iakushenko D., Pallas J., Bergmeier E., Santos Guerra A., Ermakov N., Valachovic M., Schaminée J. H. J., Lysenko T., Didukh Y. P., Pignatti S., Rodwell J. S., Capelo J., Weber H. E., Solomeshch A., Dimopoulos P., Aguiar C., Hennekens S. M., Tichý L. 2016. Vegetation of Europe: hierarchical floristic classification system of vascular plant, bryophyte, lichen, and algal communities. Applied Vegetation Science, 19: 3–264, https://doi. org/10.1111/avsc.12257. Poljanec A., Gucek M., Simoncic T., Stergar M., Marence M., Pisek R. 2023. Obmocni gozdnogospodarski in lovsko upravljavski nacrti za obdobje 2021–2030 - Kompendij. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije. Puncer I. 1984. Kartiranje vegetacije in vegetacijska kartografija. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Rozman A., Dakskobler I., Šilc U. 2020. Phytosociological analysis of basophilic Scots pine forests in the Southeastern Alps. Hacquetia, 19, 1: 23–80, https:// doi.org/10.2478/hacq-2019-0015. Simcic A., Kutnar L. 2020. Terensko kartiranje obrecnih gozdov. Šilc U., Carni A. 2012. Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia, 11, 1: 113–164. Tichý L., Axmanová I., Dengler J., Guarino R., Jansen F., Midolo G., Nobis M. P., Van Meerbeek K., Acic S., Attorre F., Bergmeier E., Biurrun I., Bonari G., Bruelheide H., Campos J. A., Carni A., Chiarucci A., Cuk M., Cušterevska R., Didukh Y., … Chytrý M. 2023. Ellenberg-type indicator values for European vascular plant species. Journal of Vegetation Science, 34, 1: 13 p., https://doi.org/10.1111/jvs.13168. Wraber M. 1969. Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio, 17, 1: 176–199. ZGS. 2025. Podatkovne zbirke Zavoda za gozdove Slovenije. [Data set]. Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana. Zupancic M. 2003. Vegetacijska raziskovanja in kartiranje v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 72: 5–18, Zupancic M. 2017. Fitocenologija v Sloveniji skozi cas. Folia Biologica et Geologica, 58, 2: 175–181. Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopcic M., Dakskobler I., Kutnar L., Boncina A.: Gozdni rastišcni tipi Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastišcnih, sestojnih in upravljavskih znacilnosti GozdVestn 83 (2025) 1-2 Izvirni znanstveni clanek Vpliv mesta shranjevanja na lastnosti lesnega oglja in briketov lesnega oglja za žar The effect of storage place on the characterisics of wood charcoal and wood charcoal briquettes for grilling Anže JEREB1, Domen FRECE2, Marcel EGARTNER3, Lara PLEVNIK4, Patricija ORAŽEM5, Tomaž RIHTER6 Izvlecek: V raziskavi smo proucevali vpliv zracne vlage na kakovost in kurilno vrednost lesnega oglja ter briketov lesnega oglja za žar. Uporabili smo slovensko lesno oglje s kmetije Frece in brikete lesnega oglja znamke Forest Premium. Lesno oglje in brikete lesnega oglja smo razdelili v štiri vzorce, ki smo jih hranili na štirih razlicnih lokacijah: v drvarnici, zunaj pod balkonom bivalnega objekta, v izolirani neogrevani garaži in v kurilnici. Vzorce smo vsak dan tehtali, poleg tega smo na lokacijah shranjevanja merili temperaturo in zracno vlago. Po 14-dnevnem obdobju meritev smo vzorce vneli, da smo pridobili podatke o temperaturi zgorevanja in casu gorenja, del vzorca pa smo porabili za analizo vsebnosti vode in kurilne vrednosti. Najvišjo vsebnost vode sta imela vzorca lesnega oglja in briketov lesnega oglja, ki sta bila izpostavljena najvišji zracni vlagi, najnižjo vsebnost vode pa vzorca, ki sta bila izpostavljena najnižji zracni vlagi. Vzorci z višjo vsebnostjo vode so imeli tudi manjšo kurilno vrednost in temperaturo zgorevanja. Briketi lesnega oglja so izkazali vecjo higroskopsko sposobnost, ki je verjetno vplivala na sposobnost za vžig (vzorci izpostavljeni višji zracni vlagi se niso vneli). Lesno oglje je kljub enakim razmeram shranjevanja ohranjalo vecjo kurilno vrednost v primerjavi z briketi lesnega oglja. Rezultati raziskave poudarjajo pomembnost pravilnega shranjevanja lesnega oglja in briketov lesnega oglja, kakršno je suho in toplo okolje. Tako dosežemo optimalno energetsko ucinkovitost in trajnostno rabo teh energetskih virov. Kljucne besede: Trda goriva za žar, lesno oglje, briketi lesnega oglja, kakovost, shranjevanje Abstract: In this study, we primarily examined the impact of air humidity on the quality and calorific value of wood charcoal and briquettes for grilling. We used Slovenian wood charcoal from Kmetija Frece and Forest Premium brand wood charcoal briquettes. Wood charcoal and wood charcoal briquettes were divided into four separate samples, which were stored at four different locations: in a woodshed, outside under the balcony of a residential building, in an unheated, insulated garage, and in a boiler room. The samples were monitored daily by weighing. Temperature and air humidity were also automatically measured at the storage locations. After a 14-day measurement period, the samples were ignited to obtain data on ignition temperature and burning time. A portion of the sample was also used to analyse water content and calorific value. The highest water content was found in samples of wood charcoal and wood charcoal briquettes exposed to the highest air humidity, while the lowest water content was found in samples exposed to the lowest air humidity. Samples with higher water content also had lower calorific value and ignition temperature. Wood charcoal briquettes exhibited a higher hygroscopic capacity, which likely affected their ignition ability (samples exposed to higher air humidity did not ignite). Despite the same storage conditions, wood charcoal maintained a higher calorific value compared to wood charcoal briquettes. The results of this study emphasise the importance of proper storage of wood charcoal and wood charcoal briquettes in dry and warm environments, as this ensures optimal energy efficiency and sustainable use of these energy sources. Key words: Solid fuels for grilling, wood charcoal, wood charcoal briquettes, quality, storage 1 A. J., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Vecna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. jereb.anze96@gmai.com 2 D. F., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Vecna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, domenfreze@gmail.com 3 M. E., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Vecna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. marcel.egartner2000@gmail.com 4 L. P., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Vecna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. laraplev@gmail.com 5 P. O., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Vecna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. po98754@student.uni-lj.si 6 T. R., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Vecna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. tr86318@student.uni-lj.si GozdVestn 83 (2025) 1-2 Jereb A., Frece D., Egartner M., Plevnik L., Oražem P., Rihter T.: Vpliv mesta shranjevanja na lastnosti lesnega oglja in briketov lesnega oglja za žar 1 UVOD 1 INTRODUCTION Lesno oglje in briketi lesnega oglja so pomemben vir energije, zlasti v gospodinjstvih, kjer jih uporabljajo za pripravo jedi (Zam in sod., 2023). Lesno oglje nastaja v procesu oglenitve ali karbonizacije lesa, ki lahko poteka tradicionalno v oglarskih kopah, sodobnejši nacin pa je oglenitev v oglarskih peceh ali v procesu suhe destilacije lesa. Za pridobivanje, vsaj v Sloveniji, uporabljamo les slabše kakovosti (secni ostanki, les, pridobljen iz redcenj, in les, pridobljen v postopku cišcenja zarašcajocih se kmetijskih površin). Torej v Sloveniji govorimo o trajnostno pridobljenem lesnem oglju (Imperl in sod., 2021). Briketi lesnega oglja so posredni proizvod lesnega oglja, narejeni so iz zdrobljenega lesnega oglja in prahu, cemur dodajo razlicna veziva, da briketi lesnega oglja obdržijo svojo enakomerno obliko. Zaradi enakomerne oblike briketi lesnega oglja tudi enakomerneje gorijo kot lesno oglje (Stare in sod., 2024). Zahteve in preskusne metode za lesno oglje in brikete lesnega oglja za žar za uporabo v napravah za peko na žaru doloca standard SIST EN 1860- 2:2023. Na podlagi tega dokumenta analiziramo velikost delcev, vsebnost ogljika, vsebnost vode in vsebnost pepela (Stare in sod., 2024). Našteti dejavniki vplivajo tudi na kurilno vrednost lesnega oglja in briketov lesnega oglja (Ruiz Aquino in sod., 2019). Kurilna vrednost lesnega oglja in birketov je tesno povezana z nacinom shranjevanja, saj okoljski dejavniki, kot sta temperatura in zracna vlaga, lahko bistveno vplivajo na njihove lastnosti. Lesno oglje, znano po svojih visoko absorptivnih lastnostih, nase hitro veže vodo iz okolja, kar lahko povzroci zmanjšanje njegove kurilne vrednosti (Bennett, 2024). Raziskave so pokazale, da je ustrezno shranjevanje kljucno za ohranjanje kakovosti lesnega oglja. Zam in sod. (2023) so v vlažnem tropskem okolju Afrike ugotovili, da se z vecanjem vlažnosti zmanjšuje vsebnost ogljika, kar negativno vpliva na kurilno vrednost. Razlike so opazili tudi med vrstami lesa, uporabljenega za proizvodnjo lesnega oglja, kar kaže na obsežnost vpliva zunanjih razmer. Dodatno je bilo ugotovljeno, da briketi lesnega oglja zaradi svoje strukture absorbirajo vec vode kot lesno oglje, kar vpliva na njihovo sposobnost za vžig (Zam in sod., 2023). Nedavna analiza kakovosti lesnega oglja za žar na slovenskem trgu, ki jo po predpisanem standardnem postopku (standard SIST EN 1860- 2:2023) izvaja Gozdarski inštitut Slovenije, je pokazala, da številni izdelki ne dosegajo mejnih vrednosti, opredeljenih v standardu. Vsebnost vezanega ogljika mora biti vsaj 75 %, vsebnost pepela manj kot 8 % in prav tako vsebnost vode manj kot 8 %. Poleg tega so opredeljena še dolocila o velikosti delcev v vsaki vreci: velikost delcev do 10 mm ne sme preseci 7 %, velikost delcev do 20 mm ne sme preseci 20 %, velikost delcev od 20 mm do 80 mm mora predstavljati vsaj 80 %, velikost delcev od 80 mm do 150 mm ne sme preseci 10 %, delci, vecji od 150 mm, pa po standardu niso dovoljeni. Dolocila omenjenega standarda so za brikete lesnega oglja nekoliko drugacna kot za lesno oglje. V briketih lesnega oglja je dovoljeni delež pepela do 18 %, delež vezanega ogljika mora biti vecji od 60 %, mejna vsebnost vode pa je enaka kot pri lesnem oglju in ne sme preseci 8 %. Pri velikosti delcev je minimalno dolocilo samo eno, in sicer delež delcev velikosti 20 mm ne sme preseci 10 % (standard SIST EN 1860-2:2023). V letu 2024 so bile poleg omenjene analize v obdobju 2020 – 2024 izpeljane še tri analize kakovosti lesnega oglja, in sicer v letih 2020, 2021 in 2023 (Stare in sod., 2020; Stare in sod., 2021; Stare in sod., 2023). Rezultati so iz leta v leto podobni. Najvecja težava (pri vseh štirih analizah) je predvsem pri slovenskem lesnem oglju zaznano neskladje s predpisanimi mejnimi vrednostmi pri velikosti delcev. Neskladja nastajajo tudi v deležu vezanega ogljika, a slovensko lesno oglje pri tem parametru v vseh štirih letih ni imelo težav. Prav tako pri slovenskem lesnem oglju ni bilo neskladij z minimalnimi dolocili standarda pri vsebnosti pepela in vode (Mencarelli in sod., 2025). Pomembno je poudariti, da so dolocila za ustrezno shranjevanje lesnega oglja specificna. Shranjevanje v suhem, hladnem in temnem prostoru ter uporaba posod, nepropustnih za vlago ali absorpcijske materiale, sta kljucna ukrepa za zmanjšanje vlažnosti in s tem povezanih negativnih vplivov. V preteklosti so za shranjevanje GozdVestn 83 (2025) 1-2 pogosto uporabljali vrece iz jute, ki so omogocale nekaj prepustnosti zraka. Dandanes so zaradi boljše odpornosti proti vlagi v uporabi dvoslojne papirnate vrece, ki zagotavljajo boljšo zašcito pred zunanjimi vplivi, hkrati pa tudi bolj cisto shranjevanje, saj z njimi zmanjšamo možnost prašenja. Poleg vpliva na kakovost omenjenih energijskih virov lahko ustrezno shranjevanje prispeva tudi k zmanjšanju odpadkov in izboljšanju ekonomskih koristi. Študije so pokazale, da lahko napacno shranjevanje povzroci izgubo vec kot 10 % potencialne energije zaradi povecane vsebnosti vode, zaradi cesar nastanejo pomembne posledice za uporabnike v gospodinjstvih (Bennett, 2024). Glede na to, da so vrednosti okolijskih dejavnikov tesno povezane z mestom shranjevanja, smo v raziskavi skušali ugotoviti, kako le-ta (drvarnica, zunaj pod balkonom bivalnega objekta, neogrevana izolirana garaža in kurilnica) vplivajo na vsebnost vode in posledicno na kurilno vrednost ter sposobnost za vžig lesnega oglja in briketov lesnega oglja. 2 MATERIALI IN METODE DELA 2 MATERIALS AND WORKING METHODS V raziskavi smo uporabili slovensko lesno oglje, proizvedeno na tradicionalen nacin na kmetiji Frece (okolica Sevnice), in brikete lesnega oglja (blagovna znamka Forest Premium) ponudnika Petrol, neznanega izvora. Iz vsake vrste kuriva, v primeru lesnega oglja smo uporabili eno 10 kg vreco, v primeru briketov lesnega oglja pa eno 3 kg vreco, smo pripravili štiri vzorce in jih ustrezno oznacili s kodo (O = lesno oglje, B = briketi lesnega oglja). Lesno oglje smo predhodno presejali skozi sita z velikostjo odprtin 80 mm, 20 mm in 10 mm in v vsak vzorec natehtali približno enako kolicino vsake granulacije (štirje enaki deli vsake granulacije glede na skupno maso vsake granulacije). Brikete lesnega oglja pa smo zaradi enakomerne oblike v vsak vzorec razporedili v enakem številu (deset na vzorec). Pred zacetkom analize smo vse vzorce stehtali skupaj z vreco na gram natancno. Podatki so prikazani v preglednici 1. Pred zacetkom poskusa vzorcev nismo sušili. Predpostavljali smo, da ima vsako kurivo v izvirni embalaži homogeno vsebnost vode, saj smo lesno oglje in tudi brikete lesnega oglja skladišcili v zaprti embalaži ter v zaprtem neogrevanem prostoru vsaj tri mesece, s cimer smo omogocili homogenizacijo celotnega vzorca (polnih, originalno zaprtih vrec). Vzorce smo natehtali v prostoru, kjer je potekala homogenizacija, in smo jih nato isti dan razporedili na štiri razlicne lokacije (v drvarnico, zunaj pod balkon bivalnega objekta, v zaprto neogrevano izolirano garažo in v kurilnico) na Kolicevem (okolica Domžal). Vsaka lokacija je pomenila dodatno oznako v zapisu kode vzorca (drvarnica = 1, zunaj pod balkonom bivalnega objekta = 2, zaprta, neogrevana izolirana garaža = 3 in kurilnica = 4). Lokacije smo izbrali glede na predvidene najpogostejše lokacije shranjevanja lesnega oglja in briketov lesnega oglja v casu sezone peke na žaru. Na vsako lokacijo smo postavili po en vzorec lesnega oglja in briketov lesnega oglja. Zaradi spremljanja razmer za shranjevanje smo na vsako raziskovalno lokacijo namestili majhno meteorološko postajo, ki v desetminutnem intervalu meri temperaturo zraka in zracno vlago (oboje na desetinko °C oz. odstotek natancno). Vsak dan ob isti uri smo vzorce tudi stehtali (tehtanje skupaj z vreco na gram natancno) in v 14-dnevni raziskavi spremljali spremembe v masi vzorcev. Omenjeno obdobje smo izbrali na podlagi predvidevanja, da je prvih 14 dni zaradi higroskopske sposobnosti lesnega oglja (in posledicno tudi briketov lesnega oglja) najbolj kljucnih za spremembe vsebnosti vode v vzorcih. Po koncanem obdobju zbiranja podatkov o pogojih shranjevanja smo izmerili temperaturo zgorevanja vzorcev. V ta namen smo del vsakega vzorca pretresli v dimnik za pripravo žerjavice za peko na žaru. V dimnik smo natresli približno 15 cm vzorca, kar je okoli 500 g lesnega oglja in 100 g briketov lesnega oglja. Vzorec smo vžgali z eno vžigalno kocko (ekološki prižigalci Aladin) in s pomocjo temperaturne sonde spremljali trajanje zgorevanja in temperaturo zgorevanja. Naprava je beležila podatke v 10- sekundnem intervalu in na desetinsko °C natancno. Kot kljucno spodnjo mejo smo izbrali temperaturo 100 °C, saj je to temperatura, pri kateri se peka na žaru zacne oz. konca (nižje temperature niso primerne). Jereb A., Frece D., Egartner M., Plevnik L., Oražem P., Rihter T.: Vpliv mesta shranjevanja na lastnosti lesnega oglja in briketov lesnega oglja za žar GozdVestn 83 (2025) 1-2 Preostali del vzorca smo uporabili za analizo vsebnosti vode, ki smo jo opravili v Laboratoriju za lesno biomaso na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Za to smo uporabili standardni postopek za ugotavljanje vsebnosti vode v lesnem oglju za žar, dolocenem na podlagi standarda SIST EN 1860-2:2023 in prilagojenem ISO 562. Najprej smo stehtali prazne posode, vanje pa natehtali 500–505 g vzorca in ga ustrezno oznacili. V vzorcih briketov lesnega oglja potrebna kolicina ni bila dosežena zaradi majhne osnovne kolicine materiala. Vzorce smo sušili pri temperaturi 105 °C do konstantne mase. Nato smo vzorce ponovno stehtali skupaj s posodo in na podlagi izgubljene mase izracunali vsebnost vode. Vsebnost le-te (w %) izracunamo kot kvocient razlike med maso svežega in suhega vzorca ter svežega vzorca in je izražena v odstotkih, za kar smo uporabili enacbo: enacba 1: …(1) V nadaljevanju smo iz vsebnosti vode lahko izracunali tudi kurilno vrednost vzorcev (izraženo v MJ/kg), pri cemer smo uporabili enacbo (Krajnc in sod., 2009): enacba 2: …(2) Pri tem vrednost 30 MJ/kg pomeni povprecno kurilno vrednost lesnega oglja pri vsebnosti vode 0 %. Zbiranje in obdelava podatkov je potekalo v programu MS Excel. 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Temperatura in zracna vlaga na lokacijah shranjevanja 3.1 Temperature and humidity at storage locations Meritve so potekale v obdobju od 2. 12. do 16. 12. 2024. Meritve zracne vlage in temperature zraka so ves cas poskusa potekale avtomatsko v desetminutnem intervalu. Vzorce smo tudi vsak dan ob 16. uri stehtali na gram natancno in zabeležili podatke o masi. Dnevi s slabšim vremenom (megla in padavine) so dobro opazni na grafu zracne vlage (zracna vlaga okoli 100 %) pri vzorcih, postavljenih zunaj pod balkon bivalnega objekta (slika 2). Na sliki 1 je prikazana temperatura na vseh lokacijah shranjevanja vzorcev lesnega oglja in briketov lesnega oglja. V kurilnici je povprecna temperatura znašala 27,7 °C, v neogrevani izolirani garaži 15,1 °C, v drvarnici 2,6 °C in zunaj pod balkonom bivalnega objekta 2,0 °C. Najvišjo temperaturo smo izmerili v kurilnici in je znašala 29,0 °C, najnižjo pa zunaj pod balkonom bivalnega objekta in je znašala –2,4 °C. Zunaj in v drvarnici so si bile temperature zelo podobne in so nihale premo sorazmerno. Vseeno pa so bile temperature v drvarnici višje zaradi zaprtosti objekta (objekt ima lesene stene brez izolacije). Standardni odklon temperatur zraka je bil najmanjši v garaži, in sicer 0,8 °C, višji je bil v kurilnici, 0,9 °C, in zunaj, 2,0 °C, najvišji pa je bil v drvarnici in je znašal 2,1 °C. Na sliki 2 je prikazana zracna vlaga na vseh lokacijah shranjevanja vzorcev lesnega oglja in briketov lesnega oglja. Najvišjo povprecno zracno vlago smo zaznali zunaj pod balkonom bivalnega objekta (85,0 %), v drvarnici je povprecna zracna vlaga znašala 77,9 %, v garaži 57,2 %, v kurilnici pa samo 30,5 %. Najvišjo zracno vlago smo izmerili zunaj pod balkonom bivalnega objekta, in sicer je bila 100,0 %, najnižja pa v kurilnici, 26, 9 %. Standardni odklon zracne vlage je bil najmanjši v kurilnici, in sicer 2,0 %, višji je bil v garaži, 2,9 %, in drvarnici, 6,9 %, najvišji pa zunaj, 10,3 %. Jereb A., Frece D., Egartner M., Plevnik L., Oražem P., Rihter T.: Vpliv mesta shranjevanja na lastnosti lesnega oglja in briketov lesnega oglja za žar GozdVestn 83 (2025) 1-2 Jereb A., Frece D., Egartner M., Plevnik L., Oražem P., Rihter T.: Vpliv mesta shranjevanja na lastnosti lesnega oglja in briketov lesnega oglja za žar Slika 1: Temperatura na vseh lokacijah shranjevanja vzorcev lesnega oglja in briketov lesnega oglja Figure 1: Temperature at all storage locations for charcoal and charcoal briquette samples Slika 2: Zracna vlaga na vseh lokacijah shranjevanja vzorcev lesnega oglja in briketov lesnega oglja Figure 2: Air humidity at all storage locations for charcoal and charcoal briquette samples GozdVestn 83 (2025) 1-2 3.2 Masa lesnega oglja in briketov lesnega oglja na razlicnih lokacijah shranjevanja 3.2 Mass of charcoal and charcoal briquettes at different storage locations Spreminjanje mase vzorcev lesnega oglja in briketov lesnega oglja je predstavljeno na sliki 3. Pri tem je treba poudariti, da smo vzorce tehtali skupaj z vreco. S crko O je oznaceno lesno oglje, s crko B pa briketi lesnega oglja. S številkami so oznacene lokacije shranjevanja (drvarnica = 1, zunaj pod balkonom bivalnega objekta = 2 , neogrevana, izolirana garaža = 3 in kurilnica = 4). Najvecjo razliko v masi smo v casu raziskave zaznali pri briketih lesnega oglja, ki so bili shranjeni v kurilnici, saj so izgubili kar 11,7 % mase (57,0 g). Najvecjo maso je pridobilo lesno oglje, shranjeno zunaj pod balkonom bivalnega objekta, ki je pridobilo kar 4,6 % glede na prvotno maso (111,0 g). Izracun standardnega odklona pokaže najvecje sprememb mase pri vzorcu lesnega oglja, ki je bil shranjen v garaži (34,5 g), najmanjši standardni odklon pa je bil pri briketih lesnega oglja, shranjenih v garaži (1,8 g). 3.3 Masa lesnega oglja in briketov lesnega oglja glede na vlažnost zraka 3.3 Mass of charcoal and charcoal briquettes in relation to air humidity Za analizo povezanosti med maso lesnega oglja in briketov lesnega oglja ter vlažnosti zraka smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije. Analizo smo opravili v programu JASP (verzija 18.3). Ugotovili smo!!, da obstaja statisticno znacilna povezava med gibanjem mase lesnega oglja in briketov lesnega oglja, ki so bili shranjeni zunaj, saj je v takem primeru vrednost p = 0,05 (preglednica 1). Pri preostalih vzorcih in lokacijah ni statisticno znacilne povezave, saj je p > 0,05. Pozitivna korelacija nastane, ko je vrednost r > 0, kar pomeni, da se s povecevanjem ene spremenljivke povecuje tudi druga. To je veljalo pri Jereb A., Frece D., Egartner M., Plevnik L., Oražem P., Rihter T.: Vpliv mesta shranjevanja na lastnosti lesnega oglja in briketov lesnega oglja za žar Slika 3: Razlika v masi vzorcev lesnega oglja in briketov lesnega oglja od 2. 12 do 16. 12. 2024 Figure 3: Weight difference between charcoal and charcoal briquette samples from 2/12 to 16/12/2024 GozdVestn 83 (2025) 1-2 vzorcih lesnega oglja, shranjenih v drvarnici, zunaj pod balkonom bivalnega objekta in v neogrevani garaži. Pri vzorcih briketov lesnega oglja je to veljalo za vzorce, shranjene zunaj pod balkonom bivalnega objekta, v neogrevani garaži in kurilnici. Negativna korelacija pa nastane, ko je vrednost r < 0, kar pomeni, da se s povecevanjem ene spremenljivke druga zmanjšuje. Negativna korelacija je nastala pri vzorcih briketov lesnega oglja, shranjenih v drvarnici, in pri lesnem oglju, shranjenem v kurilnici. Jereb A., Frece D., Egartner M., Plevnik L., Oražem P., Rihter T.: Vpliv mesta shranjevanja na lastnosti lesnega oglja in briketov lesnega oglja za žar Preglednica 1: Statisticna povezava med maso vzorcev in zracno vlago (Pearson‘s r) Preglednica 1: Statistical correlation between sample mass and humidity (Pearson‘s r) Energent/lokacija Korelacija (r) p-vrednost Interpretacija korelacije Statisticno znacilno Lesno oglje/drvarnica 0,25 0,37 Šibka pozitivna Ne Briketi lesnega oglja/drvarnica –0,38 0,16 Šibka negativna Ne Lesno oglje/zunaj 0,54 0,04 Zmerna pozitivna Da Briketi lesnega oglja/zunaj 0,64 0,01 Mocna pozitivna Da Lesno oglje/garaža 0,17 0,54 Zelo šibka pozitivna Ne Briketi lesnega oglja/garaža 0,26 0,36 Šibka pozitivna Ne Lesno oglje/ kurilnica –0,06 0,84 Zelo šibka negativna Ne Briketi lesnega oglja/kurilnica 0,35 0,20 Šibka pozitivna Ne Slika 4: Vsebnost vode v briketih lesnega oglja in lesnem oglju po 14-dnevnem skladišcenju na razlicnih lokacijah. S crko O je oznaceno lesno oglje, s crko B pa briketi lesnega oglja. S številkami so oznacene lokacije shranjevanja (drvarnica = 1, zunaj pod balkonom bivalnega objekta = 2, neogrevana izolirana garaža = 3 in kurilnica = 4) Figure 4: Water content of wood charcoal briquettes and wood charcoal after 14 days storage at different locations. The letter O indicates charcoal and the letter B indicates charcoal briquettes. The numbers indicate the storage locations (woodshed = 1, outside under the balcony of the dwelling = 2 , unheated, insulated garage = 3 and boiler room =4 ) GozdVestn 83 (2025) 1-2 3.4 Vsebnost vode v lesnem oglju in briketih lesnega oglja 3.4 Water content of wood charcoal and wood charcoal briquettes Pri obeh kurivih je bila vsebnost vode enako razporejena glede na lokacije shranjevanja (slika 4). Po 14-dnevnem skladišcenju je bilo zaznati najnižjo vsebnost vode pri vzorcih, shranjenih v kurilnici, višja pa pri vzorcih, shranjenih v neogrevani izolirani garaži in drvarnici. Najvišjo vsebnost vode smo zaznali zunaj pod balkonom. Pri lesnem oglju je bila vsebnost vode od 4,3 % do 7,0 %, pri briketih lesnega oglja pa od 6,2 % do 9,3 % (odvisno od lokacije shranjevanja). Na splošno pa je vsebnost vode pri briketih lesnega oglja višja kot pri lesnem oglju, kar kaže na višjo absorpcijsko sposobnost briketov lesnega oglja. Pri lesnem oglju je razlika med najvišjo (7,0 %) in najnižjo (4,3 %) vrednostjo v deležu znašala 38,6 %, pri briketih lesnega oglja pa je razlika med najvišjo (9,3 %) in najnižjo (6,2 %) vrednostjo v deležu znašala 33,3 %. 3.5 Kurilna vrednost lesnega oglja in briketov lesnega oglja 3.5 Calorific value of wood charcoal and wood charcoal briquettes Kurilne vrednosti vzorcev obeh kuriv so bile glede na lokacije shranjevanja enako razporejene (slika 5). Najnižje kurilne vrednosti smo zaznali pri vzorcih, shranjenih zunaj pod balkonom bivalnega objekta, višje pa pri vzorcih, shranjenih v drvarnici in neogrevani izolirani garaži. Najvišjo kurilno vrednost smo zaznali pri vzorcih, shranjenih v kurilnici. Pri lesnem oglju so kurilne vrednosti znašale od 27,7 MJ/kg do 28,6 MJ/kg, pri briketih lesnega oglja pa od 26,9 MJ/kg do 28,0 MJ/kg (odvisno od lokacije shranjevanja). Na splošno je bila kurilna vrednost ne glede na lokacijo shranjevanja višja pri vzorcih lesnega oglja. Pri lesnem oglju je razlika med najvišjo in najnižjo kurilno vrednostjo znašala 3,14 %, pri briketih lesnega oglja pa 3,93 %. Jereb A., Frece D., Egartner M., Plevnik L., Oražem P., Rihter T.: Vpliv mesta shranjevanja na lastnosti lesnega oglja in briketov lesnega oglja za žar Slika 5: Kurilna vrednost briketov lesnega oglja in lesnega oglja po 14-dnevnem skladišcenju na razlicnih lokacijah. S crko O je oznaceno lesno oglje, s crko B pa briketi lesnega oglja. S številkami so oznacene lokacije, kje so bili vzorci shranjeni (v drvarnici = 1, zunaj pod balkonom = 2, neogrevana izolirana garaža = 3 in v kurilnici = 4) Figure 5: Calorific value of wood charcoal briquettes and wood charcoal after 14 days storage at different locations. The letter O indicates charcoal and the letter B indicates charcoal briquettes. The numbers indicate the locations where the samples were stored (in the woodshed = 1, outside under the balcony = 2 , unheated insulated garage = 3 and in the boiler room = 4 ) GozdVestn 83 (2025) 1-2 3.6 Temperatura zgorevanja lesnega oglja in briketov lesnega oglja 3.6 Combustion temperature of wood charcoal and wood charcoal briquettes Na sliki 6 je prikazana temperatura zgorevanja in cas gorenja lesnega oglja ter briketov lesnega oglja. Lesno oglje doseže višje temperature kot briketi lesnega oglja. Najvišjo temperaturo doseže lesno oglje, shranjeno v kurilnici, in sicer 989,6 °C s casom gorenja 58,6 min. Najkrajši cas gorenja je imelo lesno oglje, shranjeno zunaj, saj je gorelo 54 min, doseglo pa je temperaturo 947,4 °C. Vzorca iz drvarnice in garaže sta imela najnižje vrednosti zgorevalne temperature, in sicer je vzorec iz garaže dosegel najvišjo temperaturo 915,2 °C (cas gorenja 56,6 min), vzorec iz drvarnice pa najvišjo temperaturo 924,3 °C (cas gorenja 67 min). Pri briketih lesnega oglja je najvišjo temperaturo gorenja prav tako dosegel vzorec, shranjen v kurilnici (255,4 °C), in sicer s trajanjem gorenja 143,8 min. To je bil tudi edini vzorec briketov lesnega oglja, ki se je dejansko vnel, kar kaže na velik vpliv vsebnosti vode v energentu v povezavi s sposobnostjo za vžig. Preostali vzorci briketov lesnega oglja se z eno netilno kocko niso vneli, zaradi cesar preostali rezultati za brikete lesnega oglja niso reprezentativni; na grafu so sicer vidne krivulje, a je bila temperatura nad 100 °C dosežena le v casu gorenja netilne kocke. Razlika med najvišjo (989,6 °C) in najnižjo (915,2 °C) zgorevalno temperaturo je pri lesnem oglju znašala 7,5 %, pri briketih lesnega oglja pa razlike zaradi neustreznega vžiga ne moremo podati. Jereb A., Frece D., Egartner M., Plevnik L., Oražem P., Rihter T.: Vpliv mesta shranjevanja na lastnosti lesnega oglja in briketov lesnega oglja za žar Slika 6: Zgorevalna temperatura in trajanje gorenja briketov lesnega oglja in lesnega oglja po 14-dnevnem skladišcenju na razlicnih lokacijah. S crko O je oznaceno lesno oglje, s crko B pa briketi lesnega oglja. S številkami so oznacene lokacije, kje so bili vzorci shranjeni (drvarnica = 1, zunaj pod balkonom bivalnega objekta = 2, neogrevana izolirana garaža = 3 in kurilnica = 4) Figure 6: Combustion temperature and burning duration of charcoal briquettes and charcoal after 14 days storage at different locations. The letter O indicates charcoal and the letter B charcoal briquettes. The numbers indicate the locations where the samples were stored (woodshed = 1, outside under the balcony of the dwelling = 2, unheated insulated garage = 3 and boiler room = 4) GozdVestn 83 (2025) 1-2 4 RAZPRAVA 4 DISCUSSION Na podlagi raziskave smo ugotovili, da dejavniki iz okolja kljucno vplivajo na ohranjanje kakovosti in energetske ucinkovitosti lesnega oglja ter briketov lesnega oglja. Briketi lesnega oglja imajo manjšo specificno površino, kljub temu pa absorbirajo vec vlage iz okolja, kar negativno vpliva na njihovo kurilno vrednost in sposobnost za vžig. Ceprav govorimo o majhni specificni površini briketov lesnega oglja (površina oboda), pa imajo briketi lesnega oglja dejansko zelo veliko površino, saj so narejeni iz oglenega prahu. En gram aktivnega lesnega oglja (kakršno je v oglenih filtrih) v prahu ima namrec površino, enako 1000 m2 (Homšak, b. l.). Takšna površina pa lahko absorbira bistveno vecjo kolicino vode kot osnovna specificna površina. Lesno oglje, na drugi strani, kaže manjšo absorptivno sposobnost kljub enakim razmeram shranjevanja. Iz tega lahko sklepamo, da ima lesno oglje zaradi manjše skupne površine (lesno oglje je kompaktno in ne stisnjeno zdrobljeno oglje in prah, kot so briketi lesnega oglja) nižjo higroskopnost, kar pomeni, da lahko lesno oglje na prostem pustimo dlje kot brikete lesnega oglja. Davies in Davies (2013) navajata, da na absorpcijsko sposobnost briketov vpliva vec dejavnikov. Med najpomembnejšimi so velikost osnovnih delcev pri izdelavi briketov, tlak, pri katerem brikete proizvajajo, in kolicina vezivnega sredstva, uporabljenega pri proizvodnji. Majhni osnovni delci (do 0,5 mm) sicer glede na rezultate analize nase vežejo manj vode, se pa pri vecjih delcih (do 4 mm) pojavlja razpad briketov. Pomembno je tudi izpostaviti, da so bili briketi, uporabljeni v raziskavi, narejeni iz posušenih delov rastlin, ki imajo drugacne absorptivne lastnosti kot lesno oglje. Ker natancnega postopka proizvodnje opazovanega vzorca briketov lesnega oglja ne poznamo, ne moremo navesti tocnega vzroka, zakaj so briketi lesnega oglja, v primerjavi z lesnim ogljem, absorbirali vec vode. Najboljše rezultate so dosegli vzorci, shranjeni v suhem in toplem okolju, kot je kurilnica, kjer je bila zracna vlažnost najnižja, temperature pa najvišje. Taki vzorci so imeli najvišjo kurilno vrednost in temperaturo zgorevanja, zaradi cesar so energetsko najbolj ucinkoviti. Nasprotno so vzorci, shranjeni zunaj, kjer je bila zracna vlažnost najvišja, absorbirali najvec vlage, saj smo ugotovili statisticno znacilno povezavo med povecevanjem zracne vlage in maso vzorcev tako lesnega oglja kot briketov lesnega oglja. Tako so vzorci, ki so bili shranjeni zunaj, vsebovali najvec vode, kar je povzrocilo zmanjšanje njihove kurilne vrednosti. Ugotovitve so skladne z raziskavo Bennetta in sod. (2024), ki navajajo, da visoka vlažnost okolja negativno vpliva na vsebnost ogljika v lesnem oglju in posledicno zmanjšuje njegovo energijsko ucinkovitost. Podobno Zam in sod. (2023) izpostavljajo, da so briketi lesnega oglja zaradi svoje višje površinske absorpcije še bolj obcutljivi za vplive okolja, kar so potrdile tudi meritve v tej študiji. Ugotovili smo, da sta se pri vzorcih, v katerih je bila nižja vsebnost vode kot v preostalih vzorcih, ohranili visoka kurilna vrednost in energetska ucinkovitost. S povecevanjem vsebnosti vode se manjša energijska vrednost lesa, saj se del energije, ki se sprosti med procesom izgorevanja, porabi za izhlapevanje vode. Za izhlapevanje kilograma vode se porabi 2,44 MJ energije (Krajnc in sod., 2009). Razlike med lesnim ogljem in briketi lesnega oglja smo opazili tudi pri zgorevalnih lastnostih (le pri vzorcih iz kurilnice, drugi vzorci briketov lesnega oglja niso bili reprezentativni), saj je lesno oglje doseglo višje temperature, kljub temu pa so briketi lesnega oglja goreli dlje. Tako lahko sklepamo, da je za hitro pripravo oz. segrevanje žara primernejše lesno oglje, nato pa so glede na potrebo po daljšem nacinu peke primernejši briketi lesnega oglja. Pri tem je treba izpostaviti, da smo meritve casa gorenja in zgorevalne temperature opravili na odprtem. Torej ne moremo govoriti o primernosti enega ali drugega energenta za zaprte žare. Ob prižigu se je dejansko vnel le en vzorec briketov lesnega oglja, kar še dodatno kaže na podatek, da so briketi lesnega oglja namenjeni za dodajanje na že predhodno zakurjen žar. Tako briketi lesnega oglja dosežejo svoj koncni potencial, ki ga predstavlja dolgo in enakomerno gorenje (Stare in sod. (2024), vendar pri temperaturah, nižjih kot lesno oglje. Za zagotavljanje optimalne uporabe lesnega oglja in briketov lesnega oglja je kljucno pravilno shranjevanje. Najboljše rezultate dosežemo v prostorih Jereb A., Frece D., Egartner M., Plevnik L., Oražem P., Rihter T.: Vpliv mesta shranjevanja na lastnosti lesnega oglja in briketov lesnega oglja za žar GozdVestn 83 (2025) 1-2 z nizko zracno vlažnostjo in stalno temperaturo, pri cemer lahko uporaba nepropustnih posod za vlago ali dvoslojnih papirnatih vrec z dodatnimi absorpcijskimi materiali dodatno zmanjša tveganje za absorpcijo vlage. Pri tem je treba izpostaviti, da nismo izvajali dodatnih analiz absorpcijske sposobnosti papirnatih vrec za shranjevanje, kar bi bilo v prihodnosti smiselno raziskati. Poleg tega bi bilo smiselno raziskati tudi vpliv zavezovanja vrec (bolj neprodušno zaprto). V naši raziskavi so bile namrec vrece z vzorci odprte, kar je omogocilo hitrejšo navlažitev vzorcev z zracno vlago. Z uporabo papirnatih vrec dodatno zmanjšujemo tudi kolicino plasticnih odpadkov, saj so v vecini primerov že same po sebi izdelane iz recikliranega papirja, ki ga je mogoce ponovno uporabiti. Za potrošnike je pomembno, da pri nakupu izbirajo izdelke, ki so ustrezno pakirani in oznaceni s standardi kakovosti, saj je vsebnost vlage kljucni kazalnik njihove energetske ucinkovitosti. Pomen te raziskave je bil v poudarjanju potreb po nadaljnjih študijah, ki bi se osredotocale na dolgorocne ucinke nacinov shranjevanja v razlicnih podnebnih razmerah in razvoj izboljšanih materialov za embalažo. Rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju vplivov shranjevanja na lastnosti lesnih goriv za žar in nudijo pomembne smernice za izboljšanje njihove energetske ucinkovitosti ter trajnostne uporabe. Z ustreznim shranjevanjem in izbiro primernih energijskih virov lahko potrošniki izboljšajo svojo energetsko ucinkovitost in hkrati prispevajo k trajnostnemu ravnanju z naravnimi viri, kamor sodijo tudi lesno oglje in briketi lesnega oglja. 5 VIRI 5 REFERENCES Bennett N. 2024. How to store charcoal. Storables.com, Little household auditions for long-lasting happines. https://storables.com/articles/how-to-store- charcoal/ (23. 12. 2024). Davies R.M., Davies O.A. 2013. Effect of briquetting process variables on hygroscopic property of Water Hyacinth briquettes. Journal of renevable energy, 2013:1. https://doi.org/10.1155/2013/429230 Homšak H. b. l. Vodni filtri. Vodni-filter.si – zastopstvo in prodaja. https://www.vodni-filter.si/ogleni-filter. html (16. 1. 2025). Imperl M., Podgoršek J., Prah J., Rogelja T., Tielke J.K., Zorcic I. 2021. Oglje je crno zlato. Društvo oglarjev Slovenije. https://www.drustvo-oglarjev.si/pdf/knjiga- Oglje-je-crno-zlato (28. 3. 2025). Krajnc N., Piškur M., Klun J., Premrl T., Piškur B., Robek R., Mihelic M., Sinjur I. 2009. Lesna goriva – drva in sekanci: proizvodnja, standardi kakovosti in trgovanje. https://www.gozdis.si/f/docs/Publikacije/10_lesna_ goriva_prirocnik (28. 3. 2025). Mencarelli A., Stare D., Grigolato S., Greco R., Triplat M. 2025. A 4-year assessment of the qualitative characteristics of Slovenian barbecue lump charcoal and its compliance with the EN 1860-2 standard. European journal of wood and wood products, 83:4. https://doi.org/10.1007/s00107-024-02164-1. Ruiz Aquino F., Ruiz Angel S., Sentiago-Garcia W., Fuente Carrasco M.E. 2019. Energy characteristics of wood and charcoal of selected tree species in Mexico. Wood research, 64 (1): 71 – 82. https:// www.researchgate.net/publication/331595294_ ENERGY_CHARACTERISTICS_OF_WOOD_ AND_CHARCOAL_OF_SELECTED_TREE_ SPECIES_IN_MEXICO (28. 3. 2025). SIST EN 1860-2:2023. Naprave, trdna goriva in naprave za vžiganje žara – 2. del: Lesno oglje in briketi lesnega oglja za žar – Zahteve in preskusne metode. 2023. Stare D., Prislan P. 2020. Lesno oglje za žar. InfoGozd. https://wcm.gozdis.si/sl/infogozd/strokovni- prispevki/clanki/2021051012593756/lesno-oglje- za-zar/ (2. 4. 2025). Stare D., Prislan P. 2021. Lesno oglje za žar na slovenskem trgu. InfoGozd. https://wcm.gozdis.si/ sl/novice/2021070209041790/lesno-oglje-za-zar-na- slovenskem-trgu/ (2. 4. 2025). Stare D., Žitko U., Gaco A. 2023. Analiza kakovosti lesnega oglja za žar na slovenskem trgu. InfoGozd. https:// wcm.gozdis.si/sl/novice/2023072809371840/analize- kakovosti-lesnega-oglja-za-zar-na-slovenskem-trgu/ (2. 4. 2025). Stare D., Triplat M., Mencarelli A. 2024. Test oglja in briket za žar. InfoGozd. https://wcm.gozdis.si/sl/ novice/2024071212291610/test-oglja-in-briket-za- zar/ (23. 12. 2024). Zam J.F., Biwole A.B., Biwole Eyinga J.J., Fedoung Fongnzossie E., Bessike G.J., Mouangue R., Mfomo Zobo J. 2024. Determining the quality of wood charcoals as a bioenergy source in humid tropical regions of Central Africa: the effect of carbonized wood and storage time. Biomass Conversion and Biorefinery. https://doi.org/10.1007/s13399-024- 05763-3. Jereb A., Frece D., Egartner M., Plevnik L., Oražem P., Rihter T.: Vpliv mesta shranjevanja na lastnosti lesnega oglja in briketov lesnega oglja za žar GozdVestn 83 (2025) 1-2 Strokovni clanek Socasna secnja in helikoptersko spravilo lesa z Ljubljanskega Grajskega grica Simultaneous tree felling and helicopter harvesting from the Ljubljana castle hill Matevž TRIPLAT1, Jaša SARAŽIN2, Peter SMOLNIKAR3, Gašper OGRIN4, Nike KRAJNC5 Izvlecek: Helikoptersko spravilo lesa je eno izmed najsodobnejših in tehnološko ter organizacijsko zahtevnih metod spravila lesa, ki je primerno predvsem za težko dostopna obmocja, kjer druge tehnologije niso mogoce ali pa bi prevec vplivale na okolje. V zacetku januarja 2025 sta v mestnem jedru Ljubljane potekala socasna secnja in helikoptersko spravilo. Projekt je terjal natancno organizacijo in usklajevanje razlicnih strokovnjakov, vkljucno z arboristi, gozdarskimi strokovnjaki, sekaci, pilotom in varnostnimi službami. Pred prihodom helikopterja je bilo treba podrobno oceniti teren, oznaciti drevesa za posek ter zagotoviti ustrezne varovalne ukrepe za varnost vseh udeleženih pa tudi obcanov in obiskovalcev Ljubljane. Sam proces spravila je temeljil na visoki stopnji natancnosti in usklajenosti med sekaci in pilotom helikopterja, saj je bilo kljucno, da je bil vsak dvig tovora izveden kontrolirano in na varen nacin. Prednosti tovrstnega spravila so zmanjšan vpliv na tla in sestoj, manjša erozija ter možnost spravila lesa z obmocij, kjer tradicionalne metode niso mogoce. Uporaba helikopterjev v gozdarstvu sicer ni novost, vendar se njena uporaba v Sloveniji šele zacenja. Projekt je bil pomembna preizkušnja za prihodnje možnosti uvajanja tovrstnih metod v Sloveniji. Pridobljene izkušnje so dragocene za nadaljnji razvoj gozdarskih tehnologij. Analiza prispeva k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na ucinkovitost in varnost takšnega nacina spravila. Kljucne besede: helikopter, spravilo lesa, organizacija, varovalni gozd, zašcitna funkcija Abstract: Helicopter harvesting is one of the most modern and technologically and organisationally demanding methods of timber harvesting, which is particularly suitable for hard-to-reach areas where other technologies are not feasible or would have too high an impact on the environment. In early January 2025, a simultaneous tree felling and helicopter harvesting operation was carried out in Ljubljana‘s city centre. The project required careful organisation and coordination of various professionals, including arborists, forestry experts, loggers, a pilot and security services. Before the arrival of the helicopter, a detailed assessment of the terrain had to be carried out, trees to be felled had to be marked and appropriate safeguards had to be put in place to ensure the safety of everyone involved, as well as the citizens and visitors to Ljubljana. The harvesting process itself was based on a high level of precision and coordination between the arborists and the helicopter pilot, as it was crucial that each lift was carried out in a controlled and safe manner. The advantages of this type of harvesting are reduced impact on the soil and the stand, reduced erosion and the possibility of harvesting timber from areas where traditional methods are not feasible. Although the use of helicopters in forestry is not new, its use in Slovenia is only just beginning. The carried-out project was thus an important test case for future possibilities of introducing such methods in Slovenia. The experience gained is valuable for the further development of forestry technologies. The analysis of the implementation contributes to a better understanding of the factors affecting the efficiency and safety of such operations. Key words: helicopter, harvesting, organisation, protective forest 1 UVOD 1 INTRODUCTION V zacetku januarja smo imeli priložnost v centru prestolnice spremljati za Ljubljano in tudi Slovenijo precej nenavadne prizore. V casu, ko je turisticna obiskanost prestolnice najmanjša (in s tem tudi ponudba) so imeli turisti in drugi mimoidoci možnost spremljati prevoz lesa po zraku. Ker je v Sloveniji helikoptersko spravilo lesa izjemno redek dogodek, smo dogajanje na zahodnem delu ljubljanskega Grajskega grica z velikim zanimanjem spremljali tudi raziskovalci Oddelka 1 M. T., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Vecna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, matevz.triplat@gozdis.si 2 Dr. J. S., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Vecna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija 3 P. S., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Vecna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija 4 G. O., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Vecna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija 1 Dr. N. K., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Vecna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija GozdVestn 83 (2025) 1-2 za gozdno tehniko in ekonomiko, Gozdarskega inštituta Slovenije. Sodelovanje v takšnem projektu omogoca poglobljeno raziskavo in analizo posebne oblike spravila, hkrati pa raziskovalci tako pridobivamo neposreden vpogled v proces, ki je v marsicem drugacen od klasicnih, bolje znanih metod spravila lesa iz gozdnega sestoja. S tem projektom smo se tudi v Sloveniji prvic soocili s prakticnimi izzivi in prednostmi helikopterskega spravila lesa v urbanem okolju. Primeri iz tujine omogocajo dragocene primerjave in pomagajo pri oblikovanju smernic za prihodnje gozdarske operacije na težje dostopnih obmocjih. V svetu uporaba helikopterjev v gozdarstvu sicer ni novost. V Združenih državah Amerike so jih v gozdarstvu zaceli uporabljati že kmalu po drugi svetovni vojni in v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so imeli že številne izkušnje na podrocju: (1) nadzora in monitoringa gozdov, (2) gašenja gozdnih požarov, (3) pogozdovalnih del, (4) uporabe fitofarmacevtskih sredstev za namene varstva gozdov in (5) helikopterskega spravila. Tedaj so bili na podrocju uporabe helikopterjev v gozdarstvu aktivni tudi v Kanadi in tedanji Sovjetski zvezi (Brooks, 1963). Cilj raziskave je podrobno opredeliti kljucne postopke, ki spremljajo helikoptersko spravilo. Raziskava je narejena na podlagi literaturne raziskave objav spletnih repozitorijev znanstvenih objav in zbiranja podatkov s standardnimi kamerami ter zbiranja podatkov z intervjuji strokovnjakov z interesnega podrocja. 2 PREGLED RAZISKAV NA PODROCJU HELIKOPTERSKEGA SPRAVILA 2 AN OVERVIEW OF RESEARCH ON HELICOPTER HARVESTING V mednarodnem prostoru se je helikoptersko spravilo lesa že uveljavilo kot pomembna tehnologija za pridobivanje lesa na težko dostopnih obmocjih. V 21. stoletju je na obmocju širšega alpskega loka helikopter zelo priljubljena tehnicna izbira pri številnih aktivnostih na težje dostopnih predelih. Raziskave kažejo, da je ta metoda še posebno koristna na obmocjih s strmimi tereni in tam, kjer je gradnja gozdnih prometnic ekonomsko neucinkovita ali ekološko sporna (Akay in Bilici, 2016). Izpostavili bi, da je imela do leta 2017 gozdna policija v sosednji Italiji (Corpo forestale) vecjo floto helikopterjev namenjeno tako nadzoru kot tudi gašenju gozdnih požarov in opravljanju drugih nalog (po reformaciji službe helikopterji sedaj nosijo barve gasilcev ali karabinjerjev). Številna zasebna podjetja iz alpskih držav ponujajo storitve tako helikopterskega spravila kot tudi gašenja požarov in izvajanje monitoringa površin. Kot novosti rabe v gozdarstvu sta na voljo tudi helikopterska secnja in obsekovanje dreves. V Italiji so raziskovalci ugotovili, da je pri uporabi lahkih helikopterjev produktivnost mogoce optimizirati s skrbnim nacrtovanjem kot alternativo talnim in žicnim sistemom, kadar so dostopne poti omejene ali teren ni primeren za druge metode. Kljucna ugotovitev je, da je produktivnost zelo odvisna od casa pripenjanja tovora, kar vpliva na celoten cikel spravila. Primerjava s srednje težkimi helikopterji kaže, da so lahki helikopterji cenejši in bolj produktivni v specificnih razmerah, ceprav je njihova zmogljivost v povprecju za 35–40 % manjša (Grigolato in sod., 2015). Messingerová in Lukac (2005) ugotavljata, da helikoptersko spravilo lesa postaja standardna operativna tehnologija v gozdarstvu gorskih obmocij v državah z razvito ekonomijo in ekološkimi standardi, kot so Švica, Avstrija, Nemcija in Norveška. V raziskavi so analizirali produktivnost helikopterja MI-8 pri spravilu lesa v slovaških Karpatih. Avtorji poudarjajo, da so kljucni dejavniki za uspešno helikoptersko spravilo kakovost pripravljalnih del, usposobljenost pilotov in ucinkovita organizacija celotnega postopka. Poudarjena je tudi potreba po izbiri ustreznih lokacij za skladišcenje lesa in optimizaciji teže obremenitev, saj napacno naloženi hlodi lahko zmanjšajo ucinkovitost in povzrocijo dodatna varnostna tveganja. Helikopterji, ki jih uporabljajo za helikoptersko spravilo lesa, so zelo raznovrstni. Manjši helikopterji (z nosilnostjo okoli ene tone), kamor uvršcamo tudi Airbus H125, zagotavljajo izjemno okretnost, kratke naletne cikle, manjšo obremenitev okolja s hrupom, potrebujejo manjše skladišcne in servisne površine ob manjših obratovalnih stroških na uro. Najvecji helikopterji Triplat M., Saražin J., Smolnikar P., Ogrin G., Krajnc N.: Socasna secnja in helikoptersko spravilo z Ljubljanskega Grajskega grica GozdVestn 83 (2025) 1-2 (npr. Sikorsky Skycrane) z nosilnostjo prek 10 t pa lahko na optimalnem delovišcu zagotavljajo zelo velike ucinke. Izbira helikopterja je vedno odvisna od obsega in vrste del ter maneverskega prostora, ki je na danem delovišcu na voljo. Zato so za helikoptersko spravilo najpogosteje v uporabi srednje veliki helikopterji z nosilnostmi od 2 t do 5 t, kamor uvršcamo denimo Kaman K-MAX. Manjši helikopterji so primernejši za delovanje v bližini urbanih središc in v kombinaciji z arboristi na drevesih, kot je bilo v Ljubljani. Vecji helikopterji pa so primernejši za velika delovišca v gozdu z debelimi drevesi in velikimi skladišcnimi prostori, ki lahko ob spravilu vrednejših sortimentov v optimalnih razmerah celo zagotavljajo pozitivno bilanco. Kljub veliki stroškovni obremenitvi helikopterskega spravila so mednarodne raziskave pokazale, da lahko v specificnih razmerah tako spravilo omogoca vecjo produktivnost in manjše ekološke vplive v primerjavi s tradicionalnimi metodami spravila (Akay in Bilici, 2016). Prav tako se je pokazalo, da lahko z izboljšano organizacijo postopkov in usposabljanjem osebja dosežemo optimalno izrabo zmogljivosti helikopterjev, kar pomembno vpliva na ekonomicnost tovrstnega spravila (Grigolato in sod., 2015). V daljšem casovnem obdobju se je helikoptersko spravilo lesa izkazalo za ucinkovito metodo, kadar je optimizirano glede na težo bremena, dolžino žicnih jermenov in razporeditev spravila. V raziskavi, opravljeni v Sarawaku (Malezija), so ugotovili, da so kljucni dejavniki uspešnosti število dvigov na uro, uravnoteženje velikosti hlodov ter zmožnost pripenjanja vec hlodov hkrati, kar omogoca vecjo skupno produktivnost (Bigsby in Ling, 2013). Juras in sod. (2005) so predstavili program Helipace, ki so ga razvili za oceno proizvodnje in stroškov pri helikopterskem spravilu lesa. Gre za racunalniški program, ki simulira metode ocenjevanja ucinkovitosti spravila s pomocjo helikopterjev na podlagi dolgoletnih izkušenj strokovnjakov. Program omogoca oceno potrebnega števila dvigov, celotnega casa spravila lesa in števila delovnih dni, potrebnih za dokoncanje projekta. Kljucni parametri vkljucujejo zasnovo obremenitve helikopterja glede na višino spravila, dostopnost lesa in preostalo krošnjo dreves. Pri oceni stroškov so pomemben dejavnik tudi varnostni vidiki, kot so nevarnosti, povezane s padajocimi vejami, in optimizacija velikosti pristajalnih mest za cim boljše izkorišcanje helikopterske zmogljivosti. Podobno so raziskave v Turciji pokazale, da helikoptersko spravilo zmanjšuje motnje na tleh in škodo na preostalem drevju gozdnega sestoja, saj omogoca vertikalno odstranjevanje drevnine brez gradnje gozdnih prometnic (Acar in sod., 2001). V Sloveniji je malo izkušenj s helikopterskim spravilom. Adamic (2007) je v sklopu diplomskega dela podrobno opisal organizacijske posebnosti helikopterskega spravila lesa in modelno ocenil potencialna obmocja Slovenije, ki bi bila primarna za helikoptersko spravilo. Narejena je bila tudi simulacija presoje helikopterskega pristopa v varovalnih gozdovih Belce. V opomin pomenu izvajanja gozdnogospodarskih ukrepov v varovalnih gozdovih spomnimo, da gre za obmocje, v bližini katerega je leta 2018 po deževju in zmrzali nastal vecji skalni podor, ki je zasul gozdno cesto (Kostevc, 2018). Ob ponovnem podoru je nastala tudi vecja, na sreco zgolj materialna škoda, ko je plaz v celoti zasul spodnji del struge potoka Belca, hidroelektrarno in žago ter nevarno ogrožal stanovanjske objekte (Petrovic in sod., 2019). V Sloveniji sicer nobeno od gozdarskih podjetij ne upravlja s svojimi helikopterji, ampak se za potrebe nadzora (vecje naravne nesrece) in gašenja vecjih požarov v naravnem okolju redno vkljucijo helikopterji Slovenske vojske ali Policije. Pri izvajanju monitoringa gozdov in drugih površin (npr. fotogrametrija in LiDAR) se vecinoma uporabljajo letala in helikopterje zasebnikov ter manjše brezpilotne letalnike, s katerimi med drugim upravljajo tudi GIS, ZGS in SiDG, d. o. o. Po naših podatkih je bil v Sloveniji na Grajskem gricu sploh prvic uporabljen helikopter za helikoptersko spravilo, kar je zagotovo svojevrstna locnica pri uvajanju te tehnologije v Sloveniji (Slika 1). Triplat M., Saražin J., Smolnikar P., Ogrin G., Krajnc N.: Socasna secnja in helikoptersko spravilo z Ljubljanskega Grajskega grica GozdVestn 83 (2025) 1-2 3 POTREBA PO HELIKOPTERSKEM SPRAVILU V SREDIŠCU LJUBLJANE 3 THE NEED FOR HELICOPTER EXTRACTION IN THE CENTRE OF LJUBLJANA Leta 1986 je Mestna obcina Ljubljana (v nadeljevanju besedila MOL) na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dedišcine sprejela odlok o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane in Grajskega grica za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost. Odlok doloca režim gospodarjenja z gozdovi, s katerim izvajalca režima zavezuje za zagotovitev sredstev za stroške, ki nastajajo zaradi posebnega režima gospodarjenja ali posebnega režima ureditve. Del gozdov, ki jih je zajel navedeni odlok, so tudi gozdovi Grajskega grica. Režim gospodarjenja, kot je opredeljen z odlokom, poteka na nacin, da gozdove zaradi varovanja kulturnih, estetskih, zgodovinskih in naravnih vrednot ohranijo v neokrnjeni izvirni podobi. Varstveni režim nalaga ohranjanje dendroloških kvalitet ob posegih v naravni spomenik, ohranitev in razvoj naravnih gozdnih združb. Poleg navedenega odloka gre za mestni gozd s poudarjenimi funkcijami gozda, kot so: varovalna funkcija, zašcitna funkcija – varovanje objektov, rekreacijska funkcija, poucna funkcija, higiensko- zdravstvena funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot, funkcija varovanja kulturne dedišcine ter estetska funkcija, skladno z nacrti za gospodarjenje z gozdovi. Dodatno so z varstvenim režimom omenjenega odloka prepovedane gradnje novih cest, stavb, naprav, prepovedano je izvajati goloseke. Z zadnjim odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane in Grajskega grica Triplat M., Saražin J., Smolnikar P., Ogrin G., Krajnc N.: Socasna secnja in helikoptersko spravilo z Ljubljanskega Grajskega grica Slika 1: Helikopter podjetja Wucher Helicopter GmbH v Ljubljani (avtorica fotografije: Špela Šcap) Figure 1: Helicopter of Wucher Helicopter GmbH in Ljubljana (photo by Špela Šcap) GozdVestn 83 (2025) 1-2 za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost je bil varstveni režim dopolnjen s tocko, ki dovoljuje gradnjo naprav v primeru, ko pristojna organizacija za ohranjanje narave predhodno oceni, da poseg ne bo bistveno ogrožal in okrnil lastnosti naravne znamenitosti oziroma se bodo izboljšale razmere za razvoj naravne znamenitosti. Na lokaciji nad Mestnim trgom je bilo v casu žleda (februar 2014) porušenih nekaj debelejših dreves, ki so povzrocila neželeno erozijo tal, kar je Mestna obcina Ljubljana sanirala z armirano zemljino (tudi geomreže). Mestna obcina Ljubljana je od obcanov sprejemala pobude za ureditev pobocja Grajskega grica že od leta 2017 naprej. Prva strokovna pobuda o nujnosti ukrepanja je bila izdana leta 2021 na podlagi strokovnega ogleda obravnavanega obmocja, ki ga je opravil Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Mestna obcina Ljubljana se je v svojih prizadevanjih za krepitev varovalne in zašcitne vloge gozda nad starim mestnim jedrom na obmocju Grajskega grica ob hkratni skrbi za trajnost vedute odzvala na nacin, da je konec leta 2023 oblikovala projektno skupino za nacrtovanje in nadzor v zavarovanih obmocjih gozdov Ljubljane. Namen projektne skupine je, da procese odlocanja vodi strokovno in pregledno, da bi nacrtovanju izvedbe poseka, številu izbranih dreves in drugim predvidenim ukrepom zagotovili najvecjo mogoco legitimnost. Projektno skupino so oblikovali predstavniki izobraževalnih, raziskovalnih in strokovnih inštitucij, katerih clani so sodelovali v procesu izbire drevja za posek, nacrtovanja poseka in v nadaljevanju spremljanja procesa izvedbe. Projektna skupina je na petih sejah sooblikovala strokovna izhodišca nujnih ukrepov in tako pomembno prispevala k ustrezni izvedbi. Biotehniška fakulteta je glede na narocilo MOL pripravila strokovno mnenje o obravnavi varovalnih in zašcitnih gozdov na ljubljanskem Grajskem gricu, ki je pri obravnavanem posegu vsebovalo tudi smernice za tehnološko izvedbo del. Na podlagi analize znacilnosti obmocja z vidika rabe tehnologij secnje in spravila, analize dostopnosti objekta, gozdnogojitvenih zahtev, drugih znacilnosti in razmer na objektu ter pogojev in priporocil za izvedbo secnje in spravila lesa je kot najprimernejšo tehnologijo predlagala socasno izvedbo secnje s helikopterskim spravilom lesa (Roženbergar in sod., 2023). Za obmocje posega je bilo treba pridobiti mnogo soglasij in presoj vplivov posega zaradi statusov varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom. Na obravnavanem obmocju je lastniška struktura izredno razdrobljena, zato je investitor in narocnik projekta (MOL) moral pridobiti vsa potrebna dovoljenja in tudi pooblastila lastnikov parcel. Jeseni 2024 je Zavod za gozdove Slovenije izbral in za posek oznacil 205 dreves, skupno 105 m3 (Mestna obcina Ljubljana, 2024a). Pri izbiri dreves, debelejših od 25 cm, je sodelovala še Biotehniška fakulteta (BF). Na podlagi pridobljene dokumantacije je bil 28. 10. 2024 objavljen javni razpis za izbor izvajalca z uradnim nazivom Zavarovanje objektov pod zahodnim pobocjem Ljubljanskega gradu – JN007826/2024-SL1/01(Portal javnih narocil RS, 2024) katerega glavni cilji so: • zagotoviti varnost stanovalcev in zašcito objektov na Mestnem trgu, Starem trgu in Rebri, • zagotoviti varnost obiskovalcev gozda, • ohranjanje vitalnosti in stabilnosti gozdnega sestoja za zagotavljanje varovalnih in ekosistemskih vlog urbanega gozda. Za potrebe projekta je bilo obmocje ureditve razdeljeno v tri kriticna obmocja (ali tako imenovane cone), kjer so bili predvideni razlicna jakost secnje in spravila lesa ter spremljajoci tehnicni ukrepi (podajno-lovilne ograje) za zavarovanje brežin in nižje ležecih objektov. Strokovno mnenje o odstranitvi dreves je pripravila Biotehniška fakulteta – Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire, projekt za izvedbo pa podjetje APUS, d. o. o. (Mestna obcina Ljubljana, 2024a). Dela je izvajal konzorcij izvajalcev: Tisa, d. o. o., kot vodilni s partnerjema Monterra, d. o. o. in FLYCOM Aviation, d. o. o., ki je bil izbran na javnem razpisu. Po navedbah na uradni strani MOL je pogodbena vrednost celotnega projekta, vkljucno s preddeli, montažo podajno-lovilnih ograj, izvedbo sidrane mreže ter posekom in helikopterskim spravilom, znaša 1.332.485,77 EUR brez DDV (Mestna obcina Ljubljana, 2024b). Triplat M., Saražin J., Smolnikar P., Ogrin G., Krajnc N.: Socasna secnja in helikoptersko spravilo z Ljubljanskega Grajskega grica GozdVestn 83 (2025) 1-2 4 ORGANIZACIJA DEL SOCASNE SECNJE IN HELIKOPTERSKEGA SPRAVILA LESA 4 ORGANISING SIMULTANEOUS TREE FELLING AND HELICOPTER HARVESTING OPERATIONS Helikoptersko spravilo je praviloma povezano z zahtevno organizacijo, v kateri je obvezna dobra usklajenost vseh vpletenih delovnih ekip (Adamic, 2007). Nacrtovanje se z zbiranjem razlicnih informacij in dovoljenj praviloma zacne bistveno pred prihodom helikopterja na delovišce. Pred tem je treba pridobiti soglasja lastnikov, organizirati komunikacijska sredstva, organizirati varnostne službe za varovanje javnih poti, pridobiti soglasja za potencialno zaprtje javnih prometnic, pripraviti tovor skladno z zmogljivostjo helikopterja, preveriti, ali je tovor dejansko pravilno pripravljen, zavarovati delovišca (trakovi, varnostna služba ...), izbrati mesto odlaganja tovora in mesto pristajanja helikopterja, pripraviti varnostna priporocila za vecjo varnost vseh vpletenih, zagotoviti logistiko za odvoz drevja s kraja odlaganja, poskrbeti za možnost tocenja goriva za helikopter. Za uspešnost projekta je pomembna tudi komunikacija s strokovnimi službami. Pripravljalna dela na delovišcu so se zacela že v decembru 2024, takoj po izboru izvajalca. Skupina sekacev je s plezalsko vrvno tehniko z najbolj strmega dela pobocja ocistila grmicevje in bršljan, ki se je zelo razrasel. Pojem sekac (ali sekac plezalec ali arborist) se v tem prispevku vedno nanaša na arborista plezalca. To so sekaci z arboristicnimi licencami za varno delo z arboristicnimi vrvnimi tehnikami (krajše AVT ali SKT – krajše za nemški izraz Seilklettertechnik ali certifikatom ETW – krajše za angleški izraz European tree worker). Sledila je namestitev zacasnih podajno-lovilnih mrež, ki bi spodaj ležece stanovanjske objekte zašcitile pred nevarnostmi, ki bi jih lahko povzrocila secnja dreves in vpliv nizkih preletov helikopterja (kotalece kamenje, padajoce veje ...). Pri izvedbi helikopterska spravila je bistvena priprava delovišca (Slika 3). Na vsa Triplat M., Saražin J., Smolnikar P., Ogrin G., Krajnc N.: Socasna secnja in helikoptersko spravilo z Ljubljanskega Grajskega grica Slika 2: Razdelitev kriticnega obmocja (obmocje poseka) na tri cone glede na prevladujoci naklon in raven sprejetih ukrepov (Mestna obcina Ljubljana, 2024a) Figure 2: Division of the critical area (clearing area) into three zones according to the prevailing slope and the level of measures taken (Municipality of Ljubljana, 2024a) GozdVestn 83 (2025) 1-2 drevesa je bilo treba predhodno namestiti vrvne ali žicne jermene. Z njihovim namešcanjem so zaceli že 7. januarja 2025. Jermene so na drevesa v celoti namestili predstavniki podjetja, ki je bilo zadolženo za izvedbo helikopterskega spravila. Sekaci so se glede na znacilnosti dreves odlocali o številu segmentov, potrebnih za spravilo posameznega drevesa, izbranega za posek. Vsakega od segmentov so markirali z barvnimi oznakami in namestili ustrezno število jermenov na vsakega od predvidenih segmentov. Najzahtevnejše drevo je obsegalo dvanajst segmentov za spravilo. Po pripravi dreves je sledil prihod helikopterja. Glavnina secnje in neposrednega spravila je potekala 13., 14., in 15. januarja 2025. Delo so vsak dan zacenjali s 15-minutnim varnostnim sestankom, na katerem je varnostni inženir izpostavil glavne nevarnosti tekocega dne ali komentiral nekatere morebitne izboljšave glede na izkušnje prejšnjih dni. Najvecje varnostno tveganje je bil helikopter med spravilom lesa (prenos tovora), kjer vecje tveganje predstavlja tovor, ki se lahko v primeru težave nepricakovano odpne. Pri tem bi opozorili, da se v casu, ko helikopter prenaša tovor, ni dovoljeno gibati nad objekti ali osebami, ki niso ustrezno izobraženi. Druga vecja nevarnost, ki jo predstavlja helikopter, pa so vrteci se njegovi deli (rotorji) v fazi pristajanja za tocenje goriva, ko je helikopter na tleh pri nizkih obratih motorja in pilot nima veliko možnosti nadzirati zrakoplova. Secnjo dreves, katerih spravilo so opravili s helikopterjem, je izvedlo izurjeno osebje podjetja Wucher Helicopter GmbH. Stalno ekipo podjetja Wucher Helicopter GmbH, ki opravlja helikoptersko spravilo, sestavljajo pilot, vsaj dva signalizerja in dve izurjeni ekipi sekacev (2 do 3 osebe) za delo na višini (Wucher Helicopter GmbH, 2025). V delovišcu (sektor/cone A, B in C) so bili praviloma le delavci podjetja Wucher Helicopter GmbH, zadolženi za vezanje in posek dreves. O vrstnem redu secnje in spravila je odlocal pilot helikopterja. Sekaci so se pri tem prestavljali po segmentih dreves in z drevesa na drevo. Pilot helikopterja za prevoz zunanjega tovora potrebuje posebno izobraževanje (HESLO – krajše za angleško Helicopter external sling load operations). V primeru socasne izvedbe secnje s helikopterskim spravilom lesa je helikopter z vrvjo pripet na drevo (konstrukcija), na slednjega je pripet tudi clovek (sekac), kar pomeni potrebno usposobljenost najvišje, cetrte stopnje. Slovenski piloti policijskih helikopterjev so vecinoma usposobljeni za drugo stopnjo HESLO (Mrevlje, 2025). Posebno usposabljanje za delo ob zunanjih vplivih helikopterja opravijo tudi sekaci. Pilot se vecji del poleta osredotoca na kljuko, ki je namešcena na koncu 50-metrske vrvi. Pilot kljuko z veliko natancnostjo usmeri v krošnjo drevesa, kjer jo prevzame sekac plezalec. Slednji na kljuko pritrdi jermen, namešcen na drevesih, kar prek radijske zveze sporocijo tudi pilotu. Nato pilot 50-metrsko vrv, pripeto na drevo, nekoliko napne v nasprotni smeri od sekaca plezalca in sekacu plezalcu sporoci, da lahko varno poseka drevo. Pri tem je treba poudariti, da pilot ne more uravnavati položaja kljuke drugace kot z nadzorovanim lebdenjem. Helikopter je posekana drevesa odvažal tako, da ni preletaval objektov ali neudeleženih oseb (to so osebe, ki ne sodelujejo v operacijah helikopterskega spravila ali niso seznanjene z varnostnim protokolom operacij). Ko se je helikopter približal prostoru za odlaganje, je vedno skušal tovor (drevo ali del drevesa) odložiti v bližino hidravlicne roke stroja, ki je skrbel za odmik drevja s prostora za odlaganje tovora (Slika 4). Na prostoru za odlaganje (na sliki 3 oznaceno s temno modro elipso – deponija lesa) in pristanek helikopterja so bili delavci podjetja Tisa, d. o. o., ki so skrbeli za takojšen odvoz pripeljane drevnine, in en signalizer podjetja Wucher Helicopter GmbH, ki je nadzoroval delo, komuniciral s pilotom, skrbel za tocenje goriva in pripenjanje dodatnih jermenov, ki jih je helikopter odvažal na secišce. Na deponiji lesa je delo potekalo tekoce in izredno hitro, za odvez jermenov z dreves je bilo zadolženih 3 do 5 delavcev, en delavec je bil zadolžen še za upravljanje procesorja drevja (bager CAT 315F z grabežem Woodcracker smart CS580, opremljenim za prežagovanje). Dodaten drugi delavec je z dvigalom gozdarske prikolice (Palms) obdelano drevnino nakladal na kontejner, pripravljen za sproten odvoz. Triplat M., Saražin J., Smolnikar P., Ogrin G., Krajnc N.: Socasna secnja in helikoptersko spravilo z Ljubljanskega Grajskega grica GozdVestn 83 (2025) 1-2 Triplat M., Saražin J., Smolnikar P., Ogrin G., Krajnc N.: Socasna secnja in helikoptersko spravilo z Ljubljanskega Grajskega grica Slika 3: Nacrt s prikazom obmocja izvedbe del in predvidena ureditev zapor ter deponijo lesa (vir: Mestna obcina Ljubljana, 2024a) Figure 3: Plan showing the area of works and the planned layout of the road-blocks and the timber depot (source: Municipality of Ljubljana, 2024a) Slika 4: Organiziranost in mehanizacija na deponiji lesa Figure 4: Organisation and mechanisation of a timber depot GozdVestn 83 (2025) 1-2 Poseben izziv za varovanje delovišca je bila tudi vzpostavitev zapor na dostopnih poteh, za kar so v treh delovnih izmenah poskrbele usposobljene varnostne službe. 5 TEHNICNI PODATKI AIRBUS H125 5 TECHNICAL DESCRIPTION AIRBUS H125 Helikoptersko spravilo na Grajskem gricu je potekalo z enomotornim helikopterjem Airbus H125 (prvotna oznaka – Eurocopter AS350 Écureuil), katerega operater je bil avstrijski Wucher Helicopter GmbH. Helikopter slovi po svoji zanesljivosti, mobilnosti, varnosti in stroškovni ucinkovitosti. Primeren je za razlicne naloge, vkljucno z gašenjem, reševanjem in tudi helikopterskim spravilom lesa. Tehnicne znacilnosti helikopterja predstavljamo v preglednici (Preglednica 1). Poudariti je treba, da so nekatere navedene lastnosti, na primer najvišja višina letenja, najvišja hitrost, potovalni domet in poraba goriva, vse odvisne od vremenskih razmer. Navedene vrednosti veljajo v idealnih razmerah. Laicno idealne razmere opišemo s hladnim ozracjem (zimski cas) in nadmorsko višino. Ucinkovitost helikopterja se torej manjša z višjimi temperaturami in dviganjem nadmorske višine. V helikopterju integriran zaslon na dotik z multifunkcijskim prikazovalnikom stanja helikopterja in motorja pilotu omogoca konstantno spremljanje glavnih elementov leta. Helikopter hkrati omogoca samodejni brezžicni prenos podatkov o letu ob koncu vsakega poleta. 6 VLOGA RAZISKOVALCEV GOZDARSKEGA INŠTITUTA SLOVENIJE PRI SPREMLJANJU SECNJE IN HELIKOPTERSKEGA SPRAVILA LESA 6 THE ROLE OF THE RESEARCHERS FROM THE FORESTRY INSTITUTE OF SLOVENIA IN MONITORING LOGGING AND HELICOPTER HARVESTING Projekt je edinstvena priložnost za raziskovalno sodelovanje in pridobivanje dragocenih izkušenj, Triplat M., Saražin J., Smolnikar P., Ogrin G., Krajnc N.: Socasna secnja in helikoptersko spravilo z Ljubljanskega Grajskega grica Preglednica 1: Tehnicne znacilnosti helikopterja Airbus H125 (vir: Wucher Helicopter GmbH 2025; Airbus, 2025) Table 1: Technical specification of the Airbus H125 helicopter (source: Wucher Helicopter GmbH 2025; Airbus, 2025) Tehnicni podatek/Technical Data Vrednost/Value Najvišja višina letenja 7010 m Najvišja višina lebdenja 4420 m Delovno okolje Od -40 °C do +35 °C limit pri +50 °C Najvecja hitrost 287 km/h Motor Turbomeca Arriel 2B1 Potovalni domet 661 km Skupna dolžina (D-value) 12,94 m Skupna višina 3,34 m Premer rotorja 10,69 m Prostornina kabine (brez pilotove kabine) 3,00 m3 Število oseb (kapacitete) 1 pilot + 6 potnikov/2 pilota + 4 potniki Najvecja skupna vzletna masa 2800 kg Uporabna obremenitev 1050 kg Prostornina tanka za gorivo 540 l (JET A1) Poraba goriva 170 l /h GozdVestn 83 (2025) 1-2 ki jih lahko uporabimo pri nadaljnjem razvoju tehnoloških rešitev na podrocju gozdarstva. V Sloveniji je helikoptersko spravilo lesa izjemno redek dogodek. Sodelovanje v takšnem projektu omogoca poglobljeno raziskavo in analizo posebne oblike spravila, hkrati pa raziskovalci pridobivamo neposreden vpogled v proces, ki je v marsicem drugacen od klasicnih metod spravila. Cilj sodelovanja raziskovalcev Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko, Gozdarskega inštituta Slovenije, pri projektu je dokumentirati organizacijske posebnosti helikopterskega spravila ter prouciti njegove znacilnosti v primerjavi z drugimi oblikami. Glavni spremljevalec (parameter) helikopterskega spravila so stroški, saj je splošno sprejeta predstava javnosti, da je to najdražja oblika spravila lesa. Zato želimo poseben poudarek nameniti ucinkovitosti opravljene oblike spravila v zahtevnih razmerah, kjer so alternativne metode nedostopne, tehnološko neizvedljive, ljudem neprijazne ali bi celo predstavljale vecje obremenitve za sestoj in gozdna tla. Naša raziskava temelji na metodi casovnih študij, pri cemer smo s pomocjo terensko zbranih podatkov do sekunde natancno beležili delovne procese. Pri izvajanju svojih raziskovalnih aktivnosti stremimo, da procesi potekajo nemoteno in da je naša udeležba cim bolj neopažena. Zgolj zato, da ne motimo delovnih procesov in tako vplivamo na rezultate študije. Del podatkov, ki jih bomo potrebovali za celotne analize, si prizadevamo pridobiti od izbranih izvajalcev projekta in narocnika projekta. Zabeležene podatke bomo analizirali, da bi prepoznali dejavnike, ki vplivajo na helikoptersko spravilo. V okviru študije želimo poleg casovne komponente spremljati celotno gozdno-lesno verigo. Za ucinkovito spravilo je morda za strokovno javnost sicer manj zanimivo, a za raziskavo nic manj pomembno prav dogajanje na skladišcu (odlagališcu) dreves, za katerega so poskrbeli zaposleni iz podjetja Tisa, d. o. o.. 7 ZAKLJUCEK 7 CONCLUSION Helikoptersko spravilo lesa na zahodnem pobocju Grajskega grica v Ljubljani je bilo tehnicno in organizacijsko zahteven projekt, ki je potekal v skladu z najvecjimi varnostnimi in strokovnimi standardi. Izbira take metode spravila je bila posledica specificnih omejitev obmocja, vkljucno z gosto urbanizacijo, zahtevano zašcito kulturne dedišcine ter zagotavljanjem varovalnih in zašcitnih funkcij gozda. Kljub velikim stroškom tovrstnega spravila so rezultati pokazali, da je bil projekt uspešno izveden, pri cemer so bili vsi kljucni cilji – varnost prebivalcev, zašcita infrastrukture in cim manjši vpliv na okolje – v celoti doseženi. Ne glede na zahtevnost delovišca, ki je zaradi postavitve v mestnem središcu pomenila poseben izziv tako za narocnika kot izvajalce, je helikoptersko spravilo lesa izjemno organizacijsko zahteven projekt, za katerega so potrebni visoko usposobljeni kadri ter ucinkovita organizacija vseh podpornih služb, da bi se izognili nepotrebnim zastojem in zagotovili varno ter tekoco izvedbo del. V tem primeru je bilo kljucno usklajeno delovanje med izvajalci poseka, pilotom helikopterja, varnostnimi službami in logisticnimi ekipami, kar je omogocilo uspešno koncan projekt v zelo omejenem casovnem okviru. V projektu se je pokazala tudi problematika velikih potrebnih vlaganj v krepitev zašcitne funkcije gozdov in izvedbo zašcitnih ukrepov v njih. Tovrstne naložbe v izboljšanje varovalne in zašcitne funkcije so potrebne, a pogosto ostanejo neizvedene, saj ni zadostnih sistemskih vzvodov za njihovo financiranje. Financiranje in sofinanciranje prilagojenega gospodarjenja z vecnamenskimi ter varovalnimi gozdovi ima namrec zelo omejene financne vzvode (kamor so uvršceni številni gozdovi s poudarjeno zašcitno funkcijo). Sistemska pot do financiranja tovrstnih vlaganj v gozdove je razglasitev gozdov s posebnim namenom s strani lokalne skupnosti (ce je izjemna poudarjenost funkcij gozdov v njenem interesu) oziroma vlade (ce je izjemna poudarjenost funkcij gozdov v državnem interesu). V takem primeru mora razglasitelj zagotoviti sredstva in se zavezati za financiranje potrebnih ukrepov. Ocenjujemo, da bi v prihodnje ucinkovitost helikopterskega spravila lahko uporabili tudi za pravocasno odpravo škode po naravnih nesrecah ali ob napadih podlubnikov, da bi preprecili še vecjo gospodarsko škodo. Pri tovrstnih odlocit Triplat M., Saražin J., Smolnikar P., Ogrin G., Krajnc N.: Socasna secnja in helikoptersko spravilo z Ljubljanskega Grajskega grica GozdVestn 83 (2025) 1-2 vah bi spodbudno delovala potencialna podpora države, kot so je bili deležni lastniki gozdov v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 do 2022 (zdaj SKP), in sicer z nazivom Odprava škode in obnova gozdov po naravni nesreci: Podukrep 8.4 – Podpora za odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesrec in katastroficnih dogodkov. Analiza organizacije dela in tehnološke izvedbe je pokazala, da je kombinacija arboristicnega pristopa s socasnim helikopterskim spravilom lesa ucinkovita rešitev za obmocja, kjer so druge metode nedostopne ali prevec invazivne. Pridobljene izkušnje pri izvedbi projekta bodo dragocene pri nadaljnjem nacrtovanju tovrstnih posegov v urbanih gozdovih in na težje dostopnih obmocjih. Ocenjujemo, da bo naše sodelovanje pri projektu prispevalo k boljšemu razumevanju organizacijskih in tehnoloških izzivov, ki jih prinaša helikoptersko spravilo. Rezultati raziskave bodo uporabni tako za Mestno obcino Ljubljana kot za širše strokovne kroge, saj omogocajo poglobljen vpogled v ucinkovitost te metode v urbanem okolju. Hkrati poudarjamo, da z raziskovalnim sodelovanjem Gozdarskega inštituta Slovenije pri projektu za izvajalca ali Mestno obcino Ljubljana niso nastali dodatni stroški. Projekt je dodatno omogocil pomembne raziskovalne vpoglede v ucinkovitost helikopterskega spravila, kar bo pripomoglo k nadaljnjemu razvoju gozdarskih tehnologij v Sloveniji. S tem primerom smo v Sloveniji prvic uvedli helikoptersko spravilo v mestnem okolju, kar pomeni pomemben mejnik v prilagajanju gozdarskih praks specificnim izzivom sodobne urbane krajine. 8 ZAHVALA 8 ACKNOWLEDGEMENT Za sodelovanje pri projektu helikopterskega spravila se zahvaljujemo Mestni obcini Ljubljana (narocnik projekta) in celotnemu konzorciju izvajalskih podjetij, kjer bi izpostavili sodelovanje s podjetji Tisa, d. o. o., Monterra, d. o. o., in FLYCOM Aviation, d. o. o./WUCHER Helicopter GmbH. Prispevek je nastal v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta V4-2209 Nacrtovanje tehnologij in presoja kakovosti izvajanja del v gozdovih v podporo biogospodarstvu, ki ga financirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (ARIS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP) in deloma v sklopu raziskovalnega programa P4-0107: Gozdna biologija, ekologija in tehnologije, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). 9 VIRI 9 REFERENCES Acar H. H., Gümüs S. 2001. Forest roads in Turkish forestry. Mehanizacija šumarstva 2001-2004, Special Issue of the Journal Nova mehanizacija šumarstva, Volume 26 (2), Zagreb Adamic T. 2007. Organizacijske posebnosti helikopterske izvedbe spravila lesa : diplomsko delo - univerzitetni študij [Bachelor’s thesis, T. Adamic]. Repository of the University of Ljubljana. https://repozitorij.uni-lj. si/IzpisGradiva.php?lang=eng&id=15438 Akay A. E., Bilici E. 2016. Helicopter Logging Method for Reduced Impact Timber Harvesting Operations*. European Journal of Forest Engineering, 2(1), 48-53. Airbus. 2025. H125 technical information. https:// www.airbus.com/en/products-services/helicopters/ civil-helicopters/h125/h125-technical-information (dostop 12. 2. 2025) Bigsby H., Ling P. 2013. Long-term productivity of helicopter logging in Sarawak. International Journal of Forest Engineering, 24(1), 24–30. https://doi.org/1 0.1080/19132220.2013.791197 Brooks D. K. 1963. A summary of information on the uses of helicopters in forestry. Forestry abstracts 24 (2): xv-xxvi Grigolato S., Panizza S., Pellegrini M., Ackerman P., Cavalli R. 2015. Light-lift helicopter logging operations in the Italian Alps: a preliminary study based on GNSS and a video camera system. Forest Science and Technology, 12(2), 88–97. https://doi.or g/10.1080/21580103.2015.1075436 Juras A., Martin S., Nearhood D. K. 2005. Helipace, Helicopter Logging Production and Cost Estimation. Mehanizacija šumarstva 2001-2004, Special Issue of the Journal Nova mehanizacija šumarstva, Volume 26 (2), Zagreb Kostevc M. 2018. Ocena ogroženosti naselja Belca pred drobirskim tokom [Diplomsko delo]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/ IzpisGradiva.php?lang=slv&id=103165 Triplat M., Saražin J., Smolnikar P., Ogrin G., Krajnc N.: Socasna secnja in helikoptersko spravilo z Ljubljanskega Grajskega grica GozdVestn 83 (2025) 1-2 Messingerová V., Lukac T. 2005. Helicopter logging. Mehanizacija šumarstva 2001-2004, Special Issue of the Journal Nova mehanizacija šumarstva, Volume 26 (2), Zagreb Mestna obcina Ljubljana. 2024a. Ureditev grajskega pobocja za vecjo varnost ljudi in objektov pod njim. Ljubljana: https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/ ureditev-grajskega-pobocja-za-vecjo-varnost-ljudi- in-objektov-pod-njim/ (objava 8. 10. 2024, dostop 29. 1. 2025) Mestna obcina Ljubljana. 2024b. Zacenjamo s pripravljalnimi deli ureditve grajskega pobocja za vecjo varnost ljudi in objektov pod njim. Ljubljana: https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacenjamo-s- pripravljalnimi-deli-ureditve-grajskega-pobocja-za- vecjo-varnost-ljudi-in-objektov-pod-njim/ (objava 10. 12. 2024, dostop 29. 1. 2025) Mrevlje N. 2025. Odvoz dreves zahteven, kot je bilo reševanje Madžarov v Alpah. Dnevnik 16. 01. 2025, 16:48. https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana/dela- s-helikopterjem-na-grajskem-pobocju-v-ljubljani- koncana-2712233/ (dostop 29. 1. 2025) Petrovic D., Goršic J., Mencin A., Kozmus Trajkovski K., Urbancic T., Grigillo D. 2019. Evidentiranje in analiziranje sprememb plazu nad Belco z geodetskimi metodami. Raziskave s podrocja geodezije in geofizike, str. 141-144. URN:NBN:SI:DOC-EZO47OEH from http://www.dlib.si Portal javnih narocil Republike Slovenije. 2024. https:// www.enarocanje.si/#/pregled-objav/862841 (dostop 29. 1. 2025) Roženbergar D., Krc J., Poje A., Fidej G., Diaci J. 2023. Strokovno mnenje o obravnavi varovalnih in zašcitnih gozdov na Ljubljanskem gradu. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 28 str. Wucher Helicopter GmbH. 2025. uradna spletna stran https://www.wucher-helicopter.at/en/home/ (dostop 29. 1. 2025) Triplat M., Saražin J., Smolnikar P., Ogrin G., Krajnc N.: Socasna secnja in helikoptersko spravilo z Ljubljanskega Grajskega grica GozdVestn 83 (2025) 1-2 Strokovna razprava Izobraževanje o urejanju hudourniških obmocij v gozdnem prostoru Podrocje urejanja hudourniških obmocij kot del celostne protipoplavne zašcite v Slovenije je bilo v preteklih letih mocno zapostavljeno in tudi financno mocno podhranjeno. Posledice ujm v preteklih letih so jasno pokazale, da v Sloveniji nimamo celostnega delujocega sistema preventivnega ukrepanja v hudourniških obmocjih, kar je ob vse pogostejših ekstremnih padavinskih dogodkih treba nujno spremeniti. Posledicno je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) vkljucen v Interreg projekt “Supporting multiple forest ecosystem services through new circular/green/bio markets and value chains - Forest EcoValue” (program Obmocje Alp), v katerem med drugim obravnavamo tudi varovalni pomen gozdov; podrobneje pa se pri projektu ukvarjamo s sistemom varstva pred hudourniško erozijo v gozdnem prostoru. To podrocje je v alpskih državah razlicno urejeno, primer dobre prakse pa predstavlja organiziranost podrocja urejanja hudournikov v Avstriji. V sodelovanju s Ciljnim raziskovalnim projektom “Strokovna izhodišca ter smernice za gospodarjenje z gozdovi na hudourniških obmocjih - CRP V4-2212”, ki ga izvaja Gozdarski inštitut Slovenije (GIS), ter Interreg projektoma “Managing protective forest facing climate change compound events – MOSAIC” (program Obmocje Alp), v katerega sta vkljucena ZGS in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, in “SOIL:OurInvisibleAlly”, (program Obmocje Alp), v katerega sta vkljucena ZGS in GIS, smo za slovenske gozdarske strokovnjake organizirali izobraževanje Hudourniško nadzorništvo v Avstriji, ki predstavlja pomemben korak k razvoju podrocja znotraj gozdarske stroke. Izobraževanje je izvedlo avstrijsko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, regije in upravljanje Slika 1: Gradnja velike hudourniške lovilne prebiralne pregrade na hudourniku Kaningerbach v Avstriji (foto: M. Kobal) GozdVestn 83 (2025) 1-2 z vodami (Bundesministerium Land- und Forstwirtschaft, Regionen und Wasserwirtschaft) – Direktorat za gozdarstvo in regije – Oddelek za nadzor hudournikov in snežnih plazov, politiko varovalnih gozdov in preprecevanje gozdnih požarov (Wildbach- und Lawinenverbauung, Schutzwaldpolitik und Waldbrandprävention). Prvi del izobraževanja o pravnih podlagah in teoreticnih izhodišcih hudourniškega nadzorništva v Avstriji je potekal 12. novembra 2024 preko spleta. Avstrijski kolegi z Oddelka za nadzor hudournikov in snežnih plazov, politiko varovalnih gozdov in preprecevanje gozdnih požarov so predstavili sistemski nadzor in monitoring stanja v hudourniških obmocjih Avstrije, ki ga izvajajo s pomocjo inženirskega terenskega prepoznavanja in porocanja o »nemih pricah«, naravnih nevarnostih in stanju hudourniških objektov (vec informacij o dogodku najdete na spletni strani Gozdarskega inštituta Slovenije). Drugi del izobraževanja je potekal med 1. in 3. aprilom 2025 v gozdarskem izobraževalnem središcu BFW (Bundesforschungszentrum für Wald) v Osojah, terenski del pa v okoliških hudourniških obmocjih. Na izobraževanju so se nam pridružili še kolegi z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, podjetja Hidrotehnik, podjetja Slovenski državni gozdovi (SIDG), Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter francoskega Nacionalnega urada za gozdarstvo, Oddelka za okolje in naravna tveganja. Prvi dan izobraževanja je bil po uvodnih nagovorih na kratko predstavljen sistem nadzorništva hudournikov v Avstriji, kjer so jasno dolocene odgovornosti lastnika gozda, obcin in države. Nato smo si na terenu ogledali primer gradnje velike hudourniške lovilne prebiralne pregrade. Povod za izgradnjo prebiralne pregrade je bil niz hudourniških poplav v zadnjih letih, ki so povzrocile gmotno škodo. Cilj nacrtovanja projekta je bilo ucinkoviteje zašcititi nižje ležeca naselja s postavitvijo t. i. kljucnega hudourniškega objekta, ki podpira že obstojeco vodnogospodarsko infrastrukturo. Poleg izgradnje prebiralne pregrade so predvideni tudi dodatni ustalitveni ukrepi Simoncic T., Gucek M., Poljanec A., Kobal M., Papež J., Vilhar U., Kozamernik E., Saražin J.: Izobraževanje o urejanju hudourniških obmocij v gozdnem prostoru, Osoje (Avstrija), April 2025 Slika 2: Ustrezna zašcita mora obsegati tudi prilagojeno gospodarjenje z varovalnimi gozdovi ter odstranjevanje nestabilnega obvodnega drevja gorvodno hudournika (foto: M. Gucek) GozdVestn 83 (2025) 1-2 gorvodno v povirju hudournika, ki bodo obsegali ustrezno gospodarjenje z varovalnimi gozdovi, odstranjevanje nestabilnega obvodnega drevja, širitev in stabilizacijo brežin ter niz dodatnih ustalitvenih pregrad in pragov gorvodno od pregrade v povirnem delu hudournika. Takšen projekt je nacrtovan s strani Oddelka za nadzor hudournikov in snežnih plazov, politiko varovalnih gozdov in preprecevanja gozdnih požarov, sofinanciran pa s strani obcine in pristojnega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, regije in upravljanje z vodami. Po vrnitvi s terena so organizatorji v izobraževalnem središcu pripravili okroglo mizo, kjer smo udeleženci iz Avstrije, Francije in Slovenije predstavili razlicne izzive, vezane na urejanje hudourniških obmocij, gospodarjenje z gozdovi v hudourniških obmocjih in širše, podnebne spremembe in z njimi povezana vecja tveganja za naravne nesrece v gozdovih, socialne vidike gospodarjenja z gozdovi, izvajanja ukrepov in odnosa javnosti do gozdarske stroke v splošnem in v primeru naravnih nesrec. Zakljucki razprave so pokazali, da so izzivi v vseh treh državah precej primerljivi, nacini, kako se z njimi soocamo, pa se med državami razlikujejo, kar je pogojeno z ureditvami sistemov gospodarjenja z gozdovi, politicnimi okviri, uspešnostjo sodelovanja gozdarske, hudournicarske, vodarske stroke in lokalnih skupnosti ter razmejitvijo odgovornosti med razlicnimi akterji. Drugi dan smo se udeležili terenskega izobraževanja o nadzoru hudournikov, vkljucno s pregledom obmocja vodotoka (prisotnost lesnega plavja), hudourniških objektov in gozdov v ožjem pasu ob vodotoku. Pri slednjem smo analizirali predvsem stabilnost obvodne vegetacije in možnost odplavitve ob visokih hudournih vodah. Udeleženci izobraževanja smo bili razdeljeni v vec skupin, ki so jih vodili avstrijski hudournicarji. Vsaka skupina je obravnavala svoj hudournik. Hudourniško obmocje smo Simoncic T., Gucek M., Poljanec A., Kobal M., Papež J., Vilhar U., Kozamernik E., Saražin J.: Izobraževanje o urejanju hudourniških obmocij v gozdnem prostoru, Osoje (Avstrija), April 2025 Slika 3: Terensko izobraževanje o nadzoru hudourniških obmocij v Avstriji (foto: M. Gucek) GozdVestn 83 (2025) 1-2 prehodili in ob posameznih kriticnih tockah ocenili stanje vodnogospodarske infrastrukture, potrebe po novih hudourniških objektih, ocenili stanje in predlagali ukrepe glede nevarnosti potencialnega vnosa lesnega plavja, akumulacije sedimenta oz. naplavin v strugah in na obmocjih vpliva visokih hudournih voda, možnosti drugih ukrepov za stabilizacijo brežin (npr. sadnja dreves, urejanje stranskih hudourniških pritokov, inženirsko-biološki ukrepi za stabilizacijo brežin – vrbovi popleti, fašine). Izpostavljena je bila tudi smiselnost ukrepanja glede na oddaljenost (npr. lesnega plavja) od infrastrukture in naselij ter stopnjo ogroženosti naselij. Rezultate terenskega popisa stanja, ugotovitve posameznih skupin ter v hudourniškem obmocju zajete fotografije kriticnih odsekov in objektov smo v popoldanskem delu delavnice skupaj prediskutirali. Takšno porocanje vseh skupin je omogocilo, da smo vsi udeleženci lahko videli vec razlicnih primerov urejanja hudourniških obmocij, razlicnih hudourniških objektov in gozdnih sestojev ob njih, saj so za vsak hudournik znacilni specificni hudourniški in erozijski procesi, s tem pa je razlicna tudi sanacija hudourniških obmocij. Avstrijski kolegi so nam predstavili tudi GIS platformo za zbiranje podatkov o hudourniških obmocjih, katere glavna prednost je zbiranje in hranjenje podatkov v skupnem spletnem portalu in dostopnost do zbranih podatkov vsem kljucnim deležnikom. Na popoldanskem delu se nam je pridružil tudi vodja Oddelka za nadzor hudournikov in snežnih plazov, politiko varovalnih gozdov in preprecevanje gozdnih požarov dr. Florian Rudolf- Miklau, ki je poudaril pomen sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo na podrocju gozdarstva in urejanja hudournikov, ki ima že dolgo tradicijo. Izpostavil je tudi pomen spodbujanja transnacionalne izmenjave znanja za praktike in inženirje. Pozitivno se je odzval tudi našemu povabilu za obisk avstrijske delegacije v Sloveniji in izrazil željo po poglobitvi sodelovanja med obema državama tako na prakticni kot na politicni ravni. Na popoldanskem delu izobraževanja so bile izpostavljene kljucne ugotovitve udeležencev, med katerimi bi poudarili predvsem: • nujna je jasna razmejitev odgovornosti med državo, obcinami in lastniki gozdov, kot tudi med razlicnimi sektorji; • nujna je jasna razmejitev med hudourniškimi obmocji in nižinskimi deli vodotokov; • v posameznih primerih, ko se lastniki z dolocenimi protierozijskimi ukrepi ne strinjajo, so pa ti ukrepi v javnem interesu, je nujna vzpostavitev posebnih mehanizmov (izvršbe …); • zaradi interdisciplinarnosti podrocja je nujno sodelovanje med razlicnimi inštitucijami in sektorji; • nujne so jasne usmeritve za ukrepanje v gozdovih v hudourniških obmocjih, ki jih je treba vseskozi dopolnjevati; • zelo pomemben del predstavlja kvaliteten z GIS-i podprt sistem za hudourniško nadzorništvo, ki omogoca zbiranje, obdelavo in dostop do podatkov; Simoncic T., Gucek M., Poljanec A., Kobal M., Papež J., Vilhar U., Kozamernik E., Saražin J.: Izobraževanje o urejanju hudourniških obmocij v gozdnem prostoru, Osoje (Avstrija), April 2025 Slika 4: Porocanje o delu v skupinah po terenskem ogledu (levo; foto: M. Gucek) in predstavitev GIS platforme za zbiranje podatkov o hudourniških obmocjih (desno; foto: M. Kobal) GozdVestn 83 (2025) 1-2 • pregledi in postopki pri urejanju hudournikov naj bodo cim bolj enostavni; • pomemben je prenos znanja preko razlicnih usposabljanj za hudourniško nadzorništvo in ukrepanje; • izpostavljen je bil velik pomen uradnih kart nevarnosti pred hudourniškimi poplavami, ki z vidika nadzorništva omogocajo dolocevanje prioritet izvajanja nadzora na hudournikih z najvecjim škodnim potencialom. Zadnji dan izobraževanja smo si najprej ogledali Gozdarski izobraževalni center Osoje (Forest Training Centre Ossiach, BFW), ki je namenjen prenosu prakticnega znanja o razlicnih vidikih gospodarjenja z gozdovi. Teme izobraževanj vkljucujejo poklicno usposabljanje od kvalificiranega gozdarja do gozdarskega mojstra, tecaje o varnem delu z motorno žago, spravilu lesa, gospodarjenju z gozdovi, gozdni pedagogiki in drugih temah. Na terenskem ogledu so nam avstrijski kolegi v enem izmed hudourniških obmocij prikazali odstranjevanje nevarnega drevja z metodo razstreljevanja. Metodo uporabljajo za posek mehansko nestabilnih dreves (npr. nagnjena, obvisela ali nestabilna drevesa zaradi vetrolomov, plazenja ali usadov), ki jih je nujno treba odstraniti, a so tveganja za nesreco gozdnih delavcev velika. Z metodo so uspeli znatno zmanjšati število smrtnih nesrec pri delu v gozdu na nevarnih obmocjih. Izobraževanje o urejanju hudourniških obmocij v gozdnem prostoru je bilo s tem zakljuceno. Domov smo odšli z izjemno pozitivno popotnico ter polni idej glede možnosti razvoja podrocja hudourništva v Sloveniji. Izobraževanje je le še utrdilo naše prepricanje o pomenu razvoja podrocja v Sloveniji, ki mora nujno obsegati 1) politicno, financno in kadrovsko okrepitev podrocja; 2) jasno opredelitev odgovornosti glede urejanja hudourniških obmocij med gozdarsko stroko in vodarji, državo, lokalnimi skupnostmi in lastniki gozdov; 3) konstanten razvoj strokovnih podlag za urejanje hudourniških obmocij in gospodarjenje Simoncic T., Gucek M., Poljanec A., Kobal M., Papež J., Vilhar U., Kozamernik E., Saražin J.: Izobraževanje o urejanju hudourniških obmocij v gozdnem prostoru, Osoje (Avstrija), April 2025 Slika 5: Kljucni zakljucki glede urejanja hudourniških obmocij po terenskem izobraževanju in porocanju po skupinah (foto: A. Poljanec) GozdVestn 83 (2025) 1-2 z gozdovi na hudourniških obmocjih; 4) debirokratizacijo in vecjo ucinkovitost nacrtovanja ukrepov v hudourniških obmocjih; 5) financno podporo ukrepom v hudourniških obmocjih ter 6) podporo odgovornim službam s strani države. Z izobraževanjem smo se povezali predstavniki razlicnih institucij in strok ter soglasno sklenili, da le tako lahko nadaljujemo z razvojem podrocja hudourništva v Sloveniji. dr. Tina SIMONCIC, mag. Matjaž GUCEK, dr. Aleš POLJANEC, izr. prof. dr. Milan KOBAL, mag. Jože PAPEŽ, dr. Urša VILHAR, Erika KOZAMERNIK, dr. Jaša SARAŽIN Simoncic T., Gucek M., Poljanec A., Kobal M., Papež J., Vilhar U., Kozamernik E., Saražin J.: Izobraževanje o urejanju hudourniških obmocij v gozdnem prostoru, Osoje (Avstrija), April 2025 GozdVestn 83 (2025) 1-2 Gozdarstvo v casu in prostoru Mednarodni dan gozdov 2025 v znamenju sajenja medovitih dreves Mednarodni dan gozdov je letos potekal pod geslom: Gozd in hrana. Po Sloveniji so se zvrstili razlicni dogodki za promocijo gozdov, osrednji pa je bil v Apacah. Tam je pod castnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije potekala delovna akcija obnove poškodovanega gozda in sajenje medovitih in plodonosnih dreves v gozdu, ki ga je pred dvema letoma opustošil vetrolom. Na dogodku z namenom so udeležencem predstavili razsežnosti vetroloma iz leta 2023 in pomena sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Pomen gozdov, gozdarstva in obnove gozdov v luci zmanjševanja negativnih posledic podnebnih sprememb je prepoznala tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki je bila castna pokroviteljica dogodka. Predsednica je ob tej priložnosti izpostavila, da slovenska gozdarska šola dosledno upošteva principe sonaravnega, trajnostnega in vecnamenskega upravljanja z gozdovi ter se zahvalila Zavodu za gozdove Slovenije za predano delo pri upravljanju gozdov ne glede na lastništvo. Poleg predsednice sta zbrane nagovorila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Calušic in župan Obcine Apace dr. Andrej Steyer. Ceprav imajo gozdovi v Sloveniji zaradi dolgoletnega sonaravnega gospodarjenja z njimi vec kot 90-odstotno sposobnost samodejne, naravne obnove, pa je sajenje sadik ali setev semena potrebna v primerih mocno poškodovanih gozdov, ko naravna nasemenitev ni možna ali zaradi potrebe varstva tal pred erozijo oziroma preprecevanja razrašcanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. S sajenjem sadik gozdnega drevja želi Zavod za gozdove Slovenije povecati tudi številcnost plodonosnih in manjšinskih drevesnih ter tako izboljšati vrstno pestrost gozdov Slika 1: Predsednico Slovenije dr. Natašo Pirc Musar je sprejel direktor ZGS Gregor Danev skupaj z ministrico Matejo Calušic in lastnico gozda Alojzijo Strmšek, kjer je potekala obnova (foto: ZGS) GozdVestn 83 (2025) 1-2 Gozdarstvo v casu in prostoru Slika 2: Dogodek v Apacah je potekal pod castnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar (foto: Matjaž Klemenc, UPRS) Slika 3: Udeleženci dogodka so posadili 2000 sadik vecinoma hrasta, poleg tega pa tudi lipe, divje cešnje, divje hruške in divje jablane, kar bo povecalo pestrost tamkajšnjih gozdov in nudilo hrano prostoživecim živalim (foto: ZGS) GozdVestn 83 (2025) 1-2 in prispevati k izboljšanju habitatov za nekatere redke ali ogrožene živalske vrste. Varstvo in ohranitev populacij plodonosnih drevesnih vrst v gozdovih predstavlja pomemben del prizadevanj za izboljšanje biotske raznovrstnosti v gozdnih ekosistemih. Temu posvecamo tudi pomembno pozornost v razvojnih projektih, ki odkrivajo neizkorišcen potencial divjih sadnih vrst (FruitDiv). V Apacah so udeleženci dogodka posadili 2000 sadik vecinoma hrasta, poleg tega pa tudi lipe, divje cešnje, divje hruške in divje jablane, kar bo povecalo pestrost tamkajšnjih gozdov, nudilo hrano prostoživecim živalim in bo bogat vir cebelje paše in medu. Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je v nagovoru poudaril: »Mednarodni dan gozdov je praznik vseh gozdarjev in lastnikov gozdov, ki vsakodnevno skrbijo za gozdove, da bodo tudi v prihodnje uspešno opravljali svoje številne funkcije, med katerimi so tudi zagotavljanje hrane, podpora kmetijstvu in blaženje podnebnih ekstremov. Zato moramo z gozdovi ravnati skrbno.« Dogodek je imel tudi mednarodno razsežnost, saj je bil cilj prenesti dobre prakse slovenske gozdarske šole tudi v druge države sveta. Znanje in izkušnje pri sonaravnem gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji so dragocen prispevek k premagovanju izzivov, s katerimi se sooca gozdarstvo na globalnem nivoju. Podjetje Impact Hero, ki vodi razlicne »zelene« projekte po svetu, je tako podkrepilo sporocilo obnove gozda v Apacah s sajenjem dodatnih 2000 sadik v državah v razvoju, kjer se tudi mocno kažejo posledice podnebnih sprememb. Omenjeno podjetje je doslej skupaj z razlicnimi drugimi podjetji, med njimi tudi slovenskimi, prispevalo k sajenju vec kot treh milijonov dreves po svetu. Kljucni poudarki mednarodnega dneva Mednarodni dan gozdov je v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja uvedla Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in vsako leto poteka z namenom ozavešcanja o pomenu gozdov za ljudi. S kljucnimi poudarki ob Gozdarstvo v casu in prostoru Slika 4: Skupaj sta sadili tudi direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Nike Krajnc in ministrica Mateja Calušic (foto: ZGS) GozdVestn 83 (2025) 1-2 Gozdarstvo v casu in prostoru Slika 5: Pri delu so pomagali tudi dijaki Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor (foto: ZGS) Slika 6: Po opravljenem delu je poškodovani del gozda izgledal veliko bolj obetavno (foto: ZGS) GozdVestn 83 (2025) 1-2 letošnjem mednarodnem dnevi želi FAO poudariti, kako so gozdovi pomembni za posredno ali neposredno zagotavljanje hrane. Gozdovi zagotavljajo hrano, zdravila in preživetje za vec kot pet milijard ljudi po vsem svetu, ki uporabljajo gozdne in ne-lesne gozdne proizvode za hrano, zdravila in preživetje. Gozdovi in drevesa so bogat vir orešckov, sadja, semen, korenin, gomoljev, listov, gob, medu, divjacine in žuželk, ki zagotavljajo bistvena hranila za prehrano ljudi. Številni uporabljajo les tudi kot vir energije za kuhanje. Gozdovi podpirajo kmetijstvo, saj zagotavljajo dom za opraševalce, pomagajo ohranjati zdrava tla, zadržujejo vodo, ponujajo hrano in senco za živino, uravnavajo temperature ter delujejo kot naravne vetrobranske pregrade za posevke, hkrati pa prispevajo k nastajanju padavin, ki so nujne za kmetijske potrebe. Divji sorodniki sadnih dreves v gozdovih predstavljajo pomemben vir genetske raznolikosti sadnih vrst, kot so odpornost na škodljivce, bolezni in sušo, kar je kljucnega pomena za zagotavljanje trajnostnih kmetijskih praks in izpolnjevanje zahtev po zanesljivi preskrbi s hrano. Divjacina je pomemben vir beljakovin za avtohtona ljudstva in podeželske skupnosti, vse bolj pa je pogosta tudi v prehrani sodobnega cloveka. Poleg tega so gozdovi kljucni za zagotavljanje ciste vode, od katere so odvisni ekosistemi ter prehranska varnost in prehrana ljudi. Tina DOLENC Zavod za gozdove Slovenije Gozdarstvo v casu in prostoru GozdVestn 83 (2025) 1-2 Gozdarstvo v casu in prostoru Zacetek projekta FULAR -novi nacini krožnega gospodarstva v pohištveni industriji V Jadransko-jonski regiji so številne dejavnosti povezane z gozdarstvom in predelavo lesa, vkljucno z dobro razvito tradicijo proizvodnje pohištva. Prisotni so razlicni pristopi k uporabi lokalnega lesa ter obravnavi odpadkov, ki nastanejo pri proizvodnji pohištva ter ob koncu njegove uporabne vrednosti. Mala in srednja podjetja se soocajo s številnimi izzivi pri uvajanju bolj trajnostnih in zelenih pristopov v želji, da bi uskladila svoje poslovanje s trenutno veljavnimi smernicami. Pri tem prihaja do prilagajanja proizvodnih procesov ter posledicno povecanja proizvodnih stroškov. Vecina podjetij pohištvenega sektorja v Jadransko-jonski regiji še ni pripravljena na prehod v krožno gospodarstvo ter uvedbo proizvodnje izdelkov, ki manj obremenjujejo okolje. Prav tako manjka ozavešcenosti in povpraševanja potrošnikov po uporabi obnovljenega pohištva, oziroma pohištva, izdelanega iz recikliranih materialov. Glavni cilj projekta FULAR je poiskati konkretne in stroškovno ucinkovite pristope za mala in srednja podjetja pri sprejemanju bolj zelenih in krožnih proizvodnih praks v lesno- pohištveni industriji. Konzorcij, ki vkljucuje partnerje iz držav IPA in ERDF, združuje univerze, raziskovalne inštitute, lesarske grozde, razvojne agencije in podjetniške centre iz Grcije, Italije, Albanije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Slovenije in Hrvaške. Transnacionalni pristop omogoca sodelovanje razlicnih akterjev in mrež ter razvoj skupnih rešitev, ki so relevantne za celotno obmocje jadransko-jonske regije in prenosljive tudi izven nje. V prvi fazi projekta bomo s pomocjo anket in intervjujev opravili analizo stanja in ocenili ozavešcenost malih in srednjih podjetij ter potrošnikov o krožnem gospodarstvu v lesno-pohištveni industrij. Želimo prepoznati dejanske ovire in potrebe, s katerimi se soocajo pohištvena podjetja pri uvajanju krožnih modelov gospodarstva in hkrati pridobiti informacije o tem, kakšen odnos imajo o trajnostnih izdelkih potrošniki ter kaj bi jih spodbudilo k njihovemu nakupu. Poiskali in izpostavili bomo primere dobrih praks ter izvedli analizo najprimernejših lesnih surovin, odpadnih materialov in potencial recikliranja lesnih materialov iz izdelkov, katerih življenjski cikel se je zakljucil. Na podlagi analize bodo izbrani najprimernejši materiali za izdelavo pohištva ter predstavljene stroškovno ucinkovite tehnologije, tehnike in IT rešitve za vzpostavitev krožnih modelov v pohištveni industriji. Nadaljnje aktivnosti projekta bodo usmerjene v spodbujanje inovacij. Organizirali bomo mednarodni natecaj »Green Challenge For Designers« in tri mednarodne delavnice za študente lesarstva, gozdarstva, oblikovanja in sorodnih smeri. Najboljši projekti z inovativnimi krožnimi rešitvami bodo prototipirani in testirani. Nacrtovano trajanje projekta je 36 mesecev, od 1. septembra 2024 do 31. avgusta 2027. Projekt sofinancira Evropska unija preko programa Interreg IPA Adrion. Skupni proracun projekta znaša 1.440.167,75 EUR https://fular.interreg-ipa-adrion.eu/ dr. Polona HAFNER, dr. Jožica GRICAR Gozdarski inštitut Slovenije FULAR GozdVestn 83 (2025) 1-2 Gozdarstvo v casu in prostoru Mednarodni projekt RE-ENFORCE Gozdovi v srednji Evropi se soocajo z vse vecjo degradacijo zaradi kombinacije naravnih in bioloških motenj, vkljucno z vetrolomi, gozdnimi požari, dolgotrajnimi sušami, izbruhi podlubnikov in jesenovega ožiga. Ti pojavi, pogosto okrepljeni zaradi podnebnih sprememb, so degradirali obsežna gozdna obmocja. Kot odziv na potrebo po obnovi teh obmocij je nastal projekt RE-ENFORCE, sofinanciran v okviru programa Interreg Central Europe, ki predstavlja sodelovanje pri iskanju ucinkovitih, na znanosti temeljecih strategij za obnovo degradiranih gozdnih ekosistemov. V središcu projekta RE-ENFORCE je transnacionalni pristop, ki spodbuja sodelovanje med gozdarji, raziskovalci, oblikovalci politik in lokalnimi deležniki. Cilj projekta je razviti prakticen in prilagodljiv okvir za obnovo gozdov, ki upošteva ekološko in podnebno raznolikost regije. Kljucna komponenta projekta je digitalni sistem za podporo odlocanju, ki združuje ekološke podatke, analizo tveganj in napovedne modele za usmerjanje obnovitvenih ukrepov. RE-ENFORCE izvaja sedem pilotnih projektov, in sicer v Avstriji, na Madžarskem, v Nemciji, Italiji, na Poljskem, Ceškem in na Hrvaškem. Vsako pilotno obmocje predstavlja razlicne tipe gozdov in pritiske degradacije ter ponuja dragocene vpoglede v naravne pristope obnove. V Avstriji je pilotni projekt lociran v Severnih apneniških Alpah, kjer so vetrolomi in posledicni izbruhi podlubnikov povzrocili vecjo degradacijo gozdnega ekosistema. Prizadevanja so usmerjena v spremljanje obnove in preizkušanje obogatitvenih zasaditev lokalno prilagojenih, na ujme bolj odpornih drevesnih vrst, ki bi izboljšale dolgorocno stabilnost gozdov. Madžarska vkljucuje dva naravna parka. V Narodnem parku Ferto-Hanság so degradacijo mokrišcnih gozdov povzrocile drenaža in težave z zadrževanjem vode. Projekt preizkuša izboljšave vodnega režima in sajenje avtohtonih trdolesnih vrst. V Narodnem parku Donava-Drava se aktivnosti obnove osredotocajo na degradirane poplavne GozdVestn 83 (2025) 1-2 gozdove, pri cemer uporabljajo naravno obnovo in sajenje za izboljšanje kakovosti habitatov. V Nemciji, v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjanska, se spopadajo z obsežno škodo zaradi podlubnikov v smrekovih sestojih. Pilot vkljucuje preoblikovanje teh sestojev v raznolike, rastišcu prilagojene mešane gozdove s poudarkom na avtohtonih listavcih. Uporabljene tehnike vkljucujejo naravno obnovo, selektivno sajenje in ciljno redcenje za povecanje odpornosti. Italijanski pilot poteka v deželi Benecija, kjer so bili gozdovi mocno prizadeti zaradi neurja Vaia leta 2018. Obnova se osredotoca na kartiranje škode, oceno stabilnosti tal in uporabo tako naravne obnove, kot ponovnega sajenja avtohtonih vrst, macesena in smreke, za ponovno vzpostavitev dobre gozdne strukture in zmanjšanje tveganja plazov. Na Poljskem se pilotni projekt osredotoca na propadanje velikega jesena (Fraxinus excelsior) zaradi jesenovega ožiga. Nahaja se v mešanih listopadnih gozdovih, kjer pristop vkljucuje uvajanje odpornih drevesnih vrst in sonaravno gospodarjenje. Poseben poudarek je tudi na spremljanju odzivov biotske raznovrstnosti in spodbujanju gozdnih funkcij, ki presegajo samo proizvodnjo lesa. Na Ceškem poteka pilot na obmocju, ki so ga prizadela zaporedna neurja in izbruhi podlubnikov. Dejavnosti vkljucujejo sanitarno secnjo, podporo spontani obnovi bolj raznolikih vrst in testiranje gozdarskih strategij za povecanje strukturne raznolikosti. Na Hrvaškem blizu Jastrebarskega se testira gojitvene prakse za vecjo odpornost na sušo. Na pilotnem obmocju raziskujejo, kako predhodna izpostavljenost sadik suši vpliva na njihovo preživetje in prilagodljivost po sajenju. Primerjajo se odzivi med bukovimi sadikami, ki so bile suši izpostavljene, in tistimi, ki so bile redno zalivane. Ceprav se posamezni piloti osredotocajo na razlicne pogoje in izzive, vsi skupaj prispevajo k širšemu cilju projekta RE-ENFORCE: spodbujanju vecje odpornosti gozdov in biotske raznovrstnosti v Srednji Evropi. Projekt ne stremi k enotni rešitvi za vse, temvec želi ustvariti prilagodljive, s poskusi podprte smernice, ki lahko podpirajo obnovo gozdov Gozdarstvo v casu in prostoru GozdVestn 83 (2025) 1-2 v raznolikih evropskih pokrajinah. Z združevanjem terenskih poskusov in modeliranja RE-ENFORCE prispeva k uresnicevanju vizije odpornejših gozdnih ekosistemov s sonaravnim gospodarjenjem. Rezultati projekta ne bodo namenjeni le srednjeevropskemu prostoru, temvec tudi širšim mednarodnim prizadevanjem za ekološko obnovo. Gozdarski inštitut Slovenije sodeluje pri vseh aktivnostih in vodi komunikacijske aktivnosti projekta. Uradna spletna stran projekta: https://www. interreg-central.eu/projects/re-enforce/ mag. Katja KAVCIC SONNENSCHEIN, dr. Marjana WESTERGREN, Boris RANTAŠA, Pia HÖFFERLE, dr. Anže JAPELJ, Nejc SUBAN Gozdarski inštitut Slovenije Foto: Flavio Taccaliti Gozdarstvo v casu in prostoru GozdVestn 83 (2025) 1-2 Kuharski recepti Uporaba smrckov v kuhinji Smrcki (Morchella sp.) so tipicne spomladanske gobe, ki jih najpogosteje najdemo v jesenovih logih, gozdnih robovih in na vlažnih travnikih. Smrcki sodijo med boljše jedilne gobe, zaradi tega so vsestransko uporabni in cenjeni. Gojene gobe (nekateri znajo smrcke gojiti) lahko dosegajo vrtoglave cene in se pogosto znajdejo na jedilnikih prestižnih restavracij. Ce radi nabirate gobe, se smrcke splaca spoznati in se seznaniti z nekaj idejami za njihovo pripravo. O smrckih, hrckih in smrckovcih V Sloveniji uspeva vsaj sedem ali osem vrst iz rodu smrckov. Nekatere, kot je ameriški smrcek (M. americana) so tudi tujerodne. Smrcki so zaprtotrosnice z znacilnim votlim betom in podolgovatim mocno nagubanim klobukom, ki spominja na cebelje satovje – klobuk ima ostre grebene in globoke jamice. Prav ta znacilnost klobuka je glavni razlikovalni znak, ki smrcke loci od ostalih podobnih zaprtotrosnic, ki rastejo v spomladanskem casu, zlasti od hrckov (Gyromitra sp.) katerih klobuk je mocno naguban in spominja na možgane. Zato je smrcke dokaj enostavno lociti od hrckov. To omenjam zato, ker nekateri hrcki, kot je spomladanski hrcek (G. esculenta) vsebuje vecje kolicine strupa giromitrin in veljajo za zelo strupene gobe. Povzrocajo giromitrinski sindrom, ki je lahko življenjsko ogrožajoce bolezensko stanje. Velja omeniti, da so hrcki pri nas redke gobe, vecina vrst je zato na Rdecem seznamu gliv Slovenije. Klobuk smrckov je, z izjemo šilastega smrcka (M. semilibera), v celoti pripet na bet, kar smrcke loci od smrckovcev (Verpa sp.). To je pomembno vedeti, ker imamo med smrckovci zavarovanega ceškega smrckovca (V. bohemica), ki ga ne smemo nabirati. Smrcki obožujejo vlažne habitate; poplavne gozdove (loge), vlažne travnike in gozdne robove. Vecina vrst, tudi naša verjetno najpogostejša, užitni smrcek (M. esculenta), je zaradi meni sicer nepoznanih razlogov po navadi povezanih z jeseni. Zaradi propadanja jesenov je zato zelo verjetno, da so v upadanju tudi smrcki. Nekateri smrcki, kot sta rebravi smrcek (M. costata) in visoki smrcek (M. elata), radi uspevajo na zakopanem lubju in lesnih ostankih iglavcev, zato jih pogosto najdemo na deponijah lesa vse do visokogorja. Smrcki so tipicne spomladanske gobe. Odvisno od nadmorske višine in fitogeografskega obmocja jih lahko najdemo od marca (nižinski submediteranski in subpanonski logi) do konca junija (visokogorje). Glavnina sezone za smrcke pa je verjetno april. Nek gobar mi je nekoc rekel, da je primeren cas za smrcke takrat, ko cvetijo jablane. Moram reci, da je imel kar prav. Smrcki so pogojno užitni Prepoznavanje rodu smrckov je dokaj enostavno (satju podoben okrogel do elipsast klobuk, ki je v celoti prirašcen na izrazit in naguban votel bet). Morfološko razlikovanje vrst pa je težavno in za kulinaricne potrebe nepotrebno. Vsi smrcki, z izjemo šilastega smrcka, ki je dokaj majhna in krhka vrsta, so v kuhinji enako uporabni. Je pa nujno poudariti, da so surovi in slabo termicno obdelani smrcki škodljivi. Smrcke je treba dobro termicno obdelati. Ni jih treba prekuhavati, po vecini je dovolj, da jih le dobro prepecemo ali podušimo. Je pa prekuhavanje za nekatere aplikacije (ocvrti in polnjeni smrcki - glej v nadaljevanju) priporocljivo. Pred vsako uporabo je priporocljivo vse smrcke tudi dobro oprati pod tekoco vodo. V številne votlinice teh gob namrec rada zaide prenekatera žuželka, tudi pesek in ostali deli tal. Tekstura, okus in kombiniranje z drugimi sestavinami Med najvecjimi prvinami smrckov je njihova tekstura. Smrcki so cvrste in trde gobe, ki se ne razkuhajo. Zlasti bet in mlade gobe so podobne lignjem. Klobuki starejših primerkov postanejo nekoliko bolj lomljivi. Niso prav nic sluzaste gobe. GozdVestn 83 (2025) 1-2 Kuharski recepti Slika 1: Smrcki so eden izmed najvecjih spomladanskih nabiralniških zakladov. Na fotografiji je užitni smrcek ter lepa bera šilastih smrckov na posteljici grenke penuše. GozdVestn 83 (2025) 1-2 Okus in vonj je težko do potankosti definirati. Okus je nežen, prijeten, nekoliko sladkast in bogat z mesnim okusom (umami). Vonj ni izrazit, je nežen, a znacilen in nezamenljiv, ko ga enkrat dobro spoznaš. Mocnejše sestavine smrcke pogosto povozijo, zato se smrcke kombinira z nežnimi, blagimi okusi. Splošno znane kombinacije okusov oziroma sestavin so naslednje: smrcki + jajca + bešamel, smrcki + špaglji + cemaž, ter smrcki + limona + cesen + peteršilj. Pri uporabi v omakah se dobro obnesejo, ce jih kombiniramo s šalotko, sladkim alkoholom (cherry, konjak, portovec) ter nežno kokošjo jušno osnovo. Ideje za uporabo So vsestransko uporabne gobe. Sam še nisem poizkusil smrckov vloženih v kis, ceprav bi bil mogoc tudi tak nacin shranjevanja - nacin shranjevanja smrckov je sicer sušenje. Vrsto uporabe v glavnem dolocata velikost in starost gob. Mladi, manjši in cvrsti primerki so uporabni zlasti za paniranje ali pecenje (npr. na plošci na žaru). Gobe srednjih velikosti so odlicne zlasti za polnjenje, saj so takšne gobe še dovolj cvrste in hkrati dovolj velike, da imajo solidno votlino za polnjenje. Najvecje, odrasle primerke, ki jih najdemo na koncu sezone njihove rasti, pa jaz posušim in jih nato uporabim v juhah ali omakah. Iz posušenih smrckov nastane ena izmed najboljših in najlepših gobovih kremnih juh. Ena izmed boljših jedi so tudi ocvrti smrcki, ki so panirani na vse mogoce nacine. Pri tem je najboljše uporabiti kar cele gobe. Ker so smrcki pogojno užitni je treba pri cvrtju paziti, da jih cvremo pocasi, pri srednjih temperaturah olja, da se gobe dobro termicno obdelalo tudi v notranjosti. Ce vas skrbi termicna obdelava, je smiselno smrcke predhodno prekuhati, ali bolje, podušiti v lastnem soku oziroma sopariti, da ohranijo vec okusa. Gobe nato dobro osušimo in paniramo po ustaljeni proceduri. Kuharski recepti Slika 3: Iz smrckov nastane ena izmed najbolj okusnih in najlepših gobovih kremnih juh. Najboljša je juha iz sušenih gob. Slika 2: Smrcke je pred vsako uporabo treba temeljito oprati. GozdVestn 83 (2025) 1-2 Smrcke je treba predhodno termicno obdelati tudi v primeru polnjenja, saj se gobe po termicni obdelavi rahlo skrcijo. Smrcke lahko polnimo s vsem mogocim. Najbolj »tradicionalni« nacin je polnjenje z gosto bešamelno omako, ki jo lahko obogatimo z jajci in, na primer, tudi s cemažem. Dobra izbira je tudi kakšno polnilo na osnovi blagega sira ali smetane. Polnjene in predhodno termicno obdelane smrcke na to na hitro popecemo na zelo vroci ponvi, da dobijo zlato rjavo barvo. Zlatorjavo popeceni smrcki na maslu ali olivnem olju zacinjeni s soljo, poprom in »persillade« nadevom (cesen in peteršilj) je najenostavnejši recept in ena izmed najboljših izbir za pripravo smrckov Avtor: Jernej JAVORNIK Kuharski recepti Slika 4: Smrckov jajcni gratin s šparglji. Smrcke najprej opecemo. V posodo za gratin nato zložimo narezana trdo kuhana jajca, blanširane šparglje in opecene smrcke. Vse skupaj prelijemo z bešamelom. Lepše klobucke smrckov lahko uporabimo za nadev. Prav tako ne smemo pozabiti na sir. Gratin se pece v pecici na 200 stopinj približno 20 min, oziroma do zlatorumene barve. GozdVestn 83 (2025) 1-2 Kuharski recepti Slika 5: Ocvrti smrcki z majonezo iz divjih zelišc. GozdVestn 83 (2025) 1-2 Kuharski recepti Slika 6: Ker so smrcki votli, so odlicni za polnjenje. Kot takšni so odlicna priloga najrazlicnejšim jedem. GozdVestn 83 (2025) 1-2 Gozdarstvo v casu in prostoru Gozdarski vestnik, LETNIK 83 • LETO 2025 • ŠTEVILKA 1-2 Gozdarski vestnik, VOLUME 83 • YEAR 2025 • NUMBER 1-2 ISSN 0017-2723 / ISSN 2536-264X UDK630* 1/9 Gozdarski vestnik je na Ministrstvu za kulturo vpisan v razvid medijev pod zap. št. 610. Glavni urednik/Editor in chief: dr. Aleš Poljanec Urednik/Editor: Boris Rantaša; Spletni urednik/Online editor: Vasja Leban Uredniški odbor/Editorial board dr. Vasja Leban, izr. prof. dr. Matija Klopcic, doc. dr. Andrej Rozman, Gregor Meterc, mag. Alenka Korenjak, dr. Nike Krajnc, doc. dr. Primož Simoncic, dr. Maja Peteh, dr. Valerija Babij, mag. Janez Zafran, Matija Špacapan, prof. dr. Mirjana Zavodja, izr. prof. dr. Admir Avdagic, dr. Nenad Potocic Dokumentacijska obdelava/lndexing and classifcation dr. Maja Peteh Uredništvo in uprava/Editors address ZGDS, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 (0)51 402 365 E-mail: gozdarski.vestnik@gmail.com Spletna stran: http://zgds.si/gozdarski-vestnik/ TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk/10 issues per year Posamezna številka 7,70 EUR. Letna narocnina: fizicne osebe 33,38 €, za dijake in študente 20,86 €, pravne osebe 91,80 €. Gozdarski vestnik je referiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA, EBSCO Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališc založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board Oblikovanje in prelom: Urša Rezelj s.p., Gigi's design Tisk: Euroraster d.o.o. Ljubljana Fotografiji na naslovnici / Front cover photography: Špela ŠCAP PROJEKT FULAR Novi nacini krožnega gospodarstva v pohištveni industriji Podpora bolj zeleni in podnebno odporni jadransko-jonski regiji Obmocje IPA ADRION zaradi velike raznolikosti dejavnosti, povezanih z gozdom, razvija mocno tradicijo proizvodnje pohištva in s pohištvom povezanih izdelkov. Kljub temu pa posamezne regije kažejo razlike v pristopih in razvoju, kar vodi v razlicne uporabe lokalnega lesa, odpadkov iz proizvodnje in odpadkov po uporabi izdelkov. MSP-ji (mikro, mala in srednje velika podjetja), se ne glede na svojo velikost in kapacitete soocajo s podobnimi izzivi pri prehodu na bolj zelen in trajnosten pristop v proizvodnji, da bi lahko sledili strategijam in smernicam EU, hkrati pa so tudi potrošniki vse bolje ozavešceni o vidikih krožnosti gospodarstva in trajnosti pri nakupu lesnih izdelkov CAS PROJEKTA 1. 9. 2024 - 31. 8. 2027 SKUPNI PRORACUN 1.440.167,75 EUR ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE