Stanislavski kot igralec enega največjih svojih uspe­ hov. Že v Čehovljevih in kasneje Ibsenovih dramah je dokazal, da spada med najboljše moči svojega zbora. Neugnani Stanislavski pa ni prenehal z delom. Ustanovil je vse polno šol, kjer so preizkušali vse, kar se je rodilo novega v gledališkem življenju. Ustva­ ril je po svojem učencu Vahtangovu židovsko gleda­ lišče » H a b i m a « , kjer ,so igrali vse drame izključno v hebrejskem jeziku. Bil je prvi, ki je pokazal pomen in važnost režiserja. Stanislavski ni poznal prvega in drugega igralca, vsi so mu bili enakovredni. Cledal je na skupnost igre; vsi igralci morajo tvoriti med seboj celoto, vsi so igralci, vsi enaki. Uprizarjanje je dobilo tako neko ubrano enoto. Višek gledališkega dela Stanislavskega so ne­ dvomno njegove, do poslednjih ostankov izdelane upri­ zoritve Čehova. Tu so bili na odru ljudje, ki niso samo igrali, ampak živeli, trpeli, se smejali in jokali. Bile so predstave, v katerih so bili odmori skoraj važnejši kot govorjena beseda in pritajeni glasovi prirode sko­ raj važnejši ko igralčevo podajanje. Tu je pričaral Stanislavski opojno muziko, kjer so se prelivali glasovi narave in šumenje mesta z najtišjimi in najtajnejšimi tresljaji igralčeve duše. Tu je bila vrsta igralcev, ki jih je umel Stanislavski pretvoriti v čudežno glasbilo, iz katerega je lahko izvabil melodije, kakršne je želel. Leta 1906 je gostoval prvič s svojim zborom v za- padni Evropi in doživel neskončno zmagoslavje: vsa Evropa je strmela nad tolikšno umetnostjo Rusov. Celo Nemčija, ki je zrla že oddavna z nekakim podsmehom na to »barbarsko« deželo, si ni mogla kaj od čuda, ko je bila sama priča temu gledališkemu čudesu, ki je prišel daleč z vzhoda na kulturna germanska tla. Stanislavski je vzgojil tudi vse polno igralcev umetnikov, katerih slava se je razširila daleč preko meja Rusije. Taki so: že poprej imenovana Moskvin in Višnjevski, potem Kačalov, najboljši igralec Hudo- žestveniikov, dalje Pavlov in Bakšejev, ki se je pred leti v Moskvi obesil, Komisarov, ki vodi malo gleda­ lišče v Sibiriji, Massalitinov, izvrsten vzgojitelj, ki ima svojo šolo v Sofiji. Nekaj pa so jih ustrelili bolj- ševilki. Od igralk naj omenim le Germanovo, ki je Rusom prav isto kar Italijanom Eleonore Duše, Francozom Sarah Bernhardt ali Nemcem Agnes Sorma — troje najslavnejših igralk vseh časov. Njegovi učenci so 'bili tudi mladi, na moč nadarjeni, tako prezgodaj umrli Vahtangov in dandanes najbolj znana ruska režiserja, oznanjevalca pretirano modernega, a v jedru zdravega in za bodočnost važnega gledališča — Tairov in Meierhold. SLOVENSKO NARODNO BLAGO Vinko Moderndorfer VRID Bolezen spoznajo po tem, da bolnik okoli ledij zateče. Lesen krožnik na gosto prebodejo s šivanko, zavro vodo, v katero so dali pest soli, in poveznejo lonec na krožnik. Voda baje ne izteče iz lonca, ampak zleze v loncu pod vrh. Nato zamenjajo pokrov s cunjo in potem s to trikrat drgnejo oboleli del telesa. Ne­ kateri vržejo v lonec tri kose žarečega oglja in drg­ nejo tudi z njim okoli vrida. Drgnejo vedno od leve rame čez prsi do desnih ledij in govore: »Koliko je uredov (vridov)? Jih je devet? Ni jih devet, jih je osem... ni noben.« Če krožijo z loncem, tedaj tega potresejo zmeraj, ko rečejo: »ni jih«. Drugod rabijo tudi tole molitev: »Jezus je na četrtek zjutraj v nebo šel, svete žene pa so za njim vekale. Jezus pa je rekel: O, ve svete žene, le na črni zemlji ostanite, ljudem hude vride ventujte: s podrebrc dol na kolena, raz kolena dol na podplate, i* a z podplate dol na črno zemljo. Pomagaj Bog Oče, Sin in Sveti Duh« (16). Vzamejo tudi nit in zmerijo bolnika od zapestja do komolca in napravijo ob tej meri na nit vozel, za­ tem zmerijo še razdaljo od komolca do ramena, zatem od sklepa do sklepa noge in od členka do členka prsta in napravijo pri vsaki daljavi na nit vozel. Nato iz­ merijo še obseg kokošjega jajca in zopet zavozlajo. To nit zagatijo v votlino drevesa, nalašč za to zvrtano, in jo zabijejo z lesenim klinom. Odberejo drevo mo­ škega spola, če je bolnik moški, če je ženska, pa drevo ženskega spola. Jajce, od katerega so vzeli mero, poje bolnik (18). ŽILADNOST Bolezen zdravijo kakor vrid in bolnika še poka­ dijo s trskami od treh pragov in s tremi pasjimi dla­ kami z glave. Otroka potegnejo skozi komat kobile, katerega drži hlapec. Hlapec vprašuje: »Kaj delaš?« Mati odgovori: »Žiladnik preganjam!« Hlapec odvrne: »Le preženi ga, da ga ne bo več mučil.« Zarotitev po- nove trikrat in dajo otroku piti mleka, ki so ga pre­ cedili skozi kačji kamen, to je kremenjak iz potoka, ki je v sredini votel (16). AS V A K asvi prištevajo tvore, zanohtnico ali črva, gobo in raka (16). Preganjajo jo z zarotitvijo: »Asva, jaz te preganjam v imenu Boga Očeta...« Odštejejo jih tudi kakor vride. Odštejejo jih na nit ali na palico ali na mrtvece. Na čir -polože votel ključ in ga zasu­ čejo (16, 19). Odmolijo jo takole: »Aslo, aslo, na malo se spaslo, na devet, iz devet na osem... iz dve na eden, iz eden na nič« (1). In še tudi: »Ja pu ja pu ja putujem asol, asi, aslnica, v ravno polje. Sestane Ma­ rijo Magdaleno Jakobovo mater. Ona ju veli: Kam ti ideš, asol, asi, aslnica? — Ja grem v Jožetovo telo, kjer se bom dvanajst tednov zbirala, dvanajst tednov bom tekla. — Odgovori lasm, lasavica. — Ti imaš od Jožeta odstopit, kot je odstopil dan od noči!« Zarotitev ponove trikrat (1). Čir prekrižaj s figo itrikrat in reci: »Preklet bodi; kar raste, naj izgine!« (8). KUGA Če kuga zlepa ni ponehala, so ji darovali živo de­ klico in jo s tem pomirili. Tako so zakopali deklice v Mežici in v Libeličah (16). V nadomestilo človeških žrtev so zakopali ali zazidali tudi črno mačko in po­ nekod se zidarji še danes šalijo s tem, da hočejo zve­ zati z vrvjo mimoidočega radovedneža; drugi zopet vzidajo nekaj blagoslovljenega lesa (1). Kuga je velika kakor "tele in je bele barve, ponoči tava okoli in laja kakor pes. Če hodi okoli selišč, gine živad v vasi. Če pride na dvorišče h kmetu, tedaj mu pogine vsa ži­ vina (18). Goveja kuga je bela in ima govejo glavo. Tudi svinjska kuga je bela, a ima svinjsko glavo in je velika kakor srednja svinja (18). Kugo so preprečili s tem, da so nabili na hlevska vrata plašilne maske. Na hlevna vrata nabijejo konjsko podkev ali na­ robe obrnjeno metlo in prebodejo vrata na drobno z nožem (1). K čebelnjaku položijo kot obrambo proti kugi tudi konjske glave (1). Šegina Matija in Jurjevič Janez iz Trilorja sta še leta 1933 in 1954 odrezala ga­ dom glave in zataknila za letvo na strehi, češ da živina ne bo obolela za kugo (Janez Marentič iz Bele Krajine [1]). Delo plašilne maske opravlja tudi dim veliko­ nočnega kresa in brinje (16, 19), a tudi česen, ta ob­ varuje človeka pred vsemi nalezljivimi boleznimi, tudi pred škrlatinko, če si ga obesiš na vrat (20). Proti nalezljivim boleznim so 'bili v navadi tudi zapisi. Tako so Slovenci ob Rabi zvrtali živini v rogove luknjice in vanje vtikali lističe z raznimi zapisi.1 Hr­ vati in Srbi imenujejo takšen zapis »božak«, slovenski izraz bi bil zapretki. Takšen zapis je zbral Jožef Klekl mlajšn. Zdaj smo opisali razne bolezenske duhove. V na­ slednjem bomo govorili o duhovih z ustaljeno telesno zunanjostjo v bližini človeških bivališč. VODNI MOŽ Vodni mož je povsem podoben človeku, le da je večji, močnejši, more živeti na suhem in v vodi in ima še posebne zmožnosti, ki jih človek nima. Vodni mož hrepeni po družici, ker je njegov rod brez ženskega naraščaja; če ne gre zlepa, pa si zgrda vzame dekle. Ta more potem živeti z njim v vodi in tudi na suhem; če se rode otroci in mu žena z zvijačo pobegne, razčesne mož otroke na dvoje in vrže polo­ vico teles na suho. Na Slovenskem si je prilastil vodni mož v tehle krajih družico: v Prekmurju je potegnil deklico ribiča v Muro, v Ljubljani Urško Šefarc, v Št. Martinu na Pohorju svinjsko pastirico, ki mu je pa pobegnila, v Krko je (potegnil lepo Meto, pri Ra­ dovljici je ugrabil pastirico, na Plešrvcu dekle, ki se je vedno ogledovalo v vodni gladini; na kraju, kjer stoji sedaj vas Veščica, je potegnil v globočino hlapca in pozneje še dekle. Na Pudgarskem v Mežiški dolini se je zmotil in potegnil v vodo kozo. Iz Savinjske do­ line pa je prostovoljno šla za vodnim možem deklica, ki mu je prej obvezala ranjeno roko. V treh primerih 1 Ivan Caplovič: Kroaten und Wenden in Ungurn ethno- graphisch geschildert, PreBburg 1929. so mu ugrabljene žene z zvijačo zopet ušle, dve iz­ med teh je privezal na verigo, tako da bi jih, ko bi bilo njih obiska konec, mogel zopet potegniti v glo­ bočino; ena je verigo opasala okoli debelega hrasta, katerega je vodni mož izruval in potegnil k sebi, druga pa je z verigo opasala veliko skalo, katera je potem vodnega moža v globini ubila. Pri Novem mestu je grajski čuvar vodnega moža zagovoril, da se je raz­ počil; umrl je vodni mož tudi v vasi Petišovci — kraj je bil nekdaj otok na Muri. V Vrbju ob Savinji je orač odsekal vodnemu možu roko, ko je hotel ta ugra­ biti otroka. Kadar se mora vodni mož preseliti, od­ pelje tudi vodo na novi kraj. Tako je napravil na Plešivcu in pri Vinici; v prvem primeru je prevozil ribnik iz Plešivca z voli na Poharje, v drugem pa je mlaka (kal) izginila na Hrvaško (1). V Trnju je na­ pravljal vodni mož veliko škode; če se je razjezil, je naipravil tako burjo, da je vse žito poleglo in so se lomila drevesa kakor suhljad. Tako škodo dela tudi v Št. Juriju pod Kumom, posebno še v njeni katastralni občini Dobovec, ki leži ob desnem bregu Save. Vodni mož ni ljudem napravil še nobene koristi in je le dobro, da je precej omejen, da ne more preveč ško­ dovati. V Savinjski dolini prav pogosto nadomeščajo vodnega moža — vodili škratje. Morda tega drugi Slo­ venci, posebno v Primorju, imenujejo tudi: Salemso- nar, Gestrin, Muk. GOZDNI MOŽ Gozdni mož, ponekod mu reko tudi hostnik ali gor­ ski mož, živi v obronkih gozdov blizu človeških bivališč in se pogovarja tudi z ljudmi. Ljudem ne dela toliko škode in sitnosti kakor vodni mož. Na Gorenjskem je gospodar vse gozdne živali in tudi »divje ali nočne jage«. V Beli Krajini mu pravijo tudi vilenjak in je kakor vile napovedoval kmetom ugoden čas za setev. Napovedi prihodnosti je dajal tudi na Koroškem, ka­ dar so ga imeli ujetega. Okoli Gornjega grada je pre­ ganjalec žal žene. Te hodijo, da so varne pred njim, spat h gospodarjem; v Rožu dobe zavetje na dreves­ nem panju, v kaJterega so drvarji vsekali križ. Pri Ce­ lovcu je podil žal žene (vile) iz jezera. Gozdni mož je z navadnim človeškim orožjem neranljiv. Puški pravi »pihalnik« in če ga ustrele tudi v usta, kroglo brez srda kar izpljune. Ljubi naša je­ dila, mleko in kruh. posebno rad ima še rženega, ka­ terega imajo tudi Korošci in Gorenjci najrajši. Poje pa zelo veliko. Sedem hlebov mu je sedem zrnc. Ujeli so ga na Koroškem, v Belih vodah, v Spodnji Savinjski dolini, v Rožu in v Beli Krajini; v dveh krajih so mu nastavili opojne pijače in škornje. Zadnjih se je vinjen polakomnil, jih obul, in ker ni bil vajen hoje v njih, so ga brez truda ujeli. V Rožu so ga zvezali s srefbot- jem, ker te vezi gozdni mož ne more pretrgati, železna veriga mu je pa kakor nit. Ko so ga izpustili, bolje, ko jim je ušel, se jo ljudem rogal, da ga niso znali vprašati za največjo skrivnost: čemu ima orehovo je­ drce v sredini križ, češ ta skrivnost bi človešitvu zelo koristila. Ko je oglar ubil s sekiro gozdnega moža, je vpila divja žena v gozdu: »Ubili ste mi moža!« Gozdna žena se imenuje ponekod matoha. Ko so v Rožu ujeli gozdnega moža, ki se je bil napil nastav­ ljenega žganja, ga je zmerjala divja žena: »Krava pijana, ali ti nisem rekla, da pij samo mleko!« Na Olševi je 'bil zli duh »kanih«, ki je bil po opisu enak gozdnemu možu in je zbežal > p o tepežu z medvedom, kateremu je pravil »huda muca«, na sleme strehe, ki je splošno sedež duhov. »Kanih« se omenja tudi v za­ rotitvi zoper zvili (izpahnjenje uda). V Beli peči pri Dražgošah se je »divjak« tudi premetaval s »hudo muco« in tudi ni bil medvedu kos. Zbal se je medveda tudi v Rožu. Tu je pokazal ljudem gozdni mož tudi ležišča svinčene rude in je bil tudi varuh zlata in srebra, prisvojil si je tudi dekle, katero mu je kasneje ušlo, in je raztrgal otroke iz tega zakona (22). (To so lastnosti jamskega škrata in vodnega moža in je zamenjava pripovedovalca v teh točkah prav očitna. Skoraj povsod 'na Slovenskem tekmujejo živali, medved in zajec, ali pa slabotni današnji človek z ajdom ali z drugim velikanom s slabejšo pametjo, kdo bi bil močnejši; velikan stisne kamen v prah, slabotnež .pa repo ali pa kamen skrivoma omoči. V Rožu dela ta ipokus gozdni mož in drvar. Ker je ta primer osamljen (22), bo tudi ta primer zamenjava pripovedovalca.) VILE Vile so: rojenice ali sojenice, vile v vodah in vile, ki žive v jamah blizu človeških bivališč. Rojenice ali sojenice so tri, ponekod jih je tudi sedem; prva je belo oblečena in sodi smrt, druga sodi zakonsko življenje, ena pa mladost. Da bi bile rojenice otroku prijaznejše, jim .postavijo na stol ob porodniški postelji pogačo, kolač in vina; v Beli Kra­ jini jim postavijo kruh in vino na mizo; na Drenovcu pri Vinici so jih videli ob eni po polnoči. Pri Ljuto­ meru jih niso pogostili in rojenice so odločile: otrok ne sme nikoli kruha jesrti, ne vina piti in se mora utopiti. Sodile so še v Boču nad Rogatcem, v slovenje­ bistriškem okraju, v Veliki Nedelji in na Dolenjskem. V o d 11 e vile, katere imenujejo na Štajerskem »morske deklice« in »divje dekle«, so vabile ob enaj­ stih ponoči s svojim milim petjem mladeniče v globo­ čine vod. Tudi v Žili so »rojenice« in »bele žene« dobre pevke, ki imajo tako lahek trup kakor sam Zveličar. Štajerci pa trdijo, da se je človek naučil petja sploh le od iteh vodnih vil in da so tudi one napravile vse lepe »žegne«, katere pojemo v cerkvah, tudi vse druge lepe popevke imamo od njih. »Rusalka«, kamera je zvabila k sebi v globočino fanta, mu naredi, da ostane večno mlad; zamerijo pa rusalke hudo vsak podsmeh in nepridiprava ščegetajo do smrti. V Središču so divje dekle tudi klicale mladeniče v vodo in la se ni mogel ubraniti pred njimi, kadar je prišla »njegova ura«. V Slovenskih goricah so živele »božje deklice« v rib­ nikih in močvirjih, kjer so prale ob luninem svitu. V Beli Krajini so bivale najrajši ob studencih, kjer so prale, šivale, predle, godle in napajale živino, ka­ tera je bila lepo rdeče pisana. Nekoč jih je zasačil fant in jih pozdravil: »Hvaljen Jezus! Dober večer, hladna vodica!« Nato so vile i zgnile. Neko deklico v Beli Krajini je oče vedno svaril, naj ne hodi k vodi, češ da se tam kopljejo in češejo vile. Ona je kljub temu šla k vodi, zasačila vile im jih vprašala: »Sestrice mile, kje ste ve bile, ko se je Kristus rodil?« »Sestrice mile, kje ste ve bile, ko je Kristus umrl?« »Sestrice mile, kje ste ve bile, ko je Kristus od mrtvih vstal?« Vile so odgovorile: »Ko ne bi znala ti tako govoriti, znala bi li, kje smo bile!« Najbolj znane so na Slovenskem vile, katere so bivale v bližini človeških bivališč in vzdrževale z ljudmi prav tesne stike. Tako je znano, da so hodile vile h gospodarjem spat v tehle krajih: v Mežici, pod Obirjem, na Ravni v Rožu, v Starem trgu pri Slovenj- gradcu, v Slovenski Bistrici in Dražgošah. Tu in v Rožu je vila dala za doto klobko preje, ki ni nikdar potekla, dokler ni kdo rekel, da je zgubil konec ali pa našel poslednjo nitko. Takšno klobko je podarila tudi v Beli Krajini, v Mladem vrhu in v Slovenski Bistrici. Največkrat so bile te vile ljudem v pomoč in so jim napovedovale čas setve, posebno boba in prosa, tako v soteski Hude luknje, pri Sv. Križu pri Belih vodah, v Mežici, v Svečah, v Ravni v Rožu, pri Slovenski Bistrici, pri Slovenjgradcu in v Kolnicah pri Radovljici. Setev so napovedale v neobičajnem času, v zimi, in kljub temu je seme stoterno obrodilo. Žene, katerim so vile kratile njih zakonske pravice, so po nasvetu župnika poravnale vilam kite v postelji, jim jih pribile z zlatim kladivom; če jih je pa vili mati sploh odrezala, tedaj se je vila morala s fantom poro­ čiti. Varžekarca je vrgla v Rožu preko postelje kite žal žene in ta je dejala: »Ste naju pa poročili za sedem le < t!« V splošnem so bile vile ljudstvu naklonjene, za malo povračilo v hrani so pomagale žeti, pleti proso in pšenico, same so pa tudi pridnim oračem prinašale hrano. Žeti pa niso marale s srpi tistih žanjic, ki so med delom pljuvale v roke. Vile ne marajo pokanja z biči in tudi ne krajev, kjer imajo veliko ostrvi za sušenje koruze in detelje. Tudi vriskanja ne marajo in pijancev se ogibajo. Vile je preganjal v Rožu gozdni mož; rešile so se pred njim s tem, da so sedle na panj, v katerega so drvarji zasekali križ. V Čiginju na Tol­ minskem so divje žene, katere so imenovali »krive pete«, ker so imele na nogi peto spredaj, prste pa za­ daj, naučile vezati trto z »drgavitno« (Viburnum lan- tana, Wolliger Schneeball), katere do tedaj še niso uporabljali. Divja žena je zaklicala kmetu: »Kmet Ivanet, vij, vij trto drgavitno, da bo stalo stanovitno!« V splošnem pa so bile na Tolminskem in v Bene­ ški Sloveniji te »krivopete« le bolj hudobne, ujele so otroke in jih pitale za jed. Tudi na koroško-štajerski meji so imele ujetega dečka, ki se je mogel rešiti le na ta način, da se je splazil skozi robidnico, ki je bila na dveh krajih .pripognjena k tlom; s tem je namreč postal neviden tudi za vile. V Beli Krajini je vila zdravila ranjenega uskoka Petroviča. Vile so imele tudi prav rade pastirje in so naredile, da se je živina na krajih, kjer so one pre­ bivale, prav mirno pasla. Pastirji so videli tudi otroke vil. Primer, da je bela žena pripravila revežu, da je o polnočnici priteklo iz izvirka vino namesto voda, je edinstven. Poslednjo vilo je menda videla pred ka­ kimi šestdesetimi leti Mara Rajžič v okolici Vinice. Naše narodno blago je zares bogato. Popolne slike duševnega življenja naših prednikov si sicer ni mogoče ponarediti, toda marsikatera poteza naše ljudske duše se nam ob tem gradivu odkriva. NAŠE SLIKE K delom slovaških umetnikov. II. V majski številki smo objavili vrsto reprodukcij po delih slovaških sli­ karjev in kiparjev, to pot objavljamo še nekatere. Izbrali smo same mlajše umetnike, tako da si bodo naši bralci mogli ustvariti vsaj približno pravilno podobo sodobne slovaške oblikujoče umetnosti. Slikar Š t e f an Polkorab, čigar kompozicijo »Svatovsko oblačilo« objavljamo, se je rodil leta 1896, študiral pa slikarstvo v Pragi, med drugim tudi pri znanem dalmatinskem mojstru pok. Vlahu Bukovcu. Je predvsem figuralist in deluje v Trnavi. Njegova slika kaže oblačenje slovaškega dekleta v pisano na­ rodno nošo in je prav značilno delo, dojemljivo tudi po svoji narodopisni zanimivosti. — Nekaj mlajši je Zoltan P a 1 u g y a i, ki se je rodil leta 1898 v Bo­ dicah. Umetniške nauke je dokončal v Miinchenu, štu­ diral je pa tudi v Krakovu in Budimpešti. Njegova pokrajina »Z Nizkih Tater« je lep primer tega pokra- jinarja, ki kaže sledove impresionistične šole. — Zani­ miva je risba »Pot ljubezni«, ilustracija h Kalinčiako- vemu romanu istega imena. Izvršil jo je Štefan Bednar. — Lesorez »Lačni« je delo K o 1 o m a n a Sokola, rojenega leta 1902 v Liptovskem Sv. Miku- lašu. Učil se je pri slavnem grafiku M . Švabinskem in pri T. F. Simonu v Pragi. — Dobro in močno izrazito delo je portretna glava »Kmečko dekle od Vaga«, izre­ zana iz orehovine. Avtor je kipar Julius B a r t f a y. — Lep primer slovaškega sodobnega kiparstva pred­ stavlja tudi leseni kip »Žaiijica«, ki ga je ustvaril F rantišek Štefumko. Rodil se je leta 1903 v Far- kašinu. Tudi ta dela, ki jih objavljamo, kažejo, da je slovaška upodabljajoča umetnost na sodobni višini in da prav dobro predstavlja mali, a nadarjeni in žilavi slovaški narod. Ob priliki 'bomo objavili še več pri­ merov te mnogo obetajoče umetnosti. * P. E. Boutigny: Junak. Ta slika francoskega slikarja nam kaže prizor iz francosko-