Pomen šoiskegst upravsteija Ko že vedno govprimo o raznih šolskih reformah, ne smemo pri tem pozabiti na važnega činitelja v našem šplstvu, namreč na šolskega upravitelja. On lahko napravi šplsko delo učitelju in učencem prijetnp — in kar jc pri delu važnejše, da se zaradi njega delo otežkpča ter postaja učitelju težkp, da včasih celo neznosno. Vsak član učiteljskega zbora lahko vpliva s svojim delom na ostale člane dobrp ali slabo; šolski upravitelj pa podvojeno učinkuje na ves učiteljski zbpr. On spravi lahko šolo na najvišji nivo, Iahkp pa tudi obratno. V mnogih primerih sem že videl neprecenljivo delo šolskih upraviteljev, ki so med narodpm naslikani z najlcpšimi barvami. Ob vsaki priliki lahko slišiš, koliko je ta ali oni šolski upravitelj napravil v zadružništvu, sadjarstvu, gasilstvu itd. In z mirno besedo lahko trdim, da so šolski upravitelji od strani ljudstva jako spoštpvani. Mislim, da se ne mptim, ako rečem: Kakršen šolski upravitelj, takšna šola. Kakor sem že navedel, učinkuje šol. upravitelj lahkp na svpje učiteljstvo dobrp ali slabp. Le v redkih primerih najdemp posamezne učitelje, ki se za dpbre ali slabe upraV5teljeve nasvete ne zmenijo in gredp vednp po svpji začrtani ppti. Tp sp tprej le posamezniki in ne kršijo pravila. Kjer šplski upravitelj ni zadpvoljen z onp pprcijo pedagoškega znanja, ki si ga je pridobil na učiteljski šoli, marveč neprestano stika v pčdagpških knjigah in stremi pp npvodobnih šolskih reformah ter prenaša vse tp v svojp šolo, tamkaj je tudi učiteljski zbpr prisiljen, da gre z duhom časa. So šple, katerim ne ubeži nobeno novo delo v -pedagpški literaturi, kjer vse kupijp za svoje učiteljske knjižnice, pa ne samo kupijo, marveč se tudi p novodobnih šolskih vprašanjih pprazgovore. Druge učiteljske 'knjižnice so pa sila revne. Jasnp je, da je takih primerpv malp ter da v tej reformni dobi vsi radi čitamo in razmptrivamo npvpdpbne probleme. Šolski upravitelj, ki hoče, da bo njegpva šola res vzorna, ne izpusti niti ene važne kpnference, kjer bi si pridobil novih poznatkpv in navodil za šplsko praksp. On mora v prvi vrsti pbvladati učno psnovp vseh razredpv do najmanjših podrpbnpsti in mora skrbeti za tp, da se v vsakem razredu doseže predpisana učna snov. Ako se za druge razrede ne zanima in dela le v svojem razredu, greši zoper dpločbe, s katerimi se mu da v roke uprava šole. To lahko potrdijo »Tedniki«, kjer dobiš rubriko: Hospitacije. Na šoli imamo večkrat učitelje novince, ki še nimajo prakse in le tem mpra biti šplski upravitelj dovršen svetovalec. K izpitpm učiteljske uspospbljenosti prihajajo večkrat učitelji, ki pokažejo s svojim praktičnim nastopom, da jim še mnpgo, mnpgo manjka v praksi. Ali nisp temu nedpstatku sokrivi tudi špI. upravitelji? Šolski upravitelj mpra stati s svpjim teoretičnim in praktičnim znanjem ter izkušnjami v očeh učiteljskega zbora tako visokp, da lahko mlademu učitelju s svojimi nasveti pomaga. Akp se spomnimo nazaj na medvpjnp učiteljstvo in njegove inštrukcije na mlajše, dobimp slabe predsodke. Vendar pa je ta dpba že za nami ter smo te nedostatke že zdavnaj odpravili. Pa tudi »hospitacijski napadi« naj se odpravijp, ker mpramo svojemu tpvarišu pomagati vedno le z lepo besedo in na tak način, da se ne bp prestrašil naših hpspitacij. S prijateljsko besedo med štirimi očmi se odpravijp še tako težke učiteljeve napake. Uvažujmp, da mladi tovariš vednp izvršuje svojo službo z veseljem in vdanostjo. Ako pa kljub temu naletimo na učitelja, katerega je treba »poganjati« k delu, bp gotpvo njegpv starešina na lep način odpravil ta nedostatek. Nepravilen je torej postopek, grajati mladeniča s strme višinc, marveč s prijazno besedo, z zaposlitvijo, s skupnimi izprehodi itd. bomp naše tovariše privabili k delu, ki bp koristilo šoli, ppsebno pa šolski mladini. Tak učitelj, ki se hoče poboljšati, bo gotpvp rad sprejel pravilno kritiko svojega dela, saj so vendar največji umetniki in znanstveniki podvrženi kritiki. Dpbra kritika je vzgoja, s katero rastemo in se izboljšujemo. Učitelji, ki nisp dobili kritike od izkušenih ljudi, so se postarali v vseh znanih učiteljskih napakah in se niso nikdar prav izvrstnp izkazali. Najslabše pa je za učiteljskega abiturienta, ki je imenovan na enprazrednicp za upravitelja. Takemu ne more nihče svetovati, v praksi jih nihče ne nadzoruje in tako rastejp in se starajo v svojih napakah, katere bi v prvem začetku šolslki upravitelj s prav majhnim trudom odpravil. Napake, ki sp se enkrat ukoreninile v takem učitelju, se ne dadp odpraviti. Največ trpi pri tem on sam, mnogp pa tudi šolska mladina. Dober šolski upravitelj je torej neprecenljiva dobrota za mlade učitelje. Tak upravitelj ne hpspitira samo pri svojem mladem kplegu, marveč ga ppzpve, naj si ogleda pouk pri njem ali pri drugih dobrih tovariših in takp izgublja npvinec napake in se levi v dpbrega učitelja. Kar je pa šolski upravitelj za učitelja, to je tudi za šplo. Vsaka najmanjša stvarca v šoli jasno priča, kdp in kakšen je njen gospodar. Ne mislim, da mpra baš upravitelj vse sam urediti, vendar pa nadzorstvo pripada le njemu. On je osebno pdgovoren za ves arhiv in inventar. Jasnp pa je tudi dejstvp, da slab upravitelj slabo učinkuje na svpjo pkplico. Ako je upravitelj vse drugp kot učitelj, akp mu je knjiga zpprna, akp hpdi z nevoljo v špIp, ako ima šolo tudi od zunaj zapuščeno, ako ne skrbi za vzdrževanje šole, akp sc sploh ne briga, kaj se godi v drugih razredih, je vstop v tako šplo prav žalosten. Na taki šoli se diskvalificirajo tudi učitelji, mladina pa hira. Starši nimajp veselja s tako karikaturo moderne šole. Pa kaj hočem s tem člankom reči? Da bomo gledali šolskega upravitelja ne samo kot člana učiteljslkega zbora, ki ima ppleg svojega razr.eda še mnogp pisanja, marveč glejmo ga kot pedagoga, pomagajmo mu pri njegovem delu za izboljšanje šolskih razmer, ppmagajmo mu pri izboljšanju novincev. Vsem nam je dpbrp znano, da imajo upravitelji mnpgo, mnogo dplžnosti in odgpvornpsti, dobrot pa nikakih. Upravitelj, ki mu gre učiteljstvp na roko, ima veselje do dela in šplsko delo se pri tem viša, kar da za rezultat, da šola popolnpma ustreza svpjemu namenu. V. K.